List 32. Tečaj XXXIII. spodarske ? obrtniške m narodne -, i Jzbajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 11 avgusta éd. Obseg: Ali je res kmetijskih zbornic treba? panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Če mu živinski ,,posi<4? Čebela kot vremenski prerok. — Novi Kranjski Letna šolska sporocila. (Dalje.) Duhovščina in politika pa prijatelji onega načela, kateremu se dandanes pravi „modus vivendi." Naši dopisi. Novičar. Mnogovrstne novice. Policijski komisar. (Dal.) Gospodarske stvari. slovanskim zastopnikom množil nemčurski kontingent. Tako se je zgodilo na Ceskem, Štajarskem in Ali res kmetijskih zbornic treba? ki Je enkrat tako sreČno bilo, da so nad- Kar je knez Lichtenstein v svoji velecenj knj Kranjskem vladali narodnjaki; kam pa najbolj merijo te zbornice to je nam vsem še v živem spominu, kako je pl. Ve- žici, ki razpravlja tako imenovano „Interessenvertre- steneck s pripomočjo birokracije in bericev stvaril novo tung", povdaril med drugim tudi potrebo kmetijskih zbornico Kranjsko. zbornic, so se nekateri časniki in med ni'imi kJ w „Vaterland" poprijeli tega predmeta ter ga v Lichten-steinovem smislu v svojih listih obdelovati začeli. Tako storil tudi „Slov. Gospod Čeravno mi radi priznavamo blag namen ki VV/i W? AJU JULII laui ±£JL\C\ V rist stavli boj sedeli v zbornici in se potezali za svojo moti se zeló. Kakor so trgovske zb w ^ ko iz trgovcev, malih in velikih obrtniko in zastopnikov rudarij šepa med Slovenci in Nemci Štajarja, ker je blagi gospod še rogovileže nemčurske v družbi kmetijski Kranjski ene-krat oštro šibal v Ljubljani, naj skusijo, da se predru- gači družba ondašnja. kmetijske so dejansko delavne za prid kmetijstva , ----- Naj v dokaz, da družbe še to, da starodavne slavne gospodarsko- bile f tako tud kmetijske zbor več ; vlada jo je razpu- zmes velikih in malih posestnikov, katerih intei so si mnogokrat navskriž. Zbornice advokat pa so celó omejene na svoje ozko podrocje; od njih svet nikoli nič ne sliši. Isto tako smeli htevati svoje zdravniške zb koli niso, zadovoljni so d r a v n i k pa jih za- se ni- z zdravniškimi druŠtvi Trgovske in obrtni j ske zbornice so zgolj opomnimo patriotične družbe v Pragi ni stila in na njeno mesto postavila „landeskulturrath". Zbornice kmetijske ne bi prišle nikoli v tako nevar-nost, ker načelniki njih bili bi možje vladni. Po vsem tem naj zdaj še dodamo neko poročilo družbe kmetijske Kranjske si. ministerstvu kmetijstva leta 1871, ki bode potrdilo to, kar smo ravnokar rekli o zbornicah trgovskih. rokratičen aparat y po m troji sestavIj 7 „Na predlog, ki ga je^trgovska in obrtnijska zbor- čegar načelniki še le obveljajo, če so ministru trgovstva nica v Hebu (Egger) na Ceskem predložila c. k. mini-po volji. Njih delavnost je omejena na mize pisarnice; sterstvu za trgovstvo : „da bi se zarad primernega za- »jih sklep lliupi Dimaj O VGČ6 V ^IjaY X\atVUl VA Ch JA" V 1C4U a JLáCk uuv/j/MiijW auiv kijOlSiu Iivxiuw» » v v * " • w — w - O " ' --- mnenje vpraša, po zaslišanem mnenji pa stori kar in obrtnijskih naredili posebni odseki za zadeve kakor da jih vlad za oi^iotvu u a ti^uvotv v • j^uc* ui stopanja kmetijskih koristi v zbornicah trgovskih svoje sama hoče/ Ker vzdržanje zbornice potřebuje denarja, kmetijstva, v katere bi se poslali poslanci 7 ki jih ta denar nabira po posebnih prikladah na davke tr volijo posestniki 7 je c. kr. ministerstvo od 26. novembra leta 1870, štev. govcev, obrtnikov in rokodelcev. Po gori omenjeni zmesi kmetijstva z dopisom zastopnikov trgovstva, obrtnijstva in rudarstva si je mi- 6231/2373, kmetijsko družbo pozvalo, da pové svoje ûister Schmerling, ko je délai 1861 osnovo h zb • u i u a uui u y j un tuiu v f ut» °brtnijskih zbornic bode v dežel bil gotov, da veči del trgovskih in b poslalo mnenje o tem predlogu. Glavni odbor kmetijske družbe ni mogel omenje- nega predloga odobriti in je poročal, kakor se to vidi 2astopnike nemštvain s tem v deželnih zborih proti iz naslednjega sporocila, tako-le: >> Glavni odbor kmetijske družbe je na tanko pre- in tako potem zunaj sejma čakajo, kje bodo kake^a I i • « • i • • - V ) v #l#l##ifl# 1 p fTHl 1 « O vdaril vse razloge, ki jih je omenjena trgovska zbor- zupana vjeli, da jim take liste naredi. mca navedla, da Treba je tedáj dokazala potrebo posebnih k m e- da si. deželni zbor to reč v natancni pretres vzame > tijskih odsekov v trgovskih zbornicah, ter take Jisté o zdravém času popolnoma odpravi. bo pokazal, kako slabi so njeni razlogi in kako lahko m ee dadó 7 ovreči. Ce pa morebiti si. deželni vladi to moje pismo pred oči pride, naj ona to reó resno^ prevdariti dá in potetn Trgovska zbornica najprej to povdarja, da kme- odpravi nepotrebno nadlego. Ce je v druzih deželah tijske družbe svoji nalogi ne vstrezajo popolnoma. tudi ta postava, je le tam kaj vredna , kjer živino Tega ocitanja v tem besednem pomenu glavni odbor z dra v nik i ogledajo vsako na sejm gnano živino kmetijske družbe tudi na izpodbija; vprašati pa vendar potem jej pišejo potni list; kjer pa župani, ki nimajo 1 # li 1 1 £ • 1 fl • 1 • w I I I: 1 i . li. 19 in more ali bi se ne moglo to še bolj očitati trgovskim zdravniškega patenta, te potne liste dajejo, so — naj in obrtniiskim zbornicam, kar se tiče njihovega naravnost rečem — toliko vredni, kakor da bi jaz posla? Ozrimo se nekoliko nazaj in poglejmo, kaj ljudém naše vaší spričala dajal 7 da so zd r a ví f so kmetijske družbe že atorile, pa bomo radi pri -poznali, da so ravno kmetijske družbe edine plodo- , ki so v našem cesarstvu za povzdigo Paradišči 25. julija 1875. M. Ilovar v imenu vec druzih. nosne naprave kmetijstva vsaj nekaj 7 in mnoge tudi mnogo storile. v Ali bi se bile pač mogle kmetijske družbe skozi 50 in še celó skozi 100 let brez najmanjše državne podpore ne bile nic druzega, nego mrtve na- Cebela kot vremenski prerok. vzdržati ako prave brez vsega vspeha in brez posebne koristi? tega 77 m prei de t Ali koliko ljudi si že ni ? Menda vsak — vec ali manj. Vreme po e zato se ne nahajajo ravno v kmetijskih družbah skoraj že mnogo ljudi naravnih vodilih spoznavati in prerokovati se nih in neučenih trudilo in pri vsi kmetijski gospodarji kot udje, ki imajo zadevalo; kako z malim vspehom in gotovostj 7 vsi glavo in srce za ravno iste namene in koristi ki jih zastopajo kmetijske družbe? Ali niso kmetijske družbe skozi leta in leta c. kr. vladi svetovale in spo-ročevale na vsako vprašanje, kedar koli se je vlada verao. kakor stijo več in Vse emensko prerokovanje ni toliko vednost, ugibovanje. Pri vsem tem ljudje ne nehvaležnega posla, ampak drug čez druzeg boli deti. Tudi čebelarji nočej biti opu-hoče sadnj • • i » bodi-si o katerej koli zadevi do njih obrnila? In ako ampak svoje čebelice pridno opazujejo, ter po njih iz-njenih dobrohotnih nasvetov in načrtov novih postav vlada čestokrat ni hotela sprejeti tako, kakor je družba želela, ali so tega krive kmetijske družbe? letu, letanji in zadržanji srčno prerokujejo, kakor da bi bilo „drukano ne morem Ali pa tudi sami sebi trdno verujej 7 Ce tedaj trgovska zbornica v Hebu zavoljo prena-redbe zemljiških davkov razlaga potrebo posebnih kmetijskih odsekov v trgovskih zbornicah, potem pozná ne srenjskih in deželnih zasto- belar odgovarjati, naj si od ovarj vsak če Da raj se sam Je katerih živali ali grdo vreme s tankim čutom ne- 7 dasi se vidi, da še ne v zvezi, to je gotovo vzroka in si reči ne moremo razjasniti Da ne vemo temu pov biti 7 7 ki so po postavi poklicani, da imajo takrat nazoci res tako, nam kaže tudi to, da vsa ljudstva, ki drug ko se bo reševala prenaredba zemljiškega davka. druzega ne ume) o ki celó ne vedó da to ali uno Mar se bodo o tej zadevi vprašale kmetijske zborio ali se bočejo družbe kmetijske kar nepokli- n i ce ljudstvo na svetu, vendar enake reči pri živalih opazu jejo. cane raešati v to stvar? Naša dežela Kranjska si je kdaj Zato rego (zeleno žabico) vsa ljudstva opazujej 7 in kako eglj 7 7) vreme se bo spremenilo a » ker volila v komisije za uravnavo zemljiškega davka take ptici pojó, ribe iz vode poskakujejo, povodně ptice se katerim smejo naši kmetijski gospodarji z naj- potapljajo, mačke se umivajo itd., celó jetnik opazuje možé boljšo vestjo zaupati svoje koristi, pa smemo tudi mi- pajk v kot svoj ječe, ki je mnogokrat boljši prerok 7 sliti želah. 7 da se Je ravno tako zgodilo tudi po drugih de- kakor v oknji viseči zrakomér (barometer) Kaj je potem čuda, da tudi Čeb svojim ljub Ako ima trgovska zbornica v Hebu srce, tako gorko ĆUtl za UlCV^Ul aUUDUJOlVI J £J ali satov z zalego in čebelami, katere se jih —--------------» * » — r~*,j, ^ — — ui^, in prestavi vse skupaj v drug prazen panj dobre pol ure zapri, da se ^čebele sprijaznijo in pa spo- drujec je narejen. Pazi pa na to, da plemenjaku 7 m iz m da znajo, da matice nimajo. Cez dobre pol ure pa vse te katerega drujca delaš, staro matico pustiš satove s čebelami vred v oni panj prestavi, kjer matico v enem satu', katere za drujca iz plemenjaká vzameš je vsaj imaš tako imaš roj narejen. Ko boš pa satove iz druzih panjev jemal, pazi dobro na to, da ne boš enemu ali druge mu matice vzel še mlada, nepokrita za!ega. 7 ker 7 delaš potem gotovo umorjena Ako na priliko enemu plemenjaku v začetku maja potem roj, katerega tako orujca vzameš, se bo plemenjak v kacih 3 ali 4 dve rodovitni matice, dobil, katerih ena bila bi tednih že spet tako opomogel , da mu boš lahko proti Ce tedaj na kakem satu ma- koncu maja meseca ravno na ta način že druzega drujca tico zapaziš, obesi ta sat nazaj in v stari panj ali ga pa vzel, in okrog kresa že tretjega. nazaj v panja, naredil. ; g prazen panj postavi, da boš zopet iz tega dru v katerem si ravno matico dobil, še en Ako je plemenjak posebno močan, se mu lahko prvi roj tudi dva drujca na enkrat vzameta. Na priliko: Ti Ce se ti pa težavno zdi, cele satove iz panjev je- imaš dzierzoniziran Kranjski panj , kateri je prve mati, in tako, kakor sem ravno rekel, čebel za nov maja V ze poln. Novi iskati, si moreš tudi tako le pomagati: roj Vzemi tedaj prve dni Kranjski maja iz panj tega dni ima 18 satov. mocnega Vzemi ne katerim bolj moćnim panjem vsakemu po menjaka deset satov z zalego in čebelami, postavi jih prazna panja, in sicer v vsacega pet. Tako imaš v dva kake dve ali tri žlice čebel, te čebele vsipaj v prazen na enkras dva drujca narejena. Skrbeti moraš pa za to, da vsaki narejen drujec tudi vsaj en sat z mlado panj tako dolgo, da jih za en roj zadosti nabereš TI3' dobre v katerem te tako nalovljene čebele imaš 7 ; zapri za kake pol ure, da se dobro zavedó, zalego dobi. Ker ti zdaj v plemenjaku ostane še stara , bo proti da matice nimajo, matica in 8 satov z zalego in čebelami vred na zadnje pa vse skupaj v tišti panj spustí, v katerem koncu maja že spet tako močan, da mu boš lahko že staro matico in njene čebele imaš. — Ce le kakim pe tretjega drujca vzel in če gre vse po sreči, okoli kresa Ce terim ali šesterim bolj moćnim panjem po dve a!i tri še četrtega. žlice Čebel vzameš 7 jih imaš že za en roj zadosti. se moćnim panjem prav malo pozná ker se To čebele poleti posebno v dobri paši, grozno hitro zalegajo. Ce- ti imaš kacih 3. Se lože, kot prvi roji se tudi drujci dadó tako delati, da se čebele iz več panjev jemljejo. Na priliko: 7 ker hele iz močnih panjev pa tudi prav lahko dob š jih navadno poleti, posebno o južnem vremenu, zvecer in sedi ali zjutraj 7 plemenjakov, kateri so prve dni maja že precej močni. Vzemi tedaj vsakemu en sat s ---- čebelami in zalego, in postavi vse te satove v prazen cele kupe pred žrelom na sprednji končnici panj, tako si iz svojih 5 ali 6 plemenjakov prvega drujca pa tudi na zadnjih končnicah znotraj se jih na- naredil. Gledati pa moraš na to, da nobenemu pleme- Vadno veliko drži. da čebele Ni ti tedaj druzega treba, kakor njaku matice ne vzameš, in davnovo narejen drujic katere na sprednjih in zadnjih končnicah vsaj en sat z mlado zalego dobi. Cez kacih • ^vuv/iu , xvat^iu lia oun svojih močnih panjev dobiš ali dni taš 7 hitro v prazen panj ome- boš lahko zopet vsacemu plemenjaku en sat vzel in in v malo minutah jih boš imel za celi roj zadosti, tako boš imel druzega drujca itd. Tako boš iz svojih * 5 ali 6 plemenjakov prav lahko do kresa že kacih 8 do 10 drujcev naredil, posebno če je paša dobra in če plemenjakom še malo kladeš. Ce ti bo šio vse po sreČi, bodo tvoji pleme nj aki o krešu še ravno tako močni, kakor so bili prve dni maja, ko si jim začel roje jemati al pa še močneji. Ravno s tem namreč, da svojim plemenjakom čez vsacih 5 ali 6 dni po en sat s čebe-lami in zalego vzameš, boš svoje čebele še posebno k pridnosti in delavnosti priganjal, in sirote se bodo vse prizadejale, da bodo škodo, katero jim s tem narediš, da jim en zaleženi sat s čebelami vred vzameš, kakor hitro jim bo mogoče, zopet popravile, (Dalje prihodnjič.) Šolske stvari. Letna šolska sporoćila. (Dalje.) Novomeška realna visa gimnazija je preteklo šolsko leto štela 100 dijakov (96 javnih rednih, 4 privatne in I izrednega), med katerimi je bilo Slovanov96, 4 pa so bili Nemci. Čeravno nocemo prezreti tega, da v Ljubljani, glavnem mestu, bivajo nekateri pravi Nemci, katerih sinovi v tukajšnje šole hodijo, nam vendar poročilo Novomeške gimnazije kaže, kako posebno real ka Ljubljanska „fabricira" Nemce, ki je memo 163 dijakov slovenske narodnosti naštela — 138 Nemcev! HočeŠ ali noČeš ti Ljubljanska realka, moraš biti „deutsche Oberrealschule", kajti minister Strehmajer jo je tako imenoval, in vodstvo realkino skrbno posluša ministrové besede. — Profesorjev in učiteljev za obligatne nauke je bilo na Novomeški realni gimnaziji z vodjem vred II (med temi 4 gospodje oČetje frančiškani), 3 so bili suplentje. Slovenščina se menda na tej gimnaziji ne zanemarja, čeravno iz poročila ni razvidno, kako dalec sega ta nauk. Na čelu poročila stoji latinsk sestavek. — V katere više šole se podadó dijaki, ki so pre-skušnjo zrelosti prestali, ni iz poročila razvidno. — Iz gimnazije Celovške, kjer je preteklo leto bilo 229 dijakov in preskušnjo zrelosti delalo 21 osmošolcev, se nobeden ne podá v bogoslovske študije, iz Mariborske gimnazije pa, kjer je 22 dijakov delalo preskušnje zrelosti, stopita le 2 v bogoslovje. Ce stvar tako naprej pojde, kmalu ne bo duhovnov. Politične stvari. Duhovšćina in politika pa prijatelji onega načela, katereinu se danđanes pravi „modus vivendi." Ne le posvetnjaki, tudi nekateri duhovniki so še zdaj teh misli, da politika in kar se nje tiče, duhovna nič ne briga. Nasprotnih dobro vtemeljenih do-kazov je jako mnogo že bilo brati in slišati, vendar naj sledé tu besede iz pastirskega pisma slavnega orijentalista Hanneberga, škofa Speierskega, ki jih je pisal o volitvah za deželne zbore; te so take, da morajo zdramiti tudi najbolj mlačnega duhovnika zato, ker je ta škof le učenjak in se s politiko nikdar pečal ni. Ta mož, učenjak in strogo cerkvenega mišljenja, pravi : „Nikdar se ni nevera toliko prizadevala pridobiti si gospostvo sveta, ko sedaj. Nič manjšega ne name-rava, ko spodkopati šege, da, celó obstanek vere kršćanske v rodovini in Šoli. Ničesa ne crti hujše, nego katoliško cerkev, ker ona edina hrani vero Kristusovo celo ter izrazuje jo z ono močjo, ki vpliva na življenje Deželni zbori so ali orodje za preganjanje in razdevanjê cerkve in krščanske vere, ali pa jez zoper pogubljive prizadeve nevere. Ce je krščanstvo temelj sreče domovine naše, potem je pravega domoljuba naloga nakle pom nevere se vstavljati. Načrt vničevanja je že dodelan, izpeljevati se je jel že na severu in jugu. Ni je nesreče , ki bi Bavarsko zadela huje, nego če bi se v tej deželi tudi pričel boj zoper katoliško cerkev in če bi morali sklepi deželnega zbora kovati orožje za raz-devanje. Tedaj je dolžnost vseh katoličanov, vseh onih, ki se hočejo katoličanstva držati, da po dobrih volitvah delajo jéz pogubnim postávám in preganjanju cerkve. Pomagajte tudi vi, ljubi verniki, kolikor mo-rete, odvraćati tudi od naše dežele veliko nesrečo s tem, da volite le take krščanske možé, ki imajo dosti pameti in poguma vstaviti se preganjanju cerkve. Dr-žaje se svoje volilne pravice, kakor vam vest ve-leva, mirno in trdno in oziraje se le po katoliških možéh skušenega značaja, ki imajo pogum in pamet poganjati se za najdražji blagor domovine, zlasti pa za svete pravice cerkvene, ne delate nikomur krivice. Ne dajte se oplašiti, če slišite krivično očitanje, po katerem skušajo zmotljeni duhovi omajati pogum pravih domo-ljubov. Nikar ne prašajte tako bojažljivo, bode li priza-devanje vaše imelo gotov vspeh; tudi naj se vam čete cerkvenih sovražnikov ne zde premoćne. Zveza njihova utegne biti trdna, al le pravica pridobi veljavno zmago. Vam bodi zadosti notranja moč prave Ijubezni do do-moljubja in zvesta vdanost veri. To utegnejo začasno in na kakem kraji krivično soditi, celó zatreti; Bog dopušča skušnjave, da poskusi zvestobo pravih častilcev svojih." To so gotovo besede, iz katerih je razvidna dolžnost duhovnikov pečati se tudi s politiko. Vendar in žalibog je zdaj še povsod takih, katerim se vsako politično delo „sitno" zdi, ki se rajši podajo temu, kar je, in iščejo svoj „modus vivendi" v tem, da se vklanjajo, ustavoverne delajo in volijo, kakor je gospôski ljubo, le da bi se ne zaměřili. Na ta način se pa „državna cerkev" tako lepo in na tihem vtrjuje in čez nekoliko let utegnemo imeti cerkev kot državno ustanovo, — vpeljano ne po znanih pruskih sredstvih, marveč po prijetnem potu omenjenega „modus vivendi". Neki cerkven list piše: „Kako osodo bi naklonili naši katoliški cerkvi oni, ki bi jo radi zvezano izročili državi ter ponižali jo do državne naprave, to kaže najbolj stan, v katerem je Ruska državna cerkev. Rus Košeljev, carstvu in razkolništvu zeló vdan mož, ga popisuje tako-le: ,Stan naš je gledé cerkve jako neugo-den, celó obžalovanja vreden. Urađen duh, uradniško hrepenenje po moči, uradniška prevzetnost in častiželj-nost navdajajo vse naše duhovstvo, niža duhovŠČina se je pogreznila do priprostih rokodelcev in spolnuje svoje dolžnosti tako, kakor krojač izdeluje obleko ali čevljar obuvala, in to iz edinega nagiba, da se sicer ne lahko, al vendar smrti glada obvarovana po svetu prebije. Viši duhovniki naši, dasiravno so redovniki, ki so se odpovedali svetu, vendar cenijo križiće in zvezdice ter trakove tako, da se po naših slave najbolj hlepnih mo-gočnjakih ne dajo prekositi v tem; tako veljave željni, tako malo človekoljubni so, da s podložno jim duhov-šČino prav tako ravnajo, kakor nekdaj nekateri grajšČaki s svojimi podložnim!. Tudi denarnega dobička ne zani-čujejo; za blagoslovljenje cerkva, za pogrebe in druga cerkvena opravila jemljo najrajše zeló velike zneske. Gledé počasnosti in obširnega pisarenja so še za civilními uradnijami ; za to pa, ali se brigajo samostani posvetni duhovniki za podučevanje ljudstva ali ne, j*111 ni prav nič mar. Najveći del samositanov ne daje lju"' 267 lepib izgledov, ampak ga slepari; ne pobožnost in zen do bližnjega, marveč pohujševanje in samoprid-ti * bi vata v njih. Posvetna dubovščina sicer opravlja # želam Na Ruskem imajo letos — nasproti drugim de-od 23. dne u. m. veliko vročino brez dežja ost p in druga opravila duhovska, al za in s polju škodljivo BUŠO* to zahteva kar vsi gozdi kakor od vrocine osmojeni Okoli Petrograda so neki more, v drugem pa jej ni mar za čedico svojo * Od kodi cilindri to ie klobuki z visoko štulo? olio tega duhovščina ne vživa niti pri najnižih niti Angleški časnik trdi, da Tibetanci v srednji Aziji so ^srednjih in najviših stanovih časti in spoštovanja, take klobuke že pred sto leti nosili jilH I P* ^ I 1 11 1 , « I / ^ 1 w t • % 1 • I • "It I 1 1 91 • w Prx"pa so besede kakor: „baťka (oče) dere zive m PaíLe" vsakemu kmetu gladke. V veliko pohujšanje ^nikov se nahajajo zadnji čas med duhovščino Ijudje, U' • M « • n • ««Alt . • 1 . • katerim > in sicer različnih 01 mar barv: navadni ljudje bele, uradniki crne, menihi rumene véliki lama, to je, najviši ondašnji častnik, pa kot škr-lat rdeče. Za tistih 20.000 gold., ki se imajo po smrti ce- za nobeno reč. Kdor vidi duhovna opravila po- sarja Ferdinanda Milega po ukazu presv. sedanjega cesarja med revne v Pragi razdeliti, se je oglasilo 6506 v?r raV čisto nič ne verujejo, so tedaj nihilisti ^ * - .. a via a itrl aw ttirll /í llù a tt n rf\vm * } Jflorna neverne ljudi opravljati, kdor jih sliši pri raz-P /janih posvetnih veselicah in pri kupici žganja za- t cliivo govoriti o cerkvenih obredih in kdor vidi njihovo 1 vsem pohujšljivo življenje, mora spoznati in pritrditi - mU> da vse to le pospešuje vničenje pri nas že tako el5 razritega verskega čutja. prošnjikov. Zabavno beriio. u l Tako opisuje Ruski pisatelj stan vere carstva. Enako se glasi sodba vseh nepristranskih o tistih cerk- , posebno vab, ------- — ---- nemskem protestanstvu, v ^m^m «« » u,«^. kakem obziru še kaj reči. Ce je naša cerkev drugačna " le možu na skali, ki od časov v katere se država brez ovire vtika Po o katerem bi se dalo v marsi- Jivaliti se ima za to Petra sem nikdar dremajoč čuje nad njeno neodvisnostjo nd države in rajši nevesto Gospodovo pelje na krvavo H^vK* - m 4M « » m _ A i A .ft * pot mučenstva, kakor da bi připustil ponižati jo do sodnijskega življenja. spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Alesovec. IV. Policijski komisar. (Dalje.) to je prav umetno," spregovorim jaz ; » ali dekle države." Mislimo, da so to dovolj krepke besede in da ne morejo biti glas upijočega v puščavi. Zato jim nimamo mi nič pridjati. pa vsi udje te igralske družbe drug druzega poznali? so « „Ni bilo treba, sobo, karte je bilo kajti brez karte ni mogel nihče v pa težko dobiti in sicer s pomočjo po- * Slovensko slovstvo. GlediŠke igre za slovensko mladino. Pod tem na- kakega popolnoma zanesljivega uda. Igralo se je noči in ta čas so bila okna popolnoma zaprta, da od nikoder ni bilo videti luči v sobi." Meni se prav zanimivo zdi duje , zato poslušam kar mi mož pnpove- 8Íovom je začel izdajati gosp. Ivan Tomšič } učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani, gledaliske igre, ter za po skušujo začel s prvim zvezkom, v katerem nahajamo iz „. to družbo sinoči, ko so z vso pazljivostjo, ko nadaljuje: je bil moj sin zašel in sicer še «vxwvxj njegovi prijatelji zapazili, ima uu^ugi denarja pri sebi; ker je rad igral, muni bilo treba po sebno prigovarjati. Zvečer ga vlečejo gori v sobo, kjer I pričela. Igra se visoko, stotaki in da ima mnogo Vrtca" natisnjeno „Star vojak in njegova re- jénk a uuv.uujvuv „^ * w.» . x, j ~ » * " ~ j ~ ~ ' ~ ki jo je poslovenila Barbka Hôchtelnova. se je bila igra V ze JbUB a , JA.Í j Vf j JJVU1W» vu UH i w " xxvvuw.uu * «-»■ Ako se tega 1. zvezka toliko prodá, da izdatelj poleg tisučaki so kar tako létali sèm ter tjè po mizi zdaj truda svojega vsaj nima denarne škode, nadaljevati hoče zbirko gledaliških iger. Cena lično vezani knjižici, ki se dobiva pri Vrtčevem vredništvu v Ljubljani, 20 krajc.; po pošti 22 krajc. ali ugajajo gledališke igre šolski temu, zdaj k onemu. Moj sin, ki take visoke igre še ni nikdar videl, strmi in gleda, a biti ga, jame staviti in zgubi brz par tisucakov. Na to ker ne nehaj o va- ga povabijo, da bi on dal banko dá J° m principu : mladini ali ne, menda ni pravde več i kajti igra je forma za isti dobri namen, mladino učiti pravilnega slovenskega jezika, in prav dobra forma je, ker združuje zgubi. Kri mu gre v glavo in tako daje banko naprej do zadnjega tisučaka. Ce bi bil še tega zgubil — mi je rekel — potem bi se bil končal, kajti očetu pred oči bi se ne bil več upal. i znani „utile dulci u Treba t da se izberó mladini primerne igre, za to pa nam daje imé skušenega izda-telja — učitelja — gotovo poroštvo in to izpričuje prvi zvezek. Zato toplo priporočamo drobno knjižico vsem prijateljem slovenske mladine. Tedaj ga ni zgubil?" Ne! Pri zadnjem tisučaku se vstavi nesreća in prične sreča; že je pred njim na mizi * Mnogovrstne novice Letosnja letina se kaže v našem cesarstvu kup denarja po njegovih mislih več nego je bil vsega zgubil. Ravno hoče odložiti karto in spraviti denar, kar stegne tujec, ki je bil prej mirno za igralci stal in gledal, svojo roko imenu postave ! po kupu denarja in pravi : S to j te ! juvijicii jeu iu ari « jkj lu j iu • v íuiuu u v w • Jaz sem policijsk komisar !' Vse skoči kviško in se po- ploh gl e duj e pirja ; , tujec pa pograbi denar, ga zavije v polo pa-zapeČati in dá zapečatiti tudi dvema izmed na- kakor se je pričakovala. Ker se enake novice zočih. To vse se je godilo hitreje poročajo tudi iz druzih dežel: iz Ruske, Nemške nego vam jaz mo- vi- carske, Laške, Francoske in Angleške 7 zato t cena in cena moke povsodi poskočila. Anglešk bo tujega zrnja potřebovalo 65 milij rem praviti — mi je rekel sin, ki je popolnoma ob zavest meglenih oči zraven stal. Na to tujec ali prav za prav novi policijski komisar vzame paket, zapiše imena ) men y Švicarsko 5 in Francosk centov, Laško nazočih v svojo listnico, se prikloni in gre, zapustivši r» v» a a ci Ir a 9 mJ_ /I v»n ríK a adtmv^iama (( centov. P cent v v Varažd v Bukovini po gid ) Celov po 4 gold., v Gradcu po 4 gold. 11 kr., družbo osupnjeno ..Haha!" si mislim jaz sam pri sebi, „moj prijatelj 70 kr cu po v Pešti po ^ *untno plačevali že po gold 12 kr v gold 67 kr Lj u blj m na gold 75 kr li po Dunaj gold. so 89 je res izvrsten policaj. Komaj je sem přišel in že je zajel družbo igralcev. Prav tako!" Na glas pa prista- vim : razen y> To je sitno! Denar je na vsak u način zgubljen bređel med Razen?" praša trgovec brez sape. Razen, ce bi vaš sin mogel dokazati, so ga pri igri goljufali. ljudi, ki da je v • j • resiti za- dalje Btrplji z besedami milov v Tega ne bo mogel dokazati, kajti bili so sami znani trgovci m nekateri bogati zasebniki zraven." )f zgubljen. Tak bi pa jaz skoro za gotovo rekel, da je denar To da stojte, se ena pot je t« se skušajo nesrecni trpini _______ __ ____ jarma, sočutje razodeva ne ~ temuc z djansko pomocjo. Temveč pa smo se zav ' nad omenjeno prepovedjo c. kr. deželnega předsedat ker nam zopet kaže dvojno mero vladnih ukaz^ vladi na Hrvaškem in v Dalmaciji dopušcate nab** \ „Katera," praša trgovec kakor prej. „Ako objavite policiji, da vam je sin denar vkradel ali vsaj zaupanega mu zapravil. Potem pride v sodnij-sko preiskavo in milođarov za sirote Ercegovce ? vlada Kra nJsk prepoveduje ; vlada Štajarska je ne prepoveduje a 99 u Slov. Gosp." v svojem listu od 5. dne t. m. ničesa vlada Kranjska jo pa K; )9 9) In 9" begunom ne Pre, bod o Ce bo po vašem spričevanji za krivega spoznan, bo obsojen na nekoliko let težke ječe. a » Ne, ne u ) pa pravi trgovec hitro, „te sramote ne vé o taki prepovedi) poveduje. Da milodari siromaškim Ercegovini in Bosni pomagali otresti jarm Turski pač ves svet vé, in toliko bolj mora zarad tega srcebrif leti člověka, kogar ne navdaja neusmiljenost Slov * moji hiši! Rajši molčim in trpim teh 12.000 gold., dasiravno je to tretjina vsega mojega premoženja. Kolikor sin zdaj zapravi, toliko manj bo po moji smrti imel tedaj delà škodo nom in kristijanom sovražnih časnikov, kateri v eni in trobijo s Turkom, ki Slovane kristijane pod svoiim • // j • v • • / \ • • • j rog jar om j) r aj o to je, živino (psa) imenuje in ž j samemu sebi. (Dalje prihodnjič.) prav tako neusmiljeno počenja kakor z živino. In nesrečnih naših bratov je pod Turškim živinskim spodstvom še 10 milijonov, ki koprnijo po dnevu. nJ'mi teh go Nasi dopisi. jih reši nestrpljivih nadlog! Naj bi si vendar diploma. cija Evropejska zapomnila to, da gospodarstvo Osmanov iziđu pisal. Zagreba avg v Evropi mora konec vzeti, ker stoji na nemorali čni vroči borbi volilci in o podlagi, na podlagi, ki ne pozna svobodě, pravice in tev naših za zemaljski sabor ne bodem Vam omike, — da pa samo po sebi ne bo se razrušilo v raz- a tudi o toplih simpatijah za ustanak Erceg valine, ampak da mora s silo se razrušiti, kajti krvo- ne 9 vsaj o vsem tem prinesó Vam naši časopisi locni Turčin ne bode se prostovoljno vlegel v grob \T »M rv «i^ « #v ✓v. ^ ârv ! i rv «ut Í-m Q ^ # r\ vtn n ^n i n ^ i A ^tT v\Hi rw r^ v* n Vi i 1 r» /I n m n r\ ^ 1 poročil obilo. Namen mojega pisma ptembra bode 25 let drug Zatirana ? raja v obupu zgrabila zdaj za kar prevzviseni biskup handžar, čepa jej ne doide pomoč od zunaj MM W 1 Ul U V U U ĆJ KJ 1 t y XV Cil. JU pjlUViJrAOUUA UtiU j V>V/ J J VIVIWV ^V/JJ majer vladika Slavonije. Koliko je v tem če- konečno zopet zatrla Turška sila puško bode m vvjuv; jitou ict x uioiva onct , - ai ZCÍaj , aa OVCU přelita kri bo plodno seme za isto rešitev Ercego • I^fc I • . • i • 1 i i r>i « • * % za sveto čast vsemu reč St trtstoletji preblagi biškup storil"na blag jugoslavenstvu, to z zlatimi pismenkami zapisano stoji vine in Bosne, ki ste jo tudi le s silo dosegle Srbija in rnogora. Kratkovidna je politika Ruska, ki misli v listinah godovine naroda našega Je storil ni storil nikdo drug ; po pravici mu gré tedaj imé o n me nesrecnim deželam pomagati z reformami ? Turk cena jugoslavensk in pa sina kralj w* u mi uiuijvuuv trojednc. VJOIU uajavuu jc bcuaj , vi« uc wuuu gcvuiu zjc« x uonv> v uuout/ 111 ui^^uviuc , jvaju se tukaj v stolnici prevzvišenega vladike delajo velike oni imajo prevec milijonov v Turškem posojilu zastav- po pravici Cisto prvega reforme so si noc in dan! Angleži in Francozi tudi se naravno tedaj da ne bodo ganili za rešitev Bosne in Ercegovine kajti priprave za svečano obhajanje 251etnice njegovega ékupovanja. Al tudi i Slov ki ste mnogokrat ~ J iUUi T 1 kJlU VUUUl j XVI otu UJUU^V. priliko imeli dejansko prepričati se, s kako gorko ljenih. vpliv Avstrij a žalibog, pa je zgubila merodajni beznij tudi objame ker politika njena je prevec vezana na Bismar-kovo, katera ne dopušča, da bi se Avstrija okrepčala s tovo kazati mu slavni biskup tudi Vas, boste go- slovanskim elementom. Le Srbija in Crnogora ptembra stopili v kolo jugoslavensko, morete pomagati zdatno, in ko bi ti vladi izpolnili vroeo poštovanje in zahvalnost iskreno. Samo željo naroda svojega, v tem hipu bila bi ura rešitve ,meminisse juvat" iljam ovi listek. *) IJubljane. sem si misiil zato „Novicam po Ercegovskeg časnikom uradno ustanka nesrecnim njihovim bratom! Sam Bog tedaj vé, kaj prinese prihodnji čas. zadnjem našem listu o zadevah — (Prof. Haberlandť) , od ministerstva kmetijstva omenjena in vsem tukajšnjim poslan, da zarad naprave kmetijske šoie na Dolenskem naznanj prepoved „Neki tukajšnji bivalstvo Kranjsko pozivljedoneske za po dp se tako ik je prinese! oklic, v katerem ljenje ; ogleda posestvi Grm in Rako, se je včeraj vrnil v Ljubljano tega mnenja, da Grmu gré prednost pred Rako. Ravnokar slišimo novico, da pl. Fladung pride edopust- za okrajnega glavarja v Ljubljano, Dolhof v Kočevje, tak se taista vsled ukaza c. k. dež. predsedništva vitez Vesteneck pa v Li ti j o. — Kakor smo prero- pre-u s taje Hercegovini dajati. Ker se za to javno nabiro dovo ni podělilo, in ker je ta nabira ploh za Kranjsko od 3. t. m. št. 1824/Pr. s tem prepoveduje, kovali, orav tako se je zgodilo. m se panja nadjati imajo prestopniki postavnega kazenskega posto —Ker-------J- ^ -- ^ Imenovana sta g. Miha Pecar, bivši profesor nam ni znano jL j" J "«m J.JX 6uauu f ua nabiralo za orožje in municijo ustajnikov da bi se bilo podp maških d 9 ampak za gimnazije v Vinkovcah, za profesorja na realni gimnaziji in gosp. Jože Stritar za profesorja vine pribežal so iz Erceg Ul UAlii^ i\ ± o X tà i u v ^ ^ mlj o Avstrij s ko-ogersk v Novomestu v Hernalsu pri Dunaji. (Na novo napravljeni mestni soli) je po monarhije, nas je ta prepoved tem bolj osupnila, ker včerajšnjem sklepu mestnega odbora za 1. učiteljico m človečanstvo v obče nikier ne zabranuie milosti do voditeljico imenovana Marija Krašna, za 2. učiteljico v obče ne zabraňuje milosti do voditeljico imenovana Marija Krašna učiteljico siromakov, inje celó kristjanska dolžnost, da člověk Julija Moos, za podučiteljici pa Ernestina Kern u* svojemu bližnjemu v nadlogah na pomoč pride, Slovani pod Turškim jarmom pa so nam najbl Friderika Kon šek. veri. In še posebno mi Kranj po krvi smo (Goveje kuge na Hrvaškem) še zmirom ni konca preteklih stoletjih ne kraja. Po uradnih sporočilih od 31. dne julija jo mnogokrat (priča temu so mnoge naše narodne pesmi) imajo še v občini Marci Križevske županije, v hrvaško-skušali divjost Turško tako, da ni čuda, ako se, kakor slavonski vojaški granici vselih: Bodovalezi, Novi Gra, pri Hrvatih in Dalmatincih, tudi pri Slovencih zdaj, ko diški * Hvala, srčna zahvala. Vrlovi in Orubiki Novogradiškanskega okoliše» Naj bi jo že imeli doli, ker so si sami krivi, da nimajo Vred. naše Avstrij ske postave, ki kugo kmalu zaduši* o 69 80S edn v deželi Kranjska in Stajarska nedolžno 1 i . • • t t 1 (io| sta trpite zavoljo zaprtij in kord Laib. Zeitg." hvalevredno godel , je pokazal lep na ka dloga tištim našim okrajem ) ki ------------JJX-Í»»«-'» «-ÍW«.^. IX » M L guuci , jjt\ dít u i icu ; jaškega, předek. Spioh je vsa „beseda" pričala o marljivosti so me ^0r,at,je in SI in državnemu zaklad ve- Stocklna, in občinstvo, katerega bi bili radi videli več je bilo po vsem zadovoljno , k čemur ste tudi Tankova e 8 iw — '' . ---' w jo uiiv jju > oviui «»uvtvijuu , rv «^^u troske prizadevata, ki po postavi ima plačevati te klet in kuhinja izdatno pripomogli. stro ške (pravdo pred porotniki) ima danes „Tagblatt", Kreč u zarad razžaljenja časti. Pravdi 0blatť , gotovi Coste po gosp (.Pobirki iz časnikov.) Dunajski „Extrablatt" v bsodbi zarad obreko Ljubljani in tudi po drugem svetu malo znani list Ďu- najskih fijakarjev in branje ki pri nas nemčur- jo se ranjcega gosp. skim kazincem dopada, je prinesel iz Ljubljane mu po- 8 i Tvim dr. Costo metal inrtv dtegnil „Tagblatt" s tem, da se je po- slano psovko na Kranjce in one prostovoljce tožniki in preklical vse one laži, ki jih je za kakor ie ..Taeblatt" si izmislil. šli Erce^ovi ki ki .Ie gosp Kreča gosp dr M btera bi imela jutri biti, Zastopal bo pri obravnavah sé. Pravda „Slovenčeva", 8 přeložena. pondeljek popoldne smo spremili na ališče truplo gosp. Janeza Stefé-ta, trgovca tukajšnjega. Sprevod nenavadno velik ter je dušo kako spoštovan ranjki narod- tele3om. star svojo marljivo soprugo zora mraka trudil trgovstv prejšnj svojem, s tem pa tudi prezgoden • v vis kopal. citalnica, kateri je bil predsednik, bolehen B iz o- e prišla svojo lično zastavo, zadnjo čast skazat svojemu narodno stvar gorečemu načelniku; zastavo spremljale s krasnimi venci trije možje Bizoviški talnice odborniki) in isto tako z venci tri Bizovičanke; pri trugi je svetilo 6 Bizovičanov, katerih sploh, mo- r .. « v i • i*! v* »i »i i r •__i žensk velika množica prihitela , spremit pogreb spoštovanega možá. narodni mestjani Ljubljanski vdeležili sprevoda Ljub- tudi velikem šte-vodili stolni g. Župan; pevci narodne čitalnice Ljubljanske mu žalostinko zapeli pred hišo in na grobu, vrlemu narodnjaku zemljica lahka! (Hrvatov) ne bo na Bled. Odložili so za sedaj izlet nekaj zavoljo boja v Ercegovini, nekaj pa menda tudi zato, ker je Kranjska vlada naznanila Zagrebškemu W I • 1 • 1 • • . • v županu i da » Sokolovci" Hrvaški ne bi smeli priti društveni obleki. Gosp. vitez Widmann dobro vé, kaj nevarno za državo in deželo našo , ter da nič jav-nemu miru in blagostanju tako zeló ne škoduje ko ru-deee srajce pa sokolova peresa na klobukib. N> (Ercegovincem pomagat) se je peljalo preteklo nedeljo več Srbov, krepkih možakov in dobro oboro-ženih, memo Ljubljane. Na kolodvoru jih je Čakalo več Ljublj ancanov in c. k. in meatnih policaiev.- (Poziv.) Glasbena matica je dobila od mnozih skiadateijev cerkvene napeve , katere radi na svitlo dali, kar je mogoče mnogo > da mogli zopet nekoliko pripo- povzaigi slovenskega cerkvenega petja. Po- sebno je res, da se našim organistom in pevcem dobri ^apevi preskrbé, ter se s Časom odpravijo nespodobne toelodij e službi nikakor ki se še gostokrat po deželi slišijo in Božji ne pristujejo. Prosimo toraj častite go- spode duhovnike in organiste, kakor tudi druge prija- telje Stvn. OIMUV f «V/ »IkV "M» J.A1WUJVV iU vuv I V/UIW » UXJ J XVI O \J y kakor je „Tagblatt" si izmislil, šli Ercegovincem na pomoč. Da bralci naši malo spoznajo omiko in okus naših nemčurjev in njim vsečnib Dunajskih listov, naj sledi tu par vrst iz onega „eposa" v nemškem jeziku. ; aus Laibach durch „die Lina" Fiinfundfunfzig und noch Einer Lauter edle, tapf're Krainer, Nicht Gottscheewer, die hausireu Uud auf „was und nix1' riskiren, Nein, Slovenen reinsten Blutes Deutscheufresser kiiknsten Muthes. Fiinfundfunfzig und noch Einer, Also sechsundfiinfzig Krainer, Ziehen Fort bis zur Herzegowina. Armer Sultan, arme Tiïrken ! Mogt Ihr jetzt auch Wunder wirken, 1st dies Ailes doch vergebens ; Wehrt Euch lieber Eures Lebens, Den Vier weniger als Sechzig Nahen schon und seht, so rácht sich, Was gethan einst Eure Vater Ihren Vátern, wenn auch spáter. Und sie schreiten hin so feste, Haben sich versorgt auf s Beste: Gurkenkrebse, vaterlandisch, Brot aus Kukurutz, echt wendisck, Krainerwiirste, vielbekannt Bilden ihren Proviant; Ausserdem trágt jeder Ritter „Kronawetter" wohl zwei Liter Und als Schwert, worauf sie eitel, Schwingen sie den Taschenfeitel, Fiinfundfunfzig und noch eins, Selbsterzeugt von Sohnen Krains. In den Krieg zieh'n die Slovenen Vater Bleiweis weint schon Thránen, Handschuhmacher Horak sachte • L Jedem ein Paar Handschuh brachte Und Herr Murnik spricht nach Beiden Und erleichtert so das Scheiden. Jedem reicht noch einen Ukas, Einen Pass Herr Svetec Lukas. Fiinfundfunfzig und noch Einer Ziehen in den Kampf die Krainer, Segen gibt die Klerisei, Costa! ist ihr Feldgesclirei, Ihr Panier der „Kronawetter." Nun viel Gliick und schones Wetter." i i ) No ? ali ni to res „žmahten" ričet ali marveč finejši pell-melie za one Nemce, kateri se imajo naj-hra- cerkvenega petja, da kmalu pristopijo našemu dru- brosti Slovanov zahvaliti, da jih ni Turško žrelo že da izvemo, koliko iztisov bo treba preskrbeti. Vredništva slovenskih časnikov se naprosijo blagovolijo ta poziv priobčiti, da udov iz vseh slovenskih pokrajin. ) da se oglasi obilo število j8tem času MI U Oil KJX\J \ ćh U\J Y £JC\ U V tliill J U Cm |U1 XJ k Jk UlOttO Càk WO đJ\j pred dve sto leti požrlo, in to so posebno Dunajčani? Klobuk raz glave pred tako hvaležnostjo in omiko! j ko Je c. k. a želna vlada Kranjska prepo- boto vedala vsakako nabiranje denarja za podporo nesrečnih Ercegovincev in celo Hrvaških „Sokoleev" ne pustila v Beseda(í) na korist g. Stock lna se je v so- društveni obleki med brate Slovence, je dovoljeno na- Odbor „glasbene Matice." 80 pri ugodnem vremenu gladko vršila. Moški zbori v • sim odni odlikovali z natančnostjo in jasnimi glasovi orkester, pri katerem tudi nemčurjem v oblekah nemških strelcev delati propagando za veliko Nemčijo in v Stuttgartu napijati edi-Muller, vrednik nosti nemški, ki ne pomenja nič druzega, ko propad na- 2Î0 Avstrije, ker brez tega ona ni mogoča. Al ne samo to, orožje in pregledali svoj čete marveč celó tukajšnji uradili list pripoveduj ? tudi so naredili z zado po vsi deželi in pripravljajo pot do Grahovega tel voljnostjo, kako so bili Ljubljanski střelci po brati h (??) za ljudi in topove ugodna. Enaka razburjenost Nemcih sprejeti, kako so v odgovoru povdarjali nost Nemčij > kateri tudi dežela Kranjska kup lotila Srbov, ker vidij m In med temi Ljubljanskim! střelci so celó c. pada. uradniki slišij 8e o > kako divje rav Turske čete z uporniki, kako požigajo vasi iQ ženske Naša misel je ta ) 7 da c. uradniki so za kaj druzega ob Ercego starce in otroke. Avstrijska je zastavila ^ bolj gosto ko prej. Dunajskim 1: ODI n aj raj imeli, da na svetu, ko da delajo propagango za Nemčijo in se pa to ni še zadosti,__* ____ vdeležujejo demoostracij Avstriji pogubo pripravljajočih. Turčinom pomagala, česar se pa menda vendar Drugače diJ Ruski listi o tej ustavi Pišej Av ni list % Novičar iz domaćih in ptujih dežel. da po vsem, kar se je do zdaj zgodilo, ne bo dru namre6 ko da se popolnoma prestrojijo krivične in za kristP6' v Turčiji naravnost nečloveške razmere. Enaka r*,rie Iz Dunaja. Lvovu je umri Gališki namestnik prevlada na Francoskem Turčij naravnost nečloveške razmere Enak rastejo simpatij grof Goluhovski, star 67 let. On je bil federalist in vri nikov in se nabirajo izdatni zneski za-nje poljski rodoljub, oče oktoberske diplome. Sedanje mi- fw'J>"" .V«V.JV.VJ vi.wwviu^v. .-----J ~ —- tega JO , ua , oc uvuu upuiuiivi ic S nisterstvo ga ni nič kaj rado gledalo na sedežu Gali- časa mogli braniti Turkom, bo kmalu slovanski gotovo da ce se bodo porniki do Iz se Škega name8tnika, bil mu je tako trn v peti, ko Rodic v Dalmaciji in grof Taaffe na Tirolskem. Po ogah in ? it se izvedele tudi znamenite Beustove besede: Slovani ne bodo ubogali, jih bom ob steno pritisnil. Srbski knez se je tu zaročil z mlado in lepo gospico Natalijo pl. Kečkovo, ki bo imela 6 milijonov dote in je stričnica kneza Aleksandra Marušija. Po tem takem bi se mislilo, da se je knez na Dunaj šel le ženit; al če se pomisli, da je imel pogovore z našim cesarjem, ministrom Andrassy-em in da je na Dunaj njem so dovski listi pri ijih upor. vsega l^eka , Ce ? ki V se Potem bodo tudi tišti Dunajski ži dozdaj nočej rjeti in pnpoznat da je ta upor več ko navadni punt ali „putsch i i videli bodo > da to boj za pravico človeško )) > ) spre > za tisto 8vo, y ki gre vsakemu člověku, katera pa pod div Turško silo ni mogoča. Do tega prepričanja utegnej pre) priti nego sami čilih šenji" mislij ? por na vseh stranéh napreduj kajti po najnovej > toraj o ni več govorjenja poro zadu Irsko Fridnevne svečanosti přišel tudi poverjenik Crnogorskega kneza f Uij Ple- se sijajno vršile stoletnice v hvaležni sporni avgusta) 80 menac, ima njegovo bivanje na Dunaji vendar političen O'Connella. Vsa Irska je bila na nogah pomen ) rojstva oči in srca kateremu ima biti morda ravno ženitev prikri- katoličanov ne le na Angleškem, temveč vse Evrope valni ščit. Sicer bi ne bilo umljivo, zakaj knez že- da celega sveta obrnj na Irsko Kdo ) nitve ne bi odložil do ugodnejšega časa. O'Connell da pa ---------"bUVA"vJv"<5"------v/ vuuucu, via» je i^uujaia oiuioiuiv;» ujcguvegfc* I UJ8l\ lz Reke. — Zdaj je tudi Reka jela posnemati Gra- tako pozornost? — O'Connellje uzorkatolškeg __— -__1 ^r m Ta ■ Il J _____ _____ ^ 1 _ _ I _ — _____« « a m • + • ^ _ m « m * I VH bujala stoletnica njegovega rojstva ske rogovileže. torek t. m. se je pri pel jal cesarjev gost Don Alfonso s svojo soprogo v Reko hoteč iti na svoje posestvo, katero ima tam blizo. To se je zvedelo jame žvižgati in kričati za vozom, ki dnj ak in h ; h kat di telj > jsitelja doigo na Irskem. a in ko stopi ven s kolodvora , da bi šel v kočijo labonska drubal sikati y f se je peljal proti „Hotel Europa". Razsajanje trpělo je do dveh po polnoči. Policija se ni posebne trudila raz-gnati razsajalce. Gorisko. — Gosp. Andrej Marušič je imenovani za profesorja veronauka za vse razrede tukajšnje gimna- 12. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali ? gospodje: Jurij Grabrijan, dekan v Vipavi 5 gld., Luka Hiti. beneficiiat v Vioavi 2 £old.. Janez Vidersrar, ka- plan v Vipavi 50 kr., dr. G. Ložar, odvetnik v Vipavi 2 gold., Deperis ) lekar v Vipavi gold., neimenovan zije Čestitamo ! Hrvaška. v Vipavi 20 kr., Silvester B. v Vipavi 50 kr. ) Hrvatski ban Mažuranić je pobi- ranje denarjev za Hrcegovinske kristijane dovolil. Bric Sorè ; 7 Ogersko. Ministri delajo na to, da bi vsled nove Janez c. kr. okrajni sodnik v Vipavi 1 gold., Ludevik grajščinski oskrbnik v Vipavi 1 gold., Ribard gid. Dolenec, vodja vino- in sadjerejske šole na Slapu pogodbe Ogerska mesto 30 samo 25 milijonov dolagala skupnim državnim stroškom. Čudni Madjari zahte Matevž Koder t župnik v Planini župnik na » Slapu x guiu«, uuoip i.!«»»«; Miha Kopitar, župnik v Rzelju gold. Josip Nakus i ) gid. > vajo, da bi tedaj mi njim robovali plačevaje na leto 75 gold. ) Matija Erjavec 7 župnik v Sturji gold. milijonov. Turska. vini, upornikom Ustaja se čedalje bolj širi po Ercego- V dohajajo iz vseh krajev čete postoljcev na pomoč. Že se bijejo ž njimi proti Turku Albanci rnagorci, Srbi, Krivoščijanci i. dr. Komu je bojna 7 sreča Žitna cena v Ljubljaci 31. julija 1875. Vagán v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 20 banaSka milejša, upornikom ali Turčinom, to se zavoljo zmeša-poročil ne vé za gotovo. Na jugu pa gre Turčinom na vsak način slabo. 5 fl. 31. tnrsice 3 fl. 40 soršice 4 fl. 10. rži 3 fl. 10. jeČmena 2 fl. 70. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 80. ovsa 2 fl. 10. petek t. m. ste bili tepeni pri Krompir 1 fl. 50. Stolacu dve Turški četi, prva potolčena, druga je mo- soboto pa so rala podati se in je bila razorožena. uporniki oblegli^mesto Trebinje na jugu tik Dalmatinske meje in Crnegore, v katerem je Turske posadke okoli 150Ó mož. Do danes se je posadka gotovo tudi že podala ali pa bila^ potolčena, ker je mesto bilo od vseh krajev zajeto. Crnogorski knez svojih Crnogorcev ne more več brzdati, zato je poslal poverjenika Ilija Plamenaca na Dunaj naznanjat, da mu ni več mogoče držati se neutralnosti. Crnogorci so res Kursi na Dunaji 6. avgusta. 5°/0 metaliki 70 fl. 95 kr. Narodno posojilo 74 fl. kr. Ažijo srebra 101 fl, 75 kr. Napoleondori 8 fl. 88 kr. Loterijne srećke: v Trstu v Linču 31. julija 1875: 47. 65. 85. 12. 73. 72. 75. 42. 20. Prihodnje sreČkanje v Trstu 14. avgusta« Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedieev v Ljublj t