Nadzorništvo proge Ptuj že izpol- njuje planske naloge za leto 1950 Prometne zveze so žile gospodar-skega organizma države. Najpo-membnejše roed njimi so železnice, katere nad?:orništvo odsekov proge Pra^ersko—Središče in Ormož—Lju-ttomer vzorno oskrbuie ter je letoš-nii plan eksploatacije doseglo že 10. oktobra t. 1. Od tega dne dalje nad-zorništvo proge v Ptuju dela že za leto 1950 Veiiko trurla je bilo treba vložiti za ta uspeh. Vendar delovnemu ko-le^tivu pttijskega nadzorništva kot najboljšemu tovrstnerau kolektivu v Ijubljansiki direkciji pod vodstvom tov. Premka ter ob strokovTii pomoči nadzornikov odsekov proge tov. Lanjščaka. Ahčina kakor celotnega delovnega kolektiva nadzorništva ni bilo tež^ko ob zavesti, da s svojim vestnim izpolnjevanjem dolžnosti ter v stremljenju. da napravijo po svo-jih zmožnostih čim več, donaša svoj prispevek h graditvi gospadarskih pogojev boljšega življenja. Delo železniškega kolektiva je v celoti razdeljeno na več samostojnih edinic, ki pa so kljub temu že po na-ravi dela povezane med seboj. Ven-dar sta edinici vozovnih delavnic :n nadzorništva proge v izpolnjevanju planskih nalog boij neodvisni kot ie prometna edinica, ki je v izpolnje-vaniu plana prevoza potnikav in blaga odvisna od uspeha celotnega žclezniSkega omrežja dirckcijs. Nadzorništvo proge v Ptuju je svoj zavidljiv tispeh doseglo ob pogojih. ki zanesljivo vodijo k uspehom. Vsa-kotedenskim delovnim kanferencam nadzorništva pnsastvujeta oba te-renska nadzornika. referenti uprave, celica KP in vodstvo sindikata Di-rektno zadolževanje posameznikov z nalogami, pretresanje vseh delovnih problemov in predlogov za lzboliša-nje dela. ugotavljanje dobrih in sla-bih primerov izvršitve delovnih na-log v preteklem tednu, konkretna postavitev nalog za prihodnji teden ter mesečni pregledi dela celotnega kolektiva so elementi, ki so pripo-mogli k uspehu nadzorništva in ki mu bodo pomagali še k večjim uspe-hom. Te konference so zagotovilo, da bo'do izvršeoie velike naloge graditve stalnega mostu preko Drave, katerih izpolnjevanje se bo začela v tekočem mesecu. ZaJdjuček teh del je pred-viden za naslednje leto. Ob sedanii delovni vnemi koiektiva bodo dela uspešno zaključena. Ptujski želez-ničarji — edinice za vzdrževanje proge — ne ostajajo gluhi za laži ln klevete. ki lete s reeh strani na našo državo. Na nje odgovarjajo s podvo-jenim delovnim elanom; Ob velikih nalogah, ki jili ima nadzorništvo na svoiem področju. ie vedno. ko je biia potreba, našlo čas in liudi, da jih je poslalo v pornaf drugam. kjer je bila (Nadaljevanje na 2. st.ani) |NadaI]evaxi]e 6 l. straoi) potreba še večja Clani ptujakega nadzornišlva so se tudi na drugih delovnih mestih tzkazali O tem vedo v Hočah. kjer so delah pn impreg-niranju železniških pragov, v Ljub-ljani pri gradbenih delih, v Rumi in Novi Gradiški, kjer so pri polaganju drugega tira bili pohvaljeni kot naj-boljši delavci. Gramozmca nadzor-ništva je vzgleden del kolektiva, za katerega ni nobena naloga pretežka. Kljub temu, da oskrbuje z gramozom tudi sosednja nadzorništva m pod-jetja. je vsak ča$ pripravlj^n delati tudi ponoči rn ob vaakem vremenu, kot je to pripravljen tov. Grajf Mar-tin, trikratni udarnik, ki je neko ne-deljo v septembru t. 1. naloži] sam 3 vagone gramoza ter ni gledal na uro, ko je bilo poldne, večer in na-slednje jutro. Cim več naloženih va-gonov gramoza v čim krajšem času je cilj gramozničarjev nadzorništva, »saj vedo, da je s tem pospešen obtok vngonov ter onomogočeno zaračuna-vanie stojnine upravi. Velikih skrbi reSuje nadzorništvo proge tesarska skupina za vzdrževa-nje mostu Čez Studenčnico, ki jo vodi tov Zemljarič Konrad, vesten stro-kovnjak Za celotrvo progo pa skrbi devet desetarskih skupin, to so med drugimi GohČeva skupina na progi Pragersko—StrniŠČe tovarna, Zlat-nikava na progi Ptuj—Oslušovci, Horvatova na od"eku Ormož—Sre-dišče ter Vogrinčeva na odsekulvanj-kovci—Ljutomer. Vzorno vzdržujejo ter L>krbe za brezhibno stanje želez-niškega tira in naprav. Ob koncu oktoDra je nadzorništvo želo še en delovni uspeh. Izvršilo je plan investicij z dograditvi;o 11 no-vih objektov. Mnogo bi vedel o tem povedati tov Vauda Franc. velik del dela je odpadel na njegove roke in njegovo zidarsko žlico. Sodelovala sta tudi mizarja Vesenjak in Krum-pak Klepar-udarnik Kelnarič Albin je anai iz cdpadlega materiala iz- vršiti lepe kleparske izdelke, Stnn-šek Viktor, klepar in vodovodni in-stalater, tesarja ormoškega odseka Hrgula Avgust in Kajnč Franc ter dnigi so z voljo vlagali svoj napor in sposobnost za izvršitev planske naloge. Pogoj za uspehe pri dehi je dalo strokovno vodstvo, čigar delovna vnema je izvirala iz razredne zave-sti in prepričanja graditve boljšesja življenja. Terenski nadzornik Ignac Lanjščak je primer strokovno uspo-sobljenega, energičnega organizator-ja skupin in dela, primer vzglednega delavca. Zaveden Član delovneg« lco-lektiva je tov. Ahčin, vnet sindikaini delavec. Tov. Debenak Vladimir je k uspehom veliko pripomogel z ugo-tavljanjem tehničnega procesa na delovnih mestih ter s tem do^rinesel postavitvi pravilnih norm. Markovič Ivan je položaj planerja pri nadzor-ništvu dosegel z neumornim priza-devanjem, da bi se izpopolnil Bre* posebne šolske izobrazbe je iz mesta progovnega delavca v letu 1945. z iz-rednim zanimanjem za stroko brez tečajev dakazal, da je zmožcn zavze-mati mesto planerja v nadzorništvu. Koželj Franc z natančno evidenco doprinaša k uspešnemu delu v uasobnoerti v iz-vršitev petletke ki je temel- b^ago c\?nja v naši državi. N. K.