PRIMORSKI DNEVNIK
 ______GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
Češkoslovaška skupščina
navdušeno pozdravlja Gottvvaldovo vlado
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 - Tel. 93-80? CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice. 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlens 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165. 330. 650 din. Poštni tekoči račun za STO-2VU na ime: »Založništvo Primorski dnevnika: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* • uprava: Ljubljana 6-90601-19
TRST četrtek, 11. marca 1948
Poštnina plačana y gotovini Spfd:zione m abbon. postale
Stev. 843
Gofbald je obrazložil vladni program - Uradno poročilo o smrti zunanjega minislra Masarytka- Komemoracija v skupščini
10. — Uradno javljajo farj-kov samomor. Urad mi-n^trskega predUedništva je izdal poročilo: V torek, 9. mar-Je zunanji minister Jan Ma-
s-irjrk
v prvih jutranjih urah na-
'« v 1101160 svojemu življenju, ki vin i ?°svSoeno delu za dormo-Žvč i narc,<^' Ker j«, trpel na Veri ♦ i>c'iezni in nespancu, se je jv16.110 odločil na smrt v hipni *?« kr.zi in skočil skozi okno 6t-le?a stanovanja v četnlem nad-traeH-U paIaoe Czernjn. Pred svojo urah n° emr^°’ to 3e v sinočnjih n, Masaryk pokazal nobene CLX V? utrujencsti in ja kazal “ižajol optimizem.
dd bIZredni se-i‘ vla(i-a sklenila, ^	1° Pokojni zunanji minister
z vsemi vo-
s. Jan v IX)k°jni zunai
»žk;^aryk P°kc’Pajl
častmi v soboto na držav-
^ *troškft,
.i^Pcidne je v ustavodajni Bpop -.ln' notranji minister Nosek p& ?c'| tragično smrt Masaryka. raj r'1 .^5’ d,a 3e Maaaryk še vče-eiannPre'’el noveža poljskega po-obiea^ v- Pra&i i« J® bil kct Počasi i° bre ■voijc. Skupščina je nutm' n3°8r°v spomin z enoml-
Nato Pr©(3sti Jo
aPlavzi.
*Wslo’’jCa^ v enojem, gčvoru ob-Politike fr* '}'s*vine t°čke zunanje
a:,m molkom.
j® predsednik
Gottwald
60 to aV;1 skuPščini novo vlado, ki oinvi Pcsianci sprejeli z bur-
^janji
svoje vlade, ki so: 1. Iz-
Ml" \>f	programi,	ki	je
, efa» V juliju' 1946 in ni bil '*>eden. z,
h
t0l)	z.	Izvedba vseh načr-
fere»~ *° izglasovani na kon-
0dbo * *°varniških in sindikalnih no u °u.ss- februarju, kakor tudi ja ^^klm kongresu, 29. februar-so /.Ji ^resn>čenje vseh zahtev, ki oko; e P°stav>ene po porazu redu on<lTne zarote, ki je povzro-Go«ndnjo. kriz0. viadn "'I.1 .^e nat0 0 P°teku zadnje cfe r, e in prešel na vpraša-cia ,-s nanje politike. Poudaril je, rite d	P ^ccsta članica slovan-
la,	in bo taka tudi osta-
giijji	čuti tudi združeno z drur
kavami ljuldske demokra-
cije. To pa ne Izključuje dobrih cdnoaov z vsemi ostalimi državami pod pogojem medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Obsodi! je nato spletke, ki so imele namen povzročiti spremembe v vladi, ker so se protiljudski elementi bali prihodnjih volitev.
Pohvalil je nastop ljudstva v mestih in na deželi med zadnjo krizo ter je poudaril, da se ima sedanja vlada smatrati kot izvršilni organ vsega delavskega razreda, ter -pripomnil, da je bila ta vlada sestavljena na strogo ustaven, demokratičen in parlamentaren način. Raznim «brcmiteljim» češkoslovaške ustave je Gottwald zastavil vprašanje, kje so bili leta 1938, ko- je Monskovo zadalo smrten udarec češkoslovaški ustavi.
Povrnil se je nato k notranji politiki in izjavil, da je predvsem potrebno izdelati novo ustavo v duhu vladne izjave v juliju 1946. Ta nova ustava bo morala zajamčiti zemljo tistim, ki jo obdelujejo pod pogojem, da lastnina ne presega 50 hektarjev. Pred volitvami bo treba tudi izglasovati zakone o socialnem skrbstvu in o vzgoji. Glede zahtev tovarniških odlborcv o nacionalizaciji je Gottvvald poudaril, da bodo še pred prihodnjimi volitvami trgovina na dčbelo, zunanja trgovina in podjetja, ki imajo nad 50 nameščencev, nacionalizirana. Nacionalizirana bo tudi vsa industrija, ki je važna za državo.
Vsi poslanci so Gottwaldove besede navdušeno pozdravili. Jutri bo skupščina glasovala o vladni izjavi.
List «Lidova demokracija® poroča, da so katoliški škofi Češke, Moravske in Slovaške na konferenci v Brnu izjavili, da bodo- podpirali novo Gottvvaldovo vlado.
Novi uspehi komunistov
v angleških sindikatih
LONDON, 10. — List «Daily V/or k e r» poroča o novih uspehih, ki so jih dosegli komunisti pri volitvah v vodstvu angleških sindi-
katov. Tako je bil komunisti Fert Uiton izvoljen soglasno za tajnika združenega odlbora pristaniških delavcev v Londonu, kjer je vpisanih 10 tisoč delavcev. Tudi nadaljnja dva člana centralnega odbora sindikalne zveze, ki ima nad 100 t.soč članov, sta komunista. List še navaja, da je bil za tajnika sindikatov v Womfoliyju-Londonu že drugič soglasno izvoljen komunist Lofitus, v centralni cdbor te zveze pa še številni drugi komunisti.
Svetovni teden mladine
BUDIMPEŠTA, 10. — Od 13. do 20. marca bo v Budimpešti »svetovni teden mladine*, ki se ga bodo. udeležile mladinske delegacije ZSSR, Francije, Italije, Jugoslavije, Grčije, Avstrije, CSR in številnih drugih držav.
Vmešavanje Vatikana
v volivno kampanjo v Italiji
POGLED V DVORANO POMORSKE POSTAJE V TRSTU PRI KULTURNI PRIREDITVI OB PROSLAVI MEDNARODNEGA PRAZNIKA ZENA
Podpora reakcionarnim in fašističnim listom * Samostani zavetišče vojnih zločincev - Protest ljudske fronte
Beograjska «Borba» piše, da Se zadnje dni visoke cerkvene oblasti v Italiji vedno ibolj udeležujejo votivne kampanja Vatikan je uporabil vsa materialna in propagandna sredstva, da fefii reakcionarni blok poraza pri prihodnjih volitvah. 79 škofov in nadškofov v južni Italiji je objavilo pastirsko pismo, s katerim obljubljajo kmetom agrarno reformo, če ne bodo vstopili v ljudsko demokratično fronto. Milanski in bolonjski nadškof sta grozila z izobčenjem vsem volivcem, ki ne bodo volili za demokristjansko stranko. Cerkvene oblasti so dale nalog, naj se v vseh v cerkvah moli za desničarske stranke, in navodila za ustrahovanje volivcev ter odvrnitev njihove pozornosti od zasužnjevat
frotiiiudsKo delovanje francosKih socialistov
j^CLOSOVE IZJAVE O LONDONSKI KONFERENCI X 0 IZDAJALSKI VLOGI SOCIALISTOV — DE GAUL-LE-OV NAPAD NA FRANCOSKO REPUBLIKO
~TaJa:k francoskc tazeovo-	stranke Duclos je v
Ils:.a R’u z dopisnikom bolgarskega da i </“ab°tničesko Delo* izjavil, ha	francoskega delegata
w, donski konferenci izražalo
Slovanski narodi uresničujejo ideale ljudske demokracije
PRAGA, 10. — Predsednik poljske vlade Cyrankiewicz je. dopisniku češkega lista «Rude pravon ob prvi obletnici podpisa poljsko-češko-slovaške pogodbe izjavil, da so njihovi medsebojni odnosi toliko bolj pomembni v dobi, v kateri divja ofenziva ameriškega imperializma. Ravno sedaj omogočajo prijateljski stiki med obema državama neodvisnost Češkoslovaške in Poljske pred gospodarskim pritiskom zapadnih imperialistov. Nato je Cyrankiewicz ugotovil, da so postali jugoslovanski narodi osrednja točka napredne fronte vseh narodov, ki ljubijo mir. Slovanski narodi uresničujejo ideale ljudske demokracije. S tem v zvezi predstavlja konferenca jugoslovanskega, poljskega in češkoslovaškega zunanjega ministra, ki je nedavno bila v Pragi, najpomembnejšo skupno politično manifestacijo v trenutku, v katerem vodi anglo-saška diplomacija tajna pogajanja za obnovo nemške sile.
Ob prvi obletnici podpisa češkoslovaško-poljske pogedbe je namestnik zunanjega ministra Kleni,entis v svojem govoru po radiu izjavil, da ima ta pogodba na lego zagotoviti varnost obeh držav v primeru ponovnega nemškega napada in pospešiti med obema državama gospodarsko in kulturno sodelovanj?. Klementis je še pc-
daril, da bi brez odstranitve reakcionarnih sil na Češkoslovaškem ne mogla priti do tesnega sodelovanja med obema državama, ki bo pripomoglo k izboljšanju splošnih razmer.
Volj
j0 franc
tla v ~“',ricoske vlade, ki Je pristala v na' arn,'r'žt:e zahteve, čeprav so
i-h pvvotju
Njenim;
_ Dueli
varnostjo Franclje pravicami do reparacij.
botnoč,
le nadalje poudaril, da je
atavp‘ J0 zveze držav, ki pred-itl r ‘ P°vrat,ek k vojni tradiciji .f1''- nemogoče doseči trajen ^več ,je treba izvajati poli-
mokra * se naslan.a na pravo de-tfebao J0' 121 tesa razloga je po-Bad p nack;orstvo vseh zaveznikov tBarjatir b1!™' To vprašanje zane-tad; tp» dault 111 Schuman in za-1 joa le v nevarnosti varnost
Na
šbanSk?rasaT1-!e 0 vzrokih otvoritve thu no	je Duclos bolgarske-
to d<j ‘nar-u dejal, da ne pomeni PoveV n/e n <t drugega kot izvršitev ka;t4 ' jih je dal Washington, čej0 atneriški imperialisti se ho-COve or, vsak nač-n poslužiti Fran-č-5:0va batl-Ie kot opor-šča za svoje t>4ier. .v Evropi. O «tretji sili« bJtn ,*°s pripomnil, da označuje ko hi° J Poskus socialistov, ka-jlta pr^r°varili ljudske množice in tuw' r:li manevre ameriških mo-M svr,07, k- hočejo utrditi v Evro-nadvlada Sodelovanje *\o»kih — -
socialistov v vladi služi
šklm ^Sužnl°nju Francije ameri-rr*histn	ai;stom'	Socialist, čnl
Jitn (je- Se odlikujejo zlasti s svo-proti delavskemu banJu ,lk Proti sindikalnemu gl-gonj0’na,rat-: Pa vod-jo izzivalno vam jf, ? Sovjetski zvezi in drža-3e Du ! Ih demokracij. Končno frahcosk	poudarij,	da sedanja
^atl n:„.LVlada 111 sposobna zbolj-tem ^	0 gospodarstvo, kajti s
V°d! v b ” Podvrgla ZDA, ga
^fOč.tev6 8e'T1'
f1„_Popo:51° fOgubo.
Coski napredni tisk poudar-.	,	n- De Ga ulic zahteval
retini v*ade kot vodja novega Pr«dsert "p. ne kot navaden vladni lzfeči (fr'- To zahtevo si je upal «onu n„_^v trenutku, ko so v Lon-i-j, pop0jllo P°vedalt, da zahtevajo ZDA v06- ki^‘1,ar:“clJ° zapadne Ev-kščlija. bo na čelu zapaana
?a'->Hov<<n.e ®°It» komentira De 150 v u Pl<1 na francosko repu-8°Vo de'A.,m smls'-u. da izvira nje-nlret3e sih!nie 12 z‘°člnske polit.ke ,.arodn0 1 k- je uničila francosko mdstVo . cos,P°darstvo, pritisnila » ki n*,-, m z izrednimi davki
nizmu in popolnem zasužnjenju ameriški mednarodni politiki.
BLUMA SO IZŽVIŽGALI
NA PARIŠKI UNIVERZI
Danes je bilo na pariški univerzi napovedano predavanje socialističnega voditelja B-uma o revoluciji iz leta 1848. Poslušalci ga niso pustili do besede in ko je Blum izrekel prve stavke, so ga prisotni vi-sokošolci pozVali, naj ra.ši pove, kako je pr .šlo do sporazuma z ZDA, s katerim je bi’-a un.čena francoska filmska industrija. Ko je prosvetni minister, k. je predsedoval predavanju, uvide , da ne more preprečiti nemirov, je vdr-a na vse-učil.šče policija, ki je razpršila prisotne, s tem pa tudi onemogočila predavanje.
Pred italiianskim! volitvami: Ameriške bojne ladje v Gibraltarju
RIM. 10. — «TeIeprcss» javlja, da je v Gibraltarju vs.dranih več a-meriških bojnih ladij s 14.000 mornariškimi strelci pod poveljstvom novega poveljniku ameriške sredozemske mornarice admirala Sher-mana. V R mu domnevajo, da mornarica admirala Shermana pri/a-kuje v G.braitarju novih ukazov v zve2i z italijanskimi volitvami. Demokratični krogi v R mu dajejo tudi razumeti, d-a bodo Američani verjetno imeli največjo svobodo ob prihodnjih italijanskih volitvah in da ne bodo samo nadzorovali volišč, pač pa bodo poslali svoje ladje c krog Italijirske obale z m orno, riSklmi strti \ pripravljenimi dati Italijanom «.ckci]o o demokraciji« v onih krajih, kjer bi topovi, naperjeni - proti obmejnim mestom lahko med italijanskimi’ volivci izzvaii razburjenje.
^	‘ -Moumnn u
šePriaV-a S P°v-ianJtm h kl3uču«P de‘avske množice.
S3 3f Pr ši*Qa *matra De Gaulle, v ^ °n in . n-6S°va ura in da vo-°bstoj v £;la* lst0 PoUMko, * v »ovrastvij proti komu-
Namestniki za Avstrijo nadaljujejo z delom
LONDON, 10. — Konferenca namestnikov zunanjih ministrov, ki razpravlja o mirovni pogodbi Avstrijo, bo morda premagala trenutne itežkoče. Zastcpnlki zaipad-n,h velesil so predlagali sovjetskemu delegatu, da. so pripravljeni nadaljevati p-gajanja, Če sovjetska vlada ne smatra svojih zad r.jlh predlogov kot definitivnih. Na to je Koktonov odgovoril, da ne bo vztrajal na tem, da upoštevajo sovjo-ske zahtevo »dobesedno*, Glede na to izjavo sovjetskega de legata pričakujejo kregi, da bodo zapidne vslesile stavile Sovjetski zvezi nadaljnje kompromisne predloge.
VS je raspravfjol
o tržaškem guvernerju
LAKE SUCCESS, 10. — Varnostni svet, ki se je včeraj popoldne s,;stal, ni dosegel nobenega sporazuma glede izbire tržaškega guvernerja. AFP poroča, da Varnostni evet ne bo imel o tem nobene dru, ge seje, dokler ne bo možnosti, da pride do sporazuma.
PricaKuieio nove aretacije
u zvezi z alero mons. Clppica
NOVA ODKRITJA PRI PREISKAVI — POVEZANOST S KVALUNKVISU — DEMOKRISTJANI ZAGOVARJAJO POLICIJSKI TEROR V PUUAH — STAVKA BANČNIH URADNIKOV V MILANU — PAPEŽ JE URADNO OT-
VORIL VOLIVNO KAMPANJO
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 10. — V aferi mons. Cippica je policija aretirala danes odvetnika Dieci-ja, zastopn.ka vatikanskega tajništva, ki mu je brat, mons. Dieci-ja, kanonika v baziliki Sv. Petra.
Pri hišni preiskavi v stanovanju gen. Gangemija, kjer se je skrivaj mons. Cippico po svojem pobegu iz Vatikana, je našla policija med drugim tuai razne pečate in listine z nasiovom tajn&ga arhiva vatikanskega mesta. Gen. Gangemi je vpleten tudi v kupčije s tujimi valutami, katerih svišče je bilo državno tajništvo Vatikana, ki je po nekaterih verskih redovih v Bazlu in drugih švicarskih mestih povezano % inozemstvom.
V aferi mons. Cippica je za vatikanske kroge obremenilno zlasti to, da je mons. Montln; vedel za Cippicovo delovanje. Mons. Montini pa izvršuje trenutno funcije vatikanskega zunanjega ministra, ker po smrti zadnjega državnega vatikanskega tajnika kardinala Maglio-nija, še ni bil imenovan pravi titu-lar tega službenega mesta. Tako je mons. Montini kot vatikanski zunanji minister priporočal mons. Clpp.ca družbi «Ocean film* kot organizator.a.
Nadaljnja senzacija Je ta, da je v zvezi z afero mons. Cippica prenehal izhajati kvalunkvističnj list «11 mattino di Roma«. List je vodil bivši tajnik kvalunkvist.čne stranke Tieri, ki je prejel nalog za ustavitev lista od komendatorja Mazze, Cippicovega zaupnika. Značilno je,
,da bi moral Tierijev sin igrati vrli promet nf™ki ^vno vlogo v filmu Carahue, se }s potopil, pri čemer i cišek*, k. ga .e kote.a proauchati puščen, je utonilo 40 oseb.	1	raTOo	družba »Ocean film«, kjer
j s bil mons. C-ppico eden glavnih predstavnikov. Javnost pričakuje še nadaljnje aretac.je 'pomembnih osebnosti.
Zunanji minister Sforza je sprejel danes poveljnika čet angleško-ameriške cone na Tržaškem ozemlju. Političn- krogi spravljajo ta obisk v zvezo s guvernerskim vprašanjem, zlasti ker Je njegovo imenovanje pospešil pri OZN tudi sovjetski delegat.
Na seji odbora za volivno premirje je bi: rprejet sklep, da mora vlada podvzeti ukrepe proti nastopanju govornika Almiranteja, ki je na zborovanju italijanskega socialnega gibanja v R-mu izjavil: «Mi smo fašisti iz leta 1919 in bomo tudi fašisti v letu 1948»-. Ko je socialistični poslanec Partini predlagal, naj predsednik odbora Terracini posreduje pri vladnim predsedniku in notranjem ministru glede dogodkov v Puljah, kjer je udrla policija v delavska stanovanja, uvedla teror v vsej pokrajini in aretirala mnogo delavstva, se je zastopnik demokristjanov poslanec Taviani temu u-prl, češ da bi odbor za volivno premirje oviral s tem delovanje vlade. Togliatti je označil izjavo Tavianija kot tip.čno za učenca Jezuitske šole.
★
-k -ir
Danes Je prisostvovalo v Milanu rfa tisoče bančnih uradnikov zborovanju Delavske zbornice, ki so ga priredili .v znak protesta proti aretacij: treh sindikalnih voditeljev bančne kategorije. Zborovalci so proglasili stavko, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo aretiranci iz-
Papež je otvoril ‘ danes v uradni
obliki volivno kampanjo italijanskega duhovništva v korist demokri-stjanske stranke. V svojem nagovoru duhovnikom in semmiščni-kom je dejal: »Vaša pravica in vaša dolžnost js, da opozorite vernike na bodoče volitve in na. moralno odgovornost, ki izvira iz njih za vse one, ki imajo volivno pravico. Kdor se ne bo udeležil volitev iz malomarnosti ali bojazljivosti, bo ime! težek greh, ali celo smrten greh. Vest nalaga vsakemu katoličanu, da mora glasovati za one kandidate, ki dajejo zadostno jamstvo za obstoj in varnost božjega prava.*	E.	MILIC
nja Italije s štreni ameriških monopolov. V ta n uren objavljajo katoliški list; številne klevete proti demokratičnim državam, posebno pa proti Jugoslaviji. Cerkev si je začela tudi izmišljati razne »čudeže« in «prIk-azovanja».
Vatikan je gospodarsko zainteresiran, da se ohrani sedanji reakcionarni režim. S pomočjo svojih zaupnikov nadzorujejo visoki cerkveni krogi giavna področja italijanskega gospodarstva. Pozicije Vatikana so še posebno trdne v kreditnih zavodih.
Interesi Vatikana so tesno povezani z interesi ameriški trustov. Vatikanski kapital je neposredno povezan »a Morganovo skupino. Investicije cerkve izven Italije se cenijo ne. več milijard dolarjev. Ni torej čudno, da se Vatikan, ki je svojftas proslavljal Mussolinija kot Človeka, ki «ga je poslala božja previdnost«, drži sedaj iste protidemokratične linije kakor ameriški kolonizatorji v borbi proti italijanskemu ljudstvu.
Metode, ki se jih cerkev poslužuje v voliva! kampanji, povsem odgovarjajo tej politiki. Visoki cerkveni krogi finansirajo reakcionarne politične stranke in njihove liste ter podpirajo neofašistične skupine in teroristične tolpe. Katoliški samostani so se spremenili v zavetišče vojnih zločincev. Bivši tajnik fašistične stranke Carlo Scorza se skriva v duhovniškem oblačilu Cerkev finansira znane neofašistične liste kakor «11 Merlo giallo« «L’on. Palmillio«, čigar ravnatelj je voditelj italijanske protikomunistične zveze Ottolenighi.
Vkrešavanje Vatikana v volivno kampanjo Je povzročilo veliko razburjenje v vsej Italiji. Vodstvo ljudske demokratične fronte je poslalo protest predsedniku ustavodajne skupščine z zahtevo, noj se cerkev prisili, da spoštuje votivni zakon, ki ji prepoveduje vmešavati se v volivno kampanjo. Demokratična fronta, okrog katere se zbira
približno 40 strank in naprednih' organizacij ter številne vidne osebnosti, protestira proti delovanju Italijanske reakcije, na čelu katere Je Vatikan.
Wallace-ovo gibanje se vedno bolj širi
NEW YORK, 10. — Volivna borba je že pokazala, da so napredne sile, ki podpirajo kandidaturo WaIlace-ove tretje stranke, mnogo močnejše, kakor so si predstavljali republikanci in demokrati. Sile, ki podpirajo Wallsceja, so že v 26 državah ustanovile obširne organizacije, ki delajo za Wallace-ovo izvolitev. Politični opazovalci so mnefija, da se bodo v prihodnjih mesecih delavski volivci iz demokratične stranke opredelili za tretjo stranko, zlasti če se ne bo zboljšal mednarodni položaj in če bo padal v ZDA Splošni standard nižjih in srednjih slojev. Ugoden je za Wallece-a položaj zlasti v državah New York, Illinois, Kaliforniji, Pensilvaniji in Michiganu.
V republikanski stranki se še niso zedinili za predsedniškega kandidata. Ne seznamu imajo gen. Mac Arthurje, guvernerja države Neiw York Dew | -a, senatorja Tafta, Stassena in Vandenberga. Predsednik Truman je sicer napovedal svojo kandidaturo, toda v demokratski stranki so se pokazala zaradi njega velika nasprotstva in vplivni člani te stranke zahtevajo drugega kandidata. Demokrati spoznavajo, da je Trumanova reakcionarna politika spravila demokratsko stranko ob ves ugled.
Finska vlada Izročila ZSSR odgovor glede pogajanj
HELSINKI, 10. — Danes je bil izročen odgovor finske vlade na sovjetski predlog za pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe. Vsebino odgovora, bodo obpavili požre je.
Izmenjanje ratifikacij
sovjetsko-iomunske pogodbe
BUKAREQTA, 10. — V romunskem zunanjem ministrstvu so danes na svečan način izmenjali ratifikacijske listine glede sovjetsko-romunske pogodba o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju. Zunanji minister Ana Paulker je v svojem govoru poudarila navdušenje, s katerim je romunsko ljud-sivo podprlo sklenitev te pogedbe.
Zgodovina II. svetovne vojne
MOSKVA, 10. — V tisk je šel prvi zvezek «Zgodovine druge svetovne vojne*. Sovjetski knjigarnarji že sprejemajo številna naročila. Zgodovino bo objavljal zgodovinski zavod Akademije znanosti ZSSR. Prva knjiga govori o dobi 1938 do 1939, o obnovi nemškega imperializma, ki ga podpirajo zapadne države in o borbi Sovjetske zveze za kolektivno varnost.
Dokončna
Trumanove doktrine
Van Fleet se v Grčlil ravna do navodilih nilrnberške razsodbe
Gospodarski	p
Objavljamo še drugi del izvlečka poročila, ki je bilo podano na nedeljskem sestanku slovenskih trgovcev in gospodarstvenikov.
V glavn-h tržaških industrijskih obratih v,ada mrtvilo. Vojaška uprava ni ničesar ukrtnila, da bi spravila v obrat tvOarne in zaposlila dislt tisoče brezposelnih. S aktm stanjem so nezadovoljni tudi trgovci in obrtniki, ker se zavedajo. da je njihov uspeh odvisen od dela v tržaški industriji.
Podobno, morda še večje mrtvilo je v tržaški luki, za katero gen. Airty zlonamerno navaja vzrok, ki naj bi ležal v apolitičnih in socialnih spremembah v zaledju». Promet v tržaški luki.je lansko leto znašal komaj IfOfo v primerjavi s prometom l. 1913. Malo ali ničesar ni ukrenila vojaška uprava za okrepitev prometa, ureditev vprašanja tarif lu načina plačevanja. Cčško in madžarsko blago je tr»n-zitiralo avstrijsko in italijansko ozemlje, čeprav bi bila pot preko jugoslovanskega ozemlja najcenejša. Primer je Midžarska, ki tako zelo potrebuje tržaško pristanišče n Je želela skleniti enak plačilni Sporazum s Trstom, kakršnega ima z Reko In Antverpnom., da plačuje stroške s kompenzacijo v blagu.
Po krivdi vojiške uprave se jugoslovanska cona Tržašk-ga ozemlja smatra kot inozemstvo, dočim se Italija smatra kot tuzemstvo ter je trgovina svobodna. Predlog VUJA za odpravo vsth omejitev je anglo-ameriika VU gladko odbila. To pomeni razbijanje gospodarske enotnosti Tržaškega ozemlja In prenašanji vseh zlih posledic iz Marshallovega plana. In končne je to kršenje mirovne pogodbe, ki prepoveduje Tržaškemu ozemlju kakršno koli gospodarsko ali carinsko zvezo z drugimi državami.
Izmenjava z Jugoslavijo je na | prvih 6 misecev obstoja Tržaški-
vsakem koraku ovirlna. Ščiti se italijansko blago, ki je carine prosto in s tem se škoduje gospodarstvu Trsta, kajti tržaški trgoveo bi lahko, kupil vino, sadje, marmelado, žglnje, hrano itd, v drugih državah po ugodnejših pogojih in ev. boljši kvalitete. SEPRAL zahteva v nekaterih primerih določeno količino uvožene hrane iz Jugoslavije po nižjih cenah kot so bile nabavne, zato da se umetno podrhžuje jugoslovansko blago. Posledica tega je dviganje cen na trgu, s čemer je oškodovan potrošnik In trgovec. Sepral deli to blago med drugim tudi raznim menzam za fašistične ezule.
Statistika, ki jo je izdala vojaška uprava, ne odgovarja dejanskemu stanju, ko pravi, da je vnd-ni st izmenjanega bl~ga med Jugoslavijo in Trstom znašala v letu 19š5-ti6 žtfO milijonov lir. Res je, da je presegla 2 milijardi Ur. Namen je očiten: prikazati se hoče majhen gospodarski pomen Trsta za Jugoslavijo.
Pri javnih dtlih ne vodijo vojaško upravo■ gospodarski kriteriji, ampak politični in strateški. Gradijo se nepotrebni ceste, ki nimajo danes velike pr'ktične vrednosti. Ker vlada v luki mrtvilo, se vsiljuje razlago, da narekujejo načrte za razširjenje luke sitrateški vidiki.
Davčna politika vojaške uprave vodi k uničenju malih in srednjih trgovcev In obrtnikov. Malim, trgovcem je bil davek povišan za 60 do 10%, srednjim trgovcem 40%, dočim znaša povišanje davkov za vtletrgovce le okrog 20%. Za njih je treba uvesti progresivni sistem ki bo v sorlzm-rju z njihovim prometom.
Verjetno ne obstoja nikjer na svetu uprava, ki bi tako brezvestno zapravljala ljudski denar. Za
ga ozemlja predvideva vojaška uprava 3 mil jarde lir dohodkov in milijard lir rednih izdatkov. Ta denar bo v glavnem potrošen za cbdržanfe prekcštevilnih uradov in uradnikov, kar bo privedle, do popolnega obubožanja Tržaškega o-zemlja in ga spravilo v odvisnost zunanje spomoči*.
Tržaški finančni magnati, ki so tesno povezani z italijanskim kapitalom, kakor tu-di vse reakcionarne italijanske stranke stoje na istem stališču kot vojaška uprava. Složno zagovarjajo gospodarsko povezavo z Italijo, mrtvilo tržaško industrije, tržaške luke, gospodarsko izolacijo cd zaledja, predvsem z Jugoslavijo„ skratka sodelujejo v slbotaži tržaškega gospodarstva. Razna gospodarska udruženja, ki jih je ustvaril fašizem, so danes v rokah ljudi, ki so jim tuji resnični interesi tržaškega gospodarstva.
Cvetoča slovenska gospodarska podjetja: Splošna hranilnica, Tržaška posoj lnica in hranilnica in Ti govsko-obrtna zadruga in več desetin drugih slovenskih gospodarskih ustanov v Trstu in okolici je fašizem nasilno uničil. Niti danes, tri leta po porazu fašizma nima vojaška uprava namena popraviti vse krivice slovenskemu gospodarstvu. Nasprotno šovinistični in fašistični krogi, ki so bili udeleženi pri uničevanju slovenskih podjetij, se ob tihi podpori VU besno zaganjajo v Slovence pri vs~kem njihovem poizkusu gospodarskega udejstvovanja. Tudi izdajalci slovenskih ipteresov v Trstu, emigranti, ki se s skupinico Slovencev družijo v Slovenski demokratski zvezi, zagovarjajo uvedbo Marshallovega pl'na.
Tržaški veletrgovci ustvarjajo neko ztotalitarno organizacijo», ki naj bi združevala veletrgovce vseh
strok. S tem skušajo ti magnati prevaliti breme na delovno, ljudstvo in na mali gospodarski sloj, ker vlada gospodarska kriza in bi želeli, da ostanejo njihovi dobički neokrnjeni. To bo pomenilo uničenje samostojnosti malih in srednjih trgovcev.
Zbornica za trgovino in industrijo t'r poljedelstvo je v rokah tržaških finančnih magnatov, imenovanih po vojaški upr Ivi. Vsi smo se lahko prepričali, da ta zbornica služi samo veieindustrijcem in veletrgovcem, ki po svoji volji delijo milost malim in srednjim trgovcem ter obrtnikom.
Kakšne naloge se postavljajo gospodarstvenikom v zvezi z današnjim položajem v Trstut Prišli smo do spoznanja, da so fašistična strokovna udruženja škodljiva splošnim gospodarskim koristim Trsta in da od njih ne moremo pričakovati nobene zaščite naših koristi in popravila prizadejane škode. Zato smo ustanovili Slovensko gospodarsko združenje, ki naj bi skupno z Italijanskim gospodarskim udmženjem postalo močno skupno udruženje. Danes so naloge mnogo težje. Premljhna in preohlapna povezava z Italijanskim udruženjem je zmanjšala pomen in vpliv obeh udruženj. Naša volja in mnenje mora biti uveljavljeno. Preprečiti mor~mo nakane uničenja malega gospodarskega sloja. Ozdraviti moramo organ-Slovenskega gospodarskega združenja bolezni, ki mu jemlje moč. Ustvariti mior'mo skupni organ, iz katerega bomo razvili zbornico, in sicer tako zbornico, katere vodstvo ne bo monopol magnatov, temveč sestavljeno sorazmerno po št'vilu članov posameznih strok. Le z uresničitvijo takih zahtev in z izvršen'njem takih nalog bodo gospodarstveniki zaščitili svojo imovino in »i zagotovili svoj obstoj.
ATENE, 10. — Atenski listi poročajo, da je ameriška vojaška misija izročila girški vladi drugo skupino vojaških dvomotornikov in Večjo količino vojaškega materiala. Novi voditelj ameriške vojaške misije Van Fleet je izjavil, da vodi monarhistična vojska »vojno, ki sllči državljanski vojni*, dočim izvaja demokratična vojska »nečloveški terorizem, ki se ne- more o značiti kot vojna*. Van Fleet se je tudi zadovoljil s Tsaldariscvo izjavo, da je obglavljenje ubitih sovražnikov «star grški obiČ3j». Zdi , da je dala Van Fife tu povod za gornje izjave zadnja sramotna sodba ameriškega vojaškega sodišča v Niimtergu, ki izjavlja, da so bili balkanski partizani v zadnji vojni »bandiči*.
Pariški «Humanite» komentira Van Fleefovo geslo »delati ujetnike in ubijati* in piše: »Trumanova doktrina zavzema polagoma dokončno obliko. Zadnja faza ameriškega imperializma je gangsteri-zem po ameriškem vzorcu. Istovetnost med ameriško vojaško misijo in teroristi je sedaj popolna. Z radovednostjo se pričakuje reakcija francoskega tiska na ta ukaz za pobijanje. Ali bodo listi, ki so pretekli teden toliko pisali o terorju v Pragi, kakor koli obsodili atenske mc-rilce?
Pristanišče Jing’<ow
v rokah osvobodilne vojske
SENSI, 10. — Poveljstvo kitajske narodno-csvobodilne vojske poroča, da so v januarju ujeli 6860 in pobili 1190 Cangkajškovih; vojakov in častnikov. Poveljnik kuo-mintangove 58. divizije je z vsem moštvom prestopil v naredno-osvo-bodilno vojsko, tako da je prlsta-rišče Jlngkow prišlo v njene roke.
H
Zapadni blok”
ie kaže raxs>oke
BRUSELJ, 10. — Delegati Anglije, Francije in Beneluxa so imeli danes plenarno sejo. Predsednik konferer.ee je izjavil, da so dosegli načelni sporazum o vseh poglavit-nejših vprašanjih ln da bo izdano uradno poročilo o delovanju konference šele po podpisu dogovora im po zaključku konference.
Agencija Teiepress poroča o konferenci, da so zapadne velesile lz-slile od držav Beneluxa nekatere važite koncesije. Na vsak način pričakuje vseh pet držav, da bodo ZDA podpirale sklepe konference, s tem da bodo podale garancijske izjeve. Zdi se, da so države Bene-luxa v prvi vrsti Nizozeirska popustile glede zahteve, da je treba razširiti vojaško zvezo tudi na varnost kolonij, če podajo ZDA ia-
recno jamstvo za varnost vseh pestih d-ržav podpisnic vsaj glede njihovega ozemlje v Evropi.
Imenovana agencija še poroča, da med tem ko namerava Holao-ska »delag.zirati* svoj vojni napad na Indonezijo, zastopniki Luxexn-burga poudarjajo, da nimajo nobenega interesa vstopiti v vojno zaradi spora Anglije z Guatemalo ali podobno. ZDA pa smatrajo, da so dosegle z ustanovitvijo zapadnega bloka svoj namen, posebno ker predstavlja nova «os» zvezo Anglije, Francije in Beneluxa z zapadno Nemčijo na severu in s Portugalsko, Španijo in Italijo na jugu.
Poročajo tudi, da so se sporazum meli za sklicanje petih glavnih štabov pod rodžtvom maršala Mont-
gomeryja.
Konferenca rušiteljev sindikalne enotnosti
LONDON, 10. — Na sindikalni konferenci o Marshallovem načrtu, ki jo je včeraj v Londonu otvoril voditelj desničarske struje v Svetovni sindikalni zvezi Arthur Rea-kin, so postavili predlog, naj bi ustanovili nov mednarodni «stalni cuganizem* za Marshallov načrt.
Ta organizem, ki bo dobil ime »Sindikalni posvetovalni odbor za načrt evropske obnove*, bo imel nalogo biti v stiku z vsemi nacionalnimi sindikalnimi organizacijami in jim poročati o razvoju Marshallovega načrta, predlagali so tudi, naj bi ta organizem imel možnost zc-pet sklicati sedanjo konferenco, kc bi to bilo potrebno. V krogih konference skušajo prikriti vtis, da gre za novo razbijaško sindikalno organizacijo. Vsekakor pa ne morejo prikriti dejstva, da predstavlja ta organizem resno nevarnost za Svetovno sindikalno zvezo, posebno ker vključuje organizacije kakor so AFL, kristjanski sindikati Ju druge, ki niso člani te zveze in so vodili ostro kampanjo proti njej. Konference s« je danes zaključila in imenovali so 10-članski odbor, ki bo v Londonu nadaljeval delo konference.
Indonezijsko ljudstvo proli novi „vladi“
GJOKJAKARTA, 10. — V Gjok-ja karti so sestavili tako Imenovano začasno indonezijsko vlado pod predsedstvom holandskega vojaškega guvernerja Van Mooka. Indonezijsko demokratično ljudstvo smatra to dejanje kot poostrliev holandskega kolonialnega režima, ki ima z druge strani namen razbiti indonezijske nacionalne sile. Jasno je, da je ta »vlada* organ holandskih imperialistov. To potrjuje dejstvo, da v to »vlado* ni bil pozvan noben predstavnik indonezijske republik«.
PRIMORSKI DNEVNIK
11. marca
Sestanek delavstva 11 konopljarne Vedno pripravljeni na odločno borbo
Včeraj se je aestalo vse delavstvo konopljarnc ne glede na pripadnost k razlitoima sindikalnima organizacijama, potem ko Je po odločni in enotni petnajst dnevni Stavk; tevojevalo zmago.
Delavstvu sta spregovorila predstavnika obeih sindikalnih organi' zacij. Kot prvi je govoril g. Novelll od Delavske zbornice, ki je v svojem govoru orisal posamezne tofr-ke predvčerajšnjim podpisane pogodbe s delodajalci, ki so «rorali po vztrajni borbi delavstva kapitulira^-ti In preklicati odpuste. Za njim pa je spregovoril tovariš Rlzzottl, predstavnik Enotnih sind.katov, ki Je po ugotovitvah, da Je bila zmaga izvojevana le zaradi odločnega, predvsem pa enotnega nastopa, poudaril, da nevarnost odpustov Se ni odstranjena. Delavstvo mora biti zato budno na stTaZi, da prepreči sleherne špekulacije delodajalcev, ki bi morda hoteli spreminjati razmestitev delavstva pri nekaterih skupinah strojev, da bi potem imeli razlog za odpustitve. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da bo delavstvo konopljarne vedno pripravljeno znova stopiti v odprto borbo proti odpustom, ki mora praktično pomeniti borbo za dejansko zaporo odpustov.
Prva emaga proti posledicam ukaza 10© Je tako izvojevana. Ob vseh podobnih primerih bomo vsi skupilo vodili, "kakor v »primeru* konopljarne energičen boj, vse dckler ne bo ukinjen ukaz 109 in proglašena zapora nad odpust L
Šentjakobski pevci se uveljavljajo
Na sobotni večerni prireditvi kulturnega krožka kemikov, ki a« Je eaključila s plesom, J« »u-stopil najprej mešani sbor <Kralji-ča» z cdlomJoi iz oper Mascagnija, Verdija i» Musorgsktga.
Ob preglasnih, visokih not teatr-skih skladb bi si u ho opomoglo ob ubrani pesmi Cankarjevega, zbora, ki je tako) zatem prišel na oder, da ni izvajanj motila nestrpna, plesa željna mladina, zbirajoča se t> dvorani. Toda harmoničnost slovanske moške zborovske skladbe r.ikdar ne odreče in. je tako tudi tu kmalu pritegnila zanimanje in pozornost celo živahne mladine, ki je napeto prisluhnila v pestro udarnost tZemlje slovenske» in v pochnolklo valovanje ruske narodne <Vihar».
Kljub temu da se je ta večer ma-lune tretjina zbora nekje zamudila, je izmed 28 pevcev, ki smo jih ugledali na odru, skušal postaviti vsak svojega moža tn je ie škoda, da se je v improvizirani program vplclo nekaj nt opil jenih pesmi. Tako se je na primer prva dokaj dobro začela in posrečeno končala, raztrgala in skrhala pa se je v sredi, spratMla pevce v zadrego in zalila posluialčevo uho. Neprimerno boljša «Pl6vi plovi* bi pri Anki, Ančici iz monotonega jadranja luhko prešla v živahnejši tempo, s čimer bi se nemara posnelo Ko-s.velovce, ki pa so jo končno le najlepše in najučinkovitejše zapeli. Podobna hiba spremlja tudi ostale, zlasti udarnejše pesmi, ki zategnjene, izzvenijo manj uspešno. Kljub temu da je zbor nastopil okrnjen, se Je dalo ugotoviti mol tenorjev, ki so si v zadnjem času dokaj opomogli, tako da so jih na primer pri sobotnem nastopu basovska grla koma) krotila.
Kakor smo zvedeli, nameravajo Cankarjevi pevci v bližnjih dneh i.ačeti vrsto nastopov, ki naj bi jih j rivtdli vsie tja do Skoplja, pri čemer jim želimo obilo uspehov. Od-rekli naj bi se le malenkostnim ni soglasjem glede izbire pesmi in podobno, ker mu, na poti izpopolnitve nikakor niso v korist.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VSAKEMU SVOJE
O šolskem problemu na Tržaškem ozemlju - Tudi v solo mora priti demokracija - Slovenci še čakajo na povrnitev storjene škode
Pod tem naslovom je prinesla pred dnevi *Voce liber an članek, ki nas živo spominja na rasistično gledanje in reševanje šolskih in drugih problemov za časa nacjfaši-zma. Po tem srednjeveško nastrojenem gledanju naj bi bila šola še vedno samo za tiste, ki imajo dovolj denarja, da jo plačujejo. Seveda se pri tem ne vprgša, če je ta denar njihov, ali pa so ga iztisnili te delavskih in kmečkih žuljev in bi torej delavski otroci ne imeli pravice do šolanja, ker njihovi starši nisb tdavčno dovolj močni*, čeprav je ravno njtftovo delo nakopičilo premoženja bogatašev in je trtr -tistih dohodkov, od katerih plačujejo davke.
Skoro so let so Slovence na Primorskem in v Trstu gospodarsko in kulturno zatirali. Fašizem in narodni šovinizem jih je oropal vseh njihovih ustanov in pridobitnih podjetij in sedaj bi gospodje radi sedli na to naropano imovino in računajo, da tako oropani Slovenci ne bodo mogli vzdrževati svojih šol, ker gospodarsko n!so dovolj močni. Se sedaj je ves upravni in gospodarski aparat našega ozemlja v rokah šovinistično nastrojenih fašistov ali njihovih simpatizerjev in ti gospodje bi radi videli, da bi bila slovenska šola tudi v bodoče uročena njim na milost m nemilost. Pri tem nam je še prav dobro v spominu krik in vik, ki ga je zgoraj omenjeni časopis zagnal že lam glede nekaterŠH šolskih zgradb, češ da so italijanske, obenem pa je previdno zamolčal, kako so Italijani prišli do njih in da so bile zgrajene z denarjem vsega prebivalstva, torej tudi Slovencev.
Toda ne samo kot Slovenci, am-X>ak tudi kot demokrati smo prepričanda bi se člankar zelo slabo odrezal, če bi iznesel svoje zastarele nazore pred italijanskimi demokratičnimi množicami, katerim je tudi bilo dovolj fašizma ter ne mislijo tako, kot profesor Paladin, ampak priznavajo Slovencem ne samo vse njihove narodnostne pravice, temveč tudi to, da nismo še
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
dobili vseh reparacij za one dobrine, ki nam jih Je uničil fašizem. Sicer pa je prav ta članek dokaz, da gre nekaterim gospodom na živce dejstvo, da so se po zgledu slovehskih, začeli tudi italijanski starši zanimati za šolske probleme in ustanavljati svoje roditeljske štete.
Glede umučenlške zemlje» pa je dejstvo to, da so bili mučeniki na tej zemlji vedno Slovenci in popolnoma se strinjamo s člankarjevim predlogom, da je treba razčistiti tudi vprašanje učiteljskega in profesorskega zbora na našem ozemlju. Cas bi že namreč bil, da bi se lahko vrnili domov t>si tisti, ki so bili v zadnjih so letih pregnani od fašizma in italijanskega imperializma. Po drugi strani pa je tudi že skrajni čas, da bi se vrnili do-
mov tudi vsi tisti, ki so se v teh so let priklatili v naše kraje ne samo da bi odjedali kruh domačinom, ampak tudi da bi sejali razdor in sovraštvo med oba naroda.
Zato svetujemo člankarju in njegovim prijateljem, da prepustijo reševanje šolskih problemov poštenim demokratskim staršem, ki jim je pri srcu ne kakšna morebitna politična špekulacija, ampak predvsem dobrobit njihovih otrok. Našemu ljudstvu je dovolj bankrotne-ga hujskaštva raznih pobornikov hitlerjevskega rasizma in hoče, da tudi na naših šolah zavlada duh, ki ne bo poznal razlikovanja med Slovenci in Italijani, ampak mu bo končni in glavni cilj prava demokracija in bratsko sožitje slovenskega in italijanskega naroda na tem ozemlju.
Solidarnost mladih delavcev
V tovarni Sv. Marka so vsi mladinci stopili v stavko in ne glede na sindikalno pripadnost solidarno nastopili pred upravo tovarne ter Izvolili enoten odbor
Ogorčenje med mladini delavci zaradi prepovedi industrijcev, ki ne dopuščajo, da bi v tovarnah mladi delavci izdelali svoje izdelke za razstavo delavske mladine, ki bo Ob kongresu delavske mladine, se stalno bolj Siri. Mladina Je odločna v svojem naftftu, da Izdela Svoje 12-delke in s tem pokaže svojo proizvajalno moč ln dosledno s tem, da dokaže svojo pravico in zmožnost tržaških strokovnih delovnih sil ter s tem Jasno pokaže svoje nasprotovanje tistim silam, ki bi hotele naše industrijsko mesto z gospodarskim tlačenjem in zapostavljenjem spremeniti v kolonijo.
Včeraj so mladi delavci tovarne Sv. Marka stavkali pol ure, ln ta stavka je bila kot protest proti- stališč« delodajalcev. Ob 11 dopoldne so vsi mladi delavci brez razlike na svojo sindikalno pripadnost zapu-
PO ..DOGODKIH" V FMSA
Delavstvo ne dovoljuje provokacij
Delavska zbornica skuša stalno Izzivat! nerede
9. t. m. so vse žene članice Enotnih sindikatov v tovarni FMSA izostale z dela v znak protesta, ker okupacijske oblasti niso priznale kot prašnik mednarodni Zenski dan. Delavci so si solidarni i njimi dali prinesti kosilo od doma. Vsa stvar seveda ni bila vSeo predstavnikom Delavske zbornice, ki so dan preje pripravili 8 lena Manic Delavske zbornice, da so priSle delat in pripravit kosila ža Hane Delavske zbornice. Naročili so 700 kosil, ker pa seveda niti od daleč nimajo tolikšnega članstva} so kosila ostala, zaradi tesar so začeli vabiti manj zavedne delavce na kosilo.
Množica delavstva, ki ni dovolila podobnih provokacij, se je napotila proti tovarniški menzi, kjer je po besednih obračunavanjih ena izmed lena članic Delavske zbornice zabrusila delavcem: tZa vas bi bilo zopet potrebno ricinovo olje in manganeln.
Razumljivo je, da so take besede rc&burile delavstvo, ki je pred-
Kulturne piriiirediioe
v počastitev 8. marca
V vseh krožkih ln prosvetnih društvih, v mestu kot na deželi, so demokratične žene proslavile svoj praznik In priredile kulturne večere, ki so povsod zelo lepo uspeli.
Prav posebno so se izkazale aene s Kolor.kovca, ki so priredile kulturne večere v gostilni «Soci», pri Kačuhu to v prostorih Bako v Rovtah. S svojo prireditvijo so dokazale svojo merljivost ln požrtvovalnost, saj so ves program vodile same.
Tudi v krožku Cebulec je bdla kulturna prireditev v proslavo mednarodnega ženskega praznika, ki je žela priznanje vseh prisotnih. Zene, ki bo nastopile s pevskimi točkami in recitacijami, so dokazale. da se vedno bolj dvigajo na kul-
Slikarska razstava Avgusta Černigoja
V galeriji €Scorpione» razstavlja sl’kar A. Černigoj kakih pet in dvajset svojih det iz zadnjih dveh let, večinoma olj in nekaj gvašev. Število slik kakor tudi način obdelave pričata o neverjetni žilavosti tega slikarja, ki poleg svoje profesure — ne, bolje rečeno, ki poleg svojega umetniškega dela opravlja še redno profesorsko službo ter vzgaja v risanju in slikanju našo mladino.
Pred leti je bil Černigoj v svoji umetnosti ekstremističen kubist in slikarski revolucionar ter je šel skozi marsikatero fazo in strujo, ki Jih je prebolevala generacija po prvi svetovni vojni, vsa razbita in zrušena v sebi, živčna, eksaltirana in nezadovoljna z vsem, kar je dišalo po tradiciji.
V tej razstavi komaj da je še kje odblesk te nekdanje eksalti-ranosti in tega hlastanja po novotarijah za vsako ceno. Morda se to izraža le še v shematični razporedbl predmetov pri tihožitju «Vaze in steklenice» in v njihovem nekam kubatumo oglatem upodabljanju.
Na razstavi prevladujejo po-krajine. Tudi tistih nekaj figur v interjerjih je preje del teh in-terjerjev kot pa portreti nekih določenih osebnosti. Černigojeva moč je » njegovi razgibani, nikdar mirujoči barvitosti, v njegovem izrednem estetičnem okusu pri izbiri motivov, skratka — v njegovi pitoresknosti. Oglejmo sl samo te hiše ob morju, ki je slikarju element najrazličnejših barvnih odtenkov, ki izražajo njegov večni nemir in njegovo večno taloranje. Ali njegove kamnolome pri Repnu v žgočem poletnem soncu, njegove zelene ladje na suhem v Barkovljah, ali njegove malce primitivne, dekorativno učinkujoče cvetice.' V vseh
teh slikah opažaš neko lahkotno Igrivost, veselje nad barvnimi kontrasti, ki ga ne morejo obteži ti niti ne nekam grafično učinkujoči ostri obrisi predmetov na nekaterih slikah. Med posebno posrečenimi slikami se mi zdijo nekateri gvaši kot na primer Repentabor, ki nekako izpada s svojimi resnobnimi temnimi barvami iz siceršnje pitoresknosti, ali lahkotno, zračno pojmovan portič pri Sv. Križu. AH pa «Stari svetilnik» (olje) in nekateri pogledi na Trst z morske strani.
A. Černigoj ni impresionist, vsa) po slikarski tehniki ne. Pač pa bi označil njegov slikarski temperament za tmpres^nlstičen, za impresionistično njegovo dojemanje pokrajine in predmetov. Zato je morda lahko izšel tudi tako neobremenjen in lahkoten iz svoje kubistične slikarske krize po prvi svetovni voln i. V kolikor mu manjka teže in idejne moči, toliko močnejši je v tehniki barv in izbranem okusu. Originalne so tudi njegove označbe slik v pravi triaščini (n. pr. *Lanterna veda — ojo»).
Ob tej priliki bi hotel spomniti še na razstavo starejšega tržaškega slikarja Piera Lučana v isti galeriji tScorpione», o kateri žal vsem utegnil pravočasno poročati. Tehnika tega solidnega in pretehtanega slikarja se ponekod nagiblje od veristično pojmovanega realizma k rahlo nakazanemu impresionizmu, kateremu se pa nikjer ne prepusti vsega. Posebno močni so se ml zdeli nekateri portreti, kompozicionalno zanimive, tehnično izrazito veristične *Sta-re knjig''*, nekatere pokrajine Iz okoVce Trsta in od drugod.
VI.	B.
turnem področju, čeprav so toliko zaposlene z organizacijskim delom Sicer smo jih pa videli tudi kot delegatke na ustanovnem kongresu ASI2Z, kjer so prinesle kot darilo krasen album, v katerem je bil memorandum za zidanje porušenih kulturnih domov. To je bilo skupno darilo šestega okraja in So Banj prispevali vsi sektorji. Zene Ko-lofikovca in Skednja so kongresu dale to darilo s pfoSnjo, da on pošlje to darilo eni Izmed ženskih organizacij, včlanjenih v SFDZ.
V torek j<2 bila tudi v Skednju uspela prireditev ASIZZ. Mnogoštevilno občinstvo, ki je prisostvovalo tenu. »yečeru, je zelo pohavilo vse nastopajoče. Na sporedu so bile recitacije, pevske točke io pa kratek skeč «SvakinJa».
S temi prireditvami so žefie dokazale, da vedo ceniti pomen svojega praznika, ki ga praznujejo demokratične Sene sveta že 6koraj 30 let.
Radijski sporedi
TRST n (m 203,6, Kc 1474) v četrtek 11 marca
11.30. Reproducirana glasba.
12.00.	Sodobna Anglija. 12.10. Slovenske narodne pesmi. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Lahka glasba. 13.30. Iz skladb Bedri-cha Smetane. 14.00. Pestra glasba. 14.15. Pr?gled tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Pravljice za najmlaj-3». 18.15. Vaški kvintet. 18.30. Zenska oddaja. 19.00. Vici inski koncert: Albert Dermelj. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Operna fantazija. 20.30. Zabavna glasba, 20.45, Slovenščina za Slovence. 21.00. Glasbeni intermezo. 21.10. Koroška folklorna glasba. 21.30. Pestra glasba. 21.45. Biseri slovenske književnosti. 22.00. Komorne skladbe bratov Ipavcev — prenc« Iz Ljubljane. 22.45. Plesna glasba. 23 15. Napoved časa in poročila. 23.30. Cl-tanje Jutrišnjega sporeda. 23.35. Polnočna glasba.
onil KINO 11»
KJNO OB MORJU. 15.30: « Vsezvezna fizkulturna parada v Moskvi 1947». Barvni sovjelskt film. SUPERCINEMA. 15.00:	«Kje	Je
Lala?», N. Taranto, J. Barrizza, VIALE. 16.00: (Sudanska su2nja», Maria Montez.
ITALIA. 16.00: »Knjiga džungle», Sabu,
CENTRALE. 15.00: «Carm«n», VI-viane Romance.
ARMONIA. 15.30: »Poslanka Angelina*, Ana Magnanl. MASSIMO. 15.30: «Osvajalec Mf-hikf», Paul Munl.
SAVONA, 16.00: «Ta naša ljubezen*, M. Oberon, C. Ralns. IDEALE. 15.30: »Abecednik ljubezni*, A, Sheridan, F. Powell. GARIBALDI. 15.30: »O njej se j« šušljalo*, Barbara Stanwyck ln Georg Brent.
IMPERO. 16.00: »Skrajna odpoved!*, R. Milland, B. Britton. ODEON. 15.30: »Ne morem te pozabiti*, J. Leslie.
NOVO CINE. 15.00: »Dvajset let kasneje*, S. Laurel, O. Hardy. FILODRAMMATICO. 15.30: »Ma-ri*a», Margareta 0’Brien. MARCONI. 15.30:	»Prijateljica*,
Bette Davi«, M. Hopkiin*.
včerajšnjimi potem pozvalo lene na odgovor. Oni od Delavske zbornice pa so takoj v tovarni in preko svojega tiska organizirali komedijo z nekim protestom, katerega je podpisalo okrog 80 do 90 oseb dVoce liberat et comp. pa je seveda nar pisala, da je protest podpisalo 600 oseb. Po povratku iz direkcije so delegacijo Delavske zbornice sprejeli delavci z iviiganjem in pozivi, naj se odstrani. Takoj nato pa so predstavniki tovarniškega odbora razloiili direktorju, da ne bodo dovolili nadaljnjih izzivanj fašističnih elementov. Poudarili so tudi, da ljudje, ki nimajo nobenega opravka z enotnim tovarniškim odborom,
WWWSWWMWJS%
V prodaji je
MARX-ENGELSOV
MANIFEST
KOMUNISTIČNE PARTIJE
Izdaja odbora za proslavo stoletnice Komunističnega manifesta na Tržaškem ozemlju
To je prva izdaja, tiskanfe v Trstu. Knjiga, vezana v platno na brezlesnem papirju stane 800 lir
nimajo pravice govoriti v imenu delavstva.
Na seji tovarniškega odbora, ki je bila kasnejet so pretresli primer lene> ki je lalila delavstvo in so ji potem, ko so ugotovili, da je omenjena lena mati Šestih otrok in Irte v politidr.ih špekulacij, oprostili na njeno obljubo, da ne bo več tako nastopala.
Sola v Barkovljah odprta
Včeraj zjutraj so končno odprli vrata barkovljanske ljudske šole. Ze dolgo pred pričetkom pouka so se zbrali slovenski in italijanski otroci, nekateri s šopiki cvetlic, pred poslopjem. Slovenske otroke, ki se vračajo v šolo, iz katere so fašisti pred 25 leti pregnali njihove starše, je nagovoril vodja šole g. Pertot, didaktični ravnatelj g. Bol6 jn župnik Škabar, ki je blagoslovil poslopje. V prenovljenem poslopju imajo slovenski otroci šest učilnic v pritličju in prvem nadstropju, dočim imajo italijanski otroci drugo nadstropje.
Sedaj, ko je osnovna šola zopet v svojih prostorih, bi bilo potrebno, da šolska oblast preskrbi tudi za otroški vrtec bolj zdrave ln primernejše prostore.
Ponesrečen vlom
Predsinočnjlm, nekaj pred 22, je debila policija telefonsko obvestilo, da so pr!51i vlomilci na obisk k Ivani Zuanni v ul. S. Gabriele 27. Ko je prišla policija na navedeno mesto, so fr tatovi zaslutili nevarnost ln jo popihali.
Podprimo nabiralno akcijo za zgraditev (Cankarjevega doma*
Šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar* v Trstu šteje v svojih vrstah 400 članov in je, kakor znano, «no najaktivnejših kulturnih ustanov na našem ozemlju. Na žalost ra ne more razviti pravega društvenega dela, ker Je še danes skoro po treh letih svojega udejstvovanja tako rekoč na cesti, brez lastnih prostorov.
Z geslom: »Vsi In vse za Cankarjev dom pri Sv. Jakobu* se Je pričela velika nabiralna akcija. Naši člani trkajo na vrata povsod, kjer biva naš človek. Dru-štvo pričakuje, da bo prav gotovo vsak zavedn- Slovenec na tržaških tleh podprl to plemenito delo in po svojih močeh pripomogel s prostovoljnim prispevkom, da čim prej zraste v našem okrar ju »Cankarjev dom*.
Za zbiranje prostovoljni!* prispevkov je poleg vseh članov nabiralcev 2 blokom pooblaščen tudi tov. Joško Ivančič v Trstu, ul. Sonnino 9, kamor naj se naslavljajo morebitne denarne pošiljke.
Pripravljalni odbor za *Cankarjev dom>
stili delo ter na svojem množičnem sestanku potrdili svoje zahteve.
Clan pripravljalnega odbora v tovarni Sv. Marka je v svojem govoru poudaril, da so brez podlage vsi lzgovofl, ki Jih postajajo indu-strljci, češ da obstajajo nesporazumi sindikalnega značaja, ki zabra-njujejo upravi, da bi dovolila Izdelovanje predmetov za razstavo. Te trditve Industrijcev nimajo nikake osnove. Najlepši dokaz proti tem trditvam je ravno enotnost* mladih delavcev Sv. Marka, ki 6« enotno nastopili na svojem zborovanju ter s tem pokazali enotno voljo za izdelavo in izvršitev prevzetih nalog.
Za tem govornikom je spregovoril še mlad socialist, ki je povabil vse mlade delavce, pripadnike Delavske zbornice, naj pristopijo k tej Iniciativi, ter je poudaril nujnost ustanovitve odbora za Izdelavo predmetov za razstavo. Mladinci so z navdušenim ploskanjem potrdil! Izvajanja obeh govornikov ter takoj Izvolili odbor. V odboru so štirje zastopniki Enotnih sindikatov, dva zastopnika mladinskega sveta Delavske zbornice ter dva mlada socialista.
Po aborovanju je novoizvoljeni odbor šel k upravi tovarne ter predložil Inženirju Carliniju zahteve mladine. Pfi tem je tudi poudaril, da med mladino ni nikakih sporov glede na sindikalno pripadnost. Na te dokaze je bil ina. Car-llni pripravljen ugoditi zahtevam mladine ter je telefonično prosil glavno upravo CRDA glede pristanka Toda ta uprava je popoldne odkrila in izvrtala nove izgovore in sicef, da bi bilo treba zaradi tega prositi za dovoljenje vojaško upravo, ter neke druge manj razumljive izgovore, da bi s tem ponovno prepovedala izdelavo predmetov.
Prt tem moramo še nekaj pripomniti. Oba mlada socialista, ki sta bila izvoljena v skupni odbor, sta dobila od člana glavnega odbora socialistične mladine Butte navodila, naj takoj izstopita iz odbora. Ta dva mladinca pa nista hotela ubogati. Tu verjetno ni potreben komentar.
To so dejstva iz tovarne Sv. Marka la «Vcce libera« lahko nadaljuje s svojim lažnim poročanjem, da mladi delavci, pristaši Delavske zbornica niso stavkali.
Poziv odinra Svetovne zveze demokratične mladine
PROTI VOJNI
«Prav gotovo ne bo prišlo do vojne, če se bo vsa mladina združena borila proti njej. Napovedali bo»r.o šah imperialističnim silam in vojnim hujskačem in zmagali bomo ter tako zagotoviU svetu pravičen in trajen mir». Tako poziva izvršilni odbor Svetovne zveze demokratične mladine vso demokratično mladino, ki se že z orožjem v rokah bori za svojo svobodo, ki se bori proti lakoti, brezposelnosti bedi. Ta poziv velja torej vsej mladini, ki si želi boljše ln srečnejše bodočnosti. V tem pozivu je še prav posebno naglašena ofenziva prott svobodi in narodnostni neodvisnosti, ki so jo pričeli anglo-ameriškl imper.alisti. Toda s povečanjem te ofenzive so se tudi sile demokratične f fon te okrepile ln med temi se prav posebno odlikuje mladina.
— «Braniti moramo mladinske pravice in proučevati mladinske probleme. Združiti moramo sile demokratične mladine y borbi proti gospodarski kri21, ki nam grozi. Borili se bomo, da zagotovimo vsakemu mladincu delo in pravičen zaslužek. Zavednost ln zrelost demokratičnih sil vsega sveta se je povečala, Da pa še bolj utrdimo v teh silah zavest in borbenost, poziva zveza, da se proslavi v vsem svetu «Teden demokratične mladine* z geslom: «NapreJ v borbi za mir, enotnešt, demokracijo, narodno neodvisnost ln boljšo bodočnost proti sovražnikom mladinske enotnosti in proti imperialistom In vojnim hujskačem. Zveza poziva vso svetovno mladino, da po svojih močeh pomaga grški, španski, kitajski, indonezijski in vietnamski miadini,
in da podpre mlade delavce vseh držav, ki bodo imeli v avgustu mednarodno konferenco delavske mladine. Demokratična mladina vsega sveta, utrjuj enotnost mlar dinske organizacije! Le če bo vsa mladina močna, hrabra in budno na straži v borbi za svoje pravice, bo lahko zmagala.
Naprej v polnem zaupanju v našo zmago!«.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za stavkajoče v konopljarni so darovali K. K. Perossa 10*00 lir, Er-coU 500, Cattaruzza Giordano 200 lir; po 100 lir Kantič Bruno, N. N., G-asparinetti Nino, Cardini Jože, Dulietti Mario, Padovan Angel. A.
S.,	P. Stano, Coniellis Galliardo, Piemontese Jože, Koblar Mario, Montestella Ana, Pečar in Lorenzi, Micheluzzi, Ivan Mander, Vec-ch.et, Lavini Franc, Sila Jože, Micheluzzi Marija, Kante Cvetka, Mu-škovič Marija, Koren Just, Sila Marija, Bembič Anton. Bembič Mario, Verginella Romeo, Povh Vera, Košuta Ester, Švara Duiiio, Maganja Mario, Gustinčič, Batič Ferrucclo, Rupena Milena, Košuta Marija in D;llca Franc: po 50 lir Nini Lon-cro, Pegan Silvio, Flego Marija, N. N„ Paoluzzi Mihael, Rigotti Karlo, Copetti Humbert, Rangan Marija, Medena Libero, Gulini Giacomo, Fabjan Gianna, Hmeljak Ivanka, Milič Just, Škabar Alojz in Serbo Marcel; po 30 lir Bole Miro in Co-nelli Karlo; N. N. 25 lir, Sušelj Franc 20 lir, CecHla Karlo 20 lir. V isti namen so darovali delavci gradbene zadruge na Opčinah 3358 lir.
Zn Dijaško matico je darovala ASIZZ s Kolonkovca 3000 lir.
Za partizanske sirote daruje Prosvetno društvo «Ivan Cankar* ob priliki rojstva pionirke Vojke Tram-f.iuževe 500 Ur.
FtZKUL TURA
19. marca tekma v. hoji za ..ricmanjski pokal"
Veliko zanimanje za že znano tekmo v hoji na Jožefovo iz Trsta v Ricmanje
Lahkoatletski odsek ZDTV organ žira za Jožefovo, 19. marca, tekmo v hoji na progi Trst-Ricma-nje. Tekmovarl bodo imeli vsi atleti na 8 km progi, ki bo tekla od sedeža kulturnega krožka Tomažič v ul. del Leo 7, ul. Rossetti, ul. Ip podromo, predor Montebella, Istrska ul., trg pred stad.onom, FlaviJ-ska ul., Zav.Je (mitnica), Domjo Log in Ricmanje.
Ricmanjski pokal bo dodeljen najboljšemu moštvu, ki bo doseglo največ točk. Prvemu tekmovalcu bo dodeljenih toliko točk kolikor bo tekmovalcev, drugemu eno točko manj, tretjemu dve točki ln tako dalje.
Vsi tekmovalci, ki bodo dospeli na ciij x določenem roku, bodo nagrajeni. Za nagrade bodo razne medalje, kakor tudi uporabni in umetniški predmeti.
Vpisovanje za tekme sprejema dnevno od 17 do 19 ta.ništvo ZDTV, ul. Canova 25, II.
Delna amnestija kaznovanih istrskih Igralcev In dručiev
Tajništvo ZDTV v Kopru, član koord.nacijskega odbora za proslavo 1. maja je glede na vel ki program ljudskega praznovanja in športnih prireditev, pri katerih bodo sodelovala vsa športna društva s svojimi atleti, člani ln prijatelji :n glede na to. da so nekateri igralci in športna društva bila zaradi kršitve d.sci-plinskih pravil kaznovana ln bi bili s tem izključena iz vsakega programa velikega športnega praznika ter zaradi uvidevnosti, s katero sc razna društva in odseki trudijo za izboljšanje športnega razmat.a m da bi v 6-m večjem številu nastopili na prazniku mladosti odloča, da morajo bit: vse kazni od 1. januarja t. 1. do 27. februarja zaradi spiošne amnestije odpuščene,
Zaradi tega »e pooblaščajo tehnične komisije, da takoj pregledajo položaj kaznovanih atletov in postopajo v smiilu gornjega proglasa, tako da bodo vsi M atleti smeli takoj stopiti v vrste naših pripravljajočih se atletov.
Ta proglas stopi takoj v veljavo.
Izredno poročilo
Zaradi proglasa tajništva ZDTV
v Kopru je priz vna komisija, potem ko Je pregledala položaj kaznovanih atletov, sklenila:
a) AMNESTIJA zajame vse igralce, kd so b li kaznovan, za navadne prestopke (nedisclpl.na, težka in groba igra Itd.)
b) POTRJUJE se veljavnost kazni igralcev zaradi izrednih prestopkov (ogražanje in pretep sodnikov, nesramne geste itd.).
c) TEKME Partizan-Ižola B (v Kopru) ter Brtonigla-Umag B (v Brtonlgli) bodo odigrane 19. marca, in vstopnina teh bo šla \ korist nogometne sekcije.
d) DENARNE KAZNI. Vse denarne kazni so športnim društvom odpuščene,
Ta proglas tajništva ZDTV v Kopru bo ostal vsem zavednim športnikom še dolgo v spominu. S tem proglasom dobijo nekateri kaznovani športniki zopet možnost, da pomnoie s<le ljudskega športa za resen napredek in razvoj resnične fizkulture, ki mladino ne vzgaja samo športno, temveč jo tudi vodi po pravilni poti, jo krepi telesno in duševno.
KOLEDAR
Četrtek 11. marca
Krištof, Svita n Sonce vzhaja ob 6.22, zahaja ob 18.06. Dolžina dneva Luna vzhaja ob 7.02, zahaja ob 18.42.
Jutri 12. marca Gregor, Budin
PRESKRBA
Dvig nakazil. Dane« morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem razdeljSvalnem uradu nakazila za marec. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri SEPRAL-u.
Dv\a nakazil za mleko. Vsi lastniki oziroma nameščenci mlekarn morajo dvigniti danes pri občinskem .prehranjevalnem uradui nakazala za izhlapelo mleko kakor tudi za mleko v prahu.
Mast in tistsnl.-ie ea tovarniška podporne, civilne vojaške menze. Danes marajo vsi odgovorni imenovanih menz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za mast ln testenine.
Zakuha za delavce. Delavci mesta In podeželja bodo danes dvignili 600 gramov belih testenin na odrezke zakuhe za mesec mareo dodatne živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 31. t, m.
Delavci zaposleni pri težkih in najtežjih delih pri vojaških edini-cah lahko dvignejo danes 300 gramov belih testenin na odrezke zakuhe s pečatom meseca marca na 15-dnevno živilsko nakaznico. Konec razdeljevanja 15. aprila. Cena v mestu 53 lir, v podeželju 55 lir za kg.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza prei>oeniško stroke. V petek ob 19 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Higienska stroka. Danes 11. t m. ob 20 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Tiskovni urad. Danes 11. t. m. ob 17.30 bo v ul. Imbriani 5 sestanek tiskovnih zaupnikov tovarniških in upravnih odborov.
Učitelji <n profesorji vpisani V šolskem sindikatu ES so vabljeni, da se gotovo udeleže važnega sestanka, ki bo v ul. Imbriani 5 v soboto 13. t. m. ob 16.
PROSVETNA DRUŠTVA
Kulturni krožak «Ravber» — Greta. Danea zvečer ob 20 bo v prostorih v ul. Cistemcne 22 sestanek vseh članov zaradi izvolitve novega odbora. Prosimo številne udeležbe.
ZPP
Zveza primorskih partizanov
VII.	rajona priredi v nedeljo 14. t. m. ob 19 v prosvetnem dništvu «S. Škamperle* kulturno prireditev, kaiteri bo sledil ples. Vstop z izkaznico ZPP ali PD. Vstopnina lir 50 asa partizane in aktiviste, lir 60 za člane PD, lir 40 za ženske.
Zveza primorskih partizanov sporoča, da bo danes ob 19.30 v dvorani kulturnega krožka »Kraljič* pevska vaja. Vsi člani pevskega zbora bo vabljeni.
Zveza primorskih partizanev sporoča, da bo danes ob 20 v KK «Tomažič» občni zbor partizanov in aktivistov IV. rajona včlanjenih v ZPP. V soboto 13. t m. , ob 19 po bo isto tako pri kulturnem krožku «Tomažič» občni zbor partizanov in aktivistov V. rajona, včlanjenih v ZPP.
siau
Železničarski tovarniški odbor SIAU obvešča vse demokratične železničarje, da bo v nedeljo ob 9.30 v dvorani v ul. Conti 11 sestanek, kjer bo govoril tov. Vidall.
ASIŽZ
so darovale sledeče vasi: Briščiki testenin 8.60 kg, riža 3 kg, masti 2.50 kg; Bane: testenin 19.20 kg, riža 12.90 kg, mašili 8.70 kg; Kon-konel: testenin 25 kg, riža 9 kg, masti 4 kg-; Gre-pada: testenin 23 kg, riža 4.50 kg, masti 6 kg; Col: testenin 20 kg, riža 5 kg, masti 4.25 kg; Opčine: testenin 48 kg, riža 42.50 kg, masti 14.65 kg, moka 7 kg; Bazovica: testenin 49 kg, riža 9.25 kg, masti 16 kg; Trebče: testenin 24 kg, riža 8 kg, masti 6 kg; Padriče: t,e»tcnin 15.60 kg, riža 9.60 kg, masti 2 kg, 4 ja.ca; Prosek: testenin 25 kg, riža 5 kg, masti 3 kg; Veliki Repen: testenin 25 kg, riža 4 kg, mašiti 4 kg; Kontovel: testenin 32 kg, riža 15 kg, masti 3.80, moke 4 kg. Zene nabrežinskega okraja so prispevale za svoj kongres 254 kg testenin, 143 kg riža, 65 kg masti. Najbolj so se odlikovali žene iz Sv. Križa.
RAZNO
Pločnik v predoru, pri Senenem trgu aaprt prometu. Mestna občina sporoča, da je levi pločnik za pešce (odhod s Senega trga) zaradi po-loganja električnih kablov zaprt za pešce.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruija v Trstu je prejela novo pošiljko sadnih drevesc. Poleg že poznanih vrst črešeruj, breskev, hrušk itd., ima tudi jablan.e, odipor-ne ruske in tolminske vrste ter kaki jabolka. Naročnike vabimo, da dvignejo naročena drevesca v 8 dneh, ker drugače Ima zadruga pravico prodati drevesca drugim povpraševalcem preden se drevesca ne posušijo. Drevesca se razdeljujejo v skladišču ul. U. Foscolo št. 1, tel. 94-386.
MALI OGLASI
ZAKONSKO SPALNICO z štiridelno omaro za 220,000 lir prodam zaradi odpotovanja. Trst, ul. Giu-lia 28, pritličje desno.
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejme Erjavec. Trst, ul. Monte Orappa 24._
SEMENSKI KROMPIR droben in zdrav po 20 lir, za kuho srednjo debel po 25 lir za kg. Skladišče Luco, Trst. ul. J. Cavalli 10.
rHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIII1111!
1 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
| ZA TRŽAŠKO OZEMLJE |
Sobota IS. marca ob 20: Goldoni-Rupel: »PRIMORSKE ZDRAHE*. Gostovanje pr1 Ivanu (P. D. «S. Škamperle*'1
Nedelja li. marca tob IH irt l°' Ivan Cankar: «KRALJ BETAJNOVI*. Gostovanje vH*
brežini. Predstava ob 15 je menjena obiskovalcem iz okoli Nabrežine.
KONCERTI
P.arkovljanski in komorni pod vodstvom tov. Ubalda v , priredita v petek ob 20.30 v^^,. Kina ob morju koncert. Opo» mo našo javnost na to Pf■ kjer bodo na sporedu tudi ne re novosti.
GLEDALIŠČE VERDI
Koncert znanega violinista De Zathureczk.y, ki bi rnoraVtri danes zvečer, je preložen na
i tu-
ob 21.	,
Na sporedu bo poleg*	bi
di Bartoki jeva rapsodija, G -^«4 ■ *■-melodija, Paganinijev Capncci®	-
Pri klavirju gdč. Loredana X™” schini.
KONFERENCE OF
Aktivisti OF IV. okraja vabijo^ Slovence tega okraja na dru«* ^
večer, ki bo v soboto 13. t. oj- ji 20 v dvorani DSZ ES V <u* št- 11.	„
Istočasno pa obveščamo, ča ponedeljek 15. t. m. ob 20 v kro »Tomažič* v ul. del Leo 7 piedavanje v slovenščini o nas* turi in prosveti. Predaval bo Pahor Drago.	^
Tajništvo OF ponovno tovariše, da je	vsak	torek	in	Pf ^
ob 19.30 do 20.30	na	sedežu	▼
Conti 11 odprta pisarna z®1 1 macije.
Rojstva, smrti in porok*
Dne 10. marca 1948 se je ^j,ic 11 otrok, umrlo je 9 ljudi, P° pa je bilo 5.	^
CERKVENE POROKE: «“5]. ški častnik V. Dyke Jr. Ochs « liam in Elizabeth Ridgely & »tu-gs-cmeter Fulvio Bradassi i° ljica Anna Marija Gasparini, nik Luigi Del Iaco in uradnica * • la Cerovac, strojnik AnthonV _ep walsky ln uradnica Giulisna ^ nigoj, uradnik Narciso Fonfl» uradnica Vanda Angeli.	,nl!,
UMRLI so: 77-letni Lino Saj«® 72-letna Katerina Požar por- ...a 59-letni Mario Udina, 34-letna mila Saxida por. Andreoli, 3£%.ico Lee>poldina Jenull, 64-letni "rt Za ni, 72-letni Ivan Maniag®> letni Franc Watzer.
Odg. urednik STANISLAV ReN.?0o Tisk Stabilimento Tip. Tri^st’
z. z o. z.
VABILO NA
REDNI OBIMI ZBOR
Redni občni zbor Gradben« q druge« na Opčinah bo v 14. MARCA t. 1. ob 9 url j. v zadružnih prostorih na t NAH, NARODNA ULICA sledečim
DNEVNIM REDOM:
1. Poročilo upravnega S. Poročilo nadzornega odf>°r S. Odobritev bilance za po)!o leto. 191,7.
4. Volitev noirtfc članov odb°r
5. Slučajnosti.	jj. Ce ob določeni uri ne bi bil1^
šotno zadostno število članov, ^ cbčni zbor eno uro kasneje in . oklepal cib vsakem številu Pr nih članov.	„
UPRAVNI OD® .
BAR . RESTAVRACIJA
« U R B A N » «ALLA PESCIIERIA*
C/ILL/i r EidUUrilvl/l«
končen
vsak četrtek, soboto In n®1
Kolce za trte prodaj
CA LE J5
Viale Sonnino št. 24, tel.
SPALNIC
z vzmetmi in žlminloanfll l’f
78.000, spalnico za eno °seb0,o lif
35.000, kuhinjsko epremo
38.000, spalnico z Štiridelno
dve volneni žimnici, dve ({oii štedilnik, rad'o, divan, šivalni Jedilnico, dobro blago za „ar«4 obleko, posteljno pogrinjalo. jvaTJ' selitve prodam. — SY;„ 20. UL. RAFFAELO SANZIO - ^
Krznarstvo ZIIIDI18
bo v kratkem začelo prodajati
REPE SREBRNIH LISIC I po 2.000 lir REPE „	„	II	„	1.750	»
SREBRNE LISICE - PLEMENSKE LISICE KANADSKE LISICE - PLAVE LISICE
in OVRATNIKE VSEH VRST po najugodnejših cenah-OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOST*
Krznarstvo ZILIOTTU Trst, ni. Trenti II - tel. 293T4
k