Št. 46
V Gorici, v četrtek dne 22. aprila 1909.
Izhaja trikrat aa teta, in sicer v torek, Četrtek i« soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti preje« mana ali v Gorici na dom positjana:
vse leto.........'-15 K
"/,    i..........10.,.
Posamične ^^I^ ItanejiA'^'v?IJ.")*^:';'*"««**•'•
„S0ČA" ima nasU-dnje izredna prilog : Ob uoivm ¦wu ..Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Naročnini« sprejema upravništvo v Oosposki*uli<u :,t.v. 7 I. aiulstr. v ,jGovpki_ Tiskarni" A. GabrSfek. Na naročila brez dopbslane naročnine 1? ne oziramo.
Oglasi in poslanice so računijo po Peti t-vrstah &> ti-u«w 1-knit tO v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vt-^a. Večkrat po pogodbi. Večjo Črke po prostoru. -i;, kiame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za ,.i.iik<« in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
*
TofiaJ XXXIX.
Uredništvo
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83.
„      ,..           -t--»K ulioi St. 7 v Gorici v I. nadatr.
Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8 do 12 dopoludneter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah iu prazmkili od 9. do 12, dopoludne. TJ p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se poSHJajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošlieio le upravništvo.                                 .   l   J       ,
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soce" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. aH gld. 1-60.
„Soča" in »Primorec" se prodaiata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah:" J. AfriS, Gledališka ul.; V. Baiungartner, Koren 2; Mat. Beringov, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nnovo 9; Hen, Jellorsitz, Nunska ul. 3. T. Hovanski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožig, Mirenska cesta; Tv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sohwarz, Šolska ul.; Južni Kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Sanje na! Marjev ii ijik Ml imnMi
Bahati so včasih jedni in drugi. V jasnih trenotkih sicer vidijo naši rdečkarji pred seboj, kako malo sadu je dal obilen trud, toda generala imajo, ki rad fantazira i».-r vidi, česar drugi ne vidijo. Nastopil je y veliko ropotačo in letal iz. kraja v kraj, tako naglo, da bi skoro z zrakoplovom ne ir.ugcl hitreje preletavati romantične goriške dežele. Vse naše, vse rdeče — tako k- sanjal potem pod krovom svoje voljiee. T;iko še sanja in upa, da doseže, kar mu drago. Kdor čita »Delavski lisU pa primerja poročila o tumovskem gibanju po naših dolinah in planinah z golo resnico, kakor reči dejanski stoje, se mora prijeti /a glavo pa pomenljivo pokimati: saj urno, s kom imamo opravila.          Črna
u.irda sledi pazljivo vsemu početju njega m ker pozna njegov«; slabe strani, se mu klanja do tal. ga livaiisa ter povzdiguje. kar se mu zdi jako dobro, da toliko bolj pn/ablja na klerikalnega /maja. ki hoče požreti goriške Slovence, ter se še toliko h>lj zaganja v one, ki so osvedočili pred svetom svoje neutrudljivo delo za naše liudMvo, ki so ostali dosledn: ter ne pobirajo danes tega, kar so včeraj sezidali, U r delajo pač po prevdarku, katerega od k/ke m samoljubnosti prevzetemu nadčloveku manjka v taki obilni meri! Niti j;v vidi ne tega. kako ga vodijo za nos, kako ga naganjajo na napredni živelj v cie/eli, da oni pri tem lahko toliko uspešneje delujejo v pogubo ljudstva po napotki!, črnega klerikalizma. Koga je treba n:'.obrniti na Goriškem? Pač le klerikal-^.:. ker klerikalec je na krivi poti, ker slu-•: moči le jednega stanu, ki je premnogo K'i\ na tem, da smo Slovenci postali mal, znaten narod, kakor spričuje to jasno '. odkrito zgodovina. Toda ne. Še mar :: novodobnim rdečkarjem, da bi potna-s.ti i. da se zatre pogubonosno rovanje »Ime roke med našim ljudstvom ter se ilvignc kvišku napredni živelj — ne, v Korist črne roke delajo in zbegati hočejo
lacques Damour.
Novela.
Francoski spisal EMIL ZOLA.
(Dalje).
Boš že videi.. .• Ker nisi hotel obedovati pri ženi, boš obedoval drugje.....
To si le zapiši v glavo, da te ne pustim napraviti dveh bedarij v enem dnevu.«
Živahno je korakal po Rue d'Amster-dam navzdol. V Reu de Berlin je obstal pred majhnim hotelom, pozvonil in vprašal lakaja, k* je prišel odpirat, če je gospa oe Souvigny doma. In ker se je sluga obotavljal, je dodat:
»Recite jej, da je Berru.«
Damour je šel mehanično za njim. Ta '¦^pričakovani poset in ta razkošni hotel ¦•ta mu popolnoma zmešala glavo. Sel je Po stopnicah navzgor. Nato pa se je znašel mahoma v objemu dražestne mlade plavolaske, oblečene jedva v česalni plašč iz čipkaste tkanine. In ta ženska je klicala t
»Papa, to je papa!___Ah, kako ste
'Hibeznivi, da ste ga pregovorili!«
Dobra hči je bila in ni je motila starčeva bluza, ko je radostno ploskala z fo-
napredni element, kakor da bi bila to pot, ki vede goriške Slovence do boljših časov. Sicer dr. Turno že razumemo. On je svoj čas veljal dosti v napredni stranki. Ljudje so z zaupanjem gledali vanj. Ob-leščeni so bili od svita njegovih obljub, tudi od dela, katero je izvršil, ali kako razočaranje je nastalo v deželi, ko se je ta svit kar nenadoma utrgal ter padel nizdol in izginil kakor zvezda, ki se je utrnila! Tistih ljudij ne dobi nikdar več na svojo stran. Pri možeh, ki so ostali kar so bili, mož z novo rdečo suknjo ne opravi ničesar, pa naj dela še take načrte, naj se laska, kolikor hoče, naj udriha iu zabavlja, kolikor mu ljubo. » Finis, ende, konec, ubit je slave zvonec!
Odvajalci Tumovih glasov so zatopljeni v žareče sanje ter napovedujejo konec naprednjakoni. Tisti glavni, ki išče po Ooriškem slovenski tip socializma, se gladi po bradi ter trdi, da pri kakih novih volitvah zadobijo rdeči kandidatje Že več glasov nego napredni. Tak Tumov glasnik misli, da sme reči s Cezarjem: Veni, vidi, vici, prišel, videl in zmagal sem toda naj upošteva, da nima pred seboj bosporskega kralja Farnakesa, katerega je Cezar ugnal tako hitro h; lahko, da je mogel napisati v popačilo one znamenite besede. Cezar pa tudi ni.
Nimamo nič proti temu, da se zibljejo rdečkarji v takih sanjah, in tudi nič proti temu, da klerikalci trdijo po »Gorici«, da kmalu napoči čas, ko bo imela klerikalna stranka v deželi enega samega glavnega nasprotnika - socialnega demokrata. Ko so zapisali to, so mislili, da s tako trditvijo oplašijo naprednjake, pobožajo pa soc. demokrate, katerim se mora to zdeti tako dobro, da napravijo pri prvi priliki zopet velik kompliment gospodom klerikalcem. Torej pohrustati hočejo jedni in drugi vse naprednjake, vse agrarce, in kar čez noč se pripeti, da si bosta z nastopnim jutrom stala nasproti le črni klerikalizem in rdeči socializem. Dr. Gregorčič rad vidi take reči v svoji »Oofici«, ker ima pri tem svoje namene. Dr. Turno in pajdaše zavaja na pota, ki vedejo proč od boja proti klerikalizmu, pa neznansko veselje polje po njegovih posvečenih prsih, ko vi-
kami v nenadnem izbruhu otroške ljubezni. Njen ganjeni oče je niti ni več spoznal.
»To je vendar Lujiza!« je dejal Berru.
Takrat je zajecljal:
»Ah, da... Preveč ste ljubezniva.«
Ni si je upal tikati. Lujiza ga je posadila na kanapej, pozvonila in ukazala, da ni doma za nikogar. Ta čas pa je on ogledoval sobo, prevlečeno s kašmirjem in opravljeno z nežno razkošno* ki ga je navdajala z mehkobo. Ves v . i oslavji ga je tolkel Berru po ramah i. iu ponavljal:
»No, ali še kdaj  porečeš,  da   lisem
tvoj prijatelj?___   O, dobro sem vedel,
da ti bo treba tvoje hčerke. Zato ser, •;? preskrbel njen naslov in sem jej šel pc\t ¦ dat tvojo zgodbo. Takoj mi je dejala: Pripeljite ga k meni!«                               ,
»Seveda, očka moj ubogi!« je šepnila Lujiza z laskavim glasom. »O, ti veš, kako me je groza tiste tvoje 1 judovlade. Sami capini so ti komunardi, in ves svet bi upropastili, ko bi jim pustili! A ti, ti? si moj mili papa. Spominjam se, kako dober si bil, ko sem bila še čisto majhna in-bolna. Videl boš, izvrstno se bov<a razumela, samo če se nikoli ne bova pogovarjala o
di suhljato roko, kako maha po onih, katere bi rad onemogočil kar najhitreje. Pa le tako naprej toliko na jedni, kolikor na drugi strani!
K d o bo tisti, ki bo tepen, to bomo že videli; sicer bi lahko povedali to že danes. Lani se je že pokazalo ob volitvah, kako nekako bo v izvestni smeri na Goriškem. Treba pa je še čiščenja, umevauja razmer, poduka, na kar mora napočiti doba, ki od-pahne na jedno stran rdečkarje, na drugo pa klerikalce, iu te v dveh sunkih po sta-rostrujarsko in novostrujarsko.
Naše delo je bilo, je in bo tako, da na Goriškem ne bo gospodoval klerikalizem pa tudi ne Tumove baze socializem, marveč našim razmeram primerno, v soglasju z modernim časom stoječe dobro gospodarsko in socialno delo, preveto z zdravim nacionalizmom.
»Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. j. FabSič) tiska in zal.
Jeloizdajniška" razprava v
(Halje.)
Obtoženec Dragov iČ, učitelj, pravi, da je vdovec, ki ima le svoje otroke, za katere hoče živeti. 25 let služi, nikdar ni dobil nobenega ukora, sedaj pa obhaja 25-letnico na zatožni klopi. Na vprašanja drž. pravdnika ne odgovarja.
Pozvan je bil 45. toženec, 42-letni kmet Mile M i t r i č. Ta je edini toženec iz okraja Nova Gradiška. Ne pripada nobeni stranki. Srb pa je z dušo in telesom. Kar govore obiožcvalne :>riče. je goli nesmisel. Najbolji dokaz za to je v okornosti, da mu obtožnica šteje v zlo, ker je v novi Gradiški obiskoval odvetnike, pristaše srbsko-radikalne stranke, ki so vsi na svobodi. Njega pa — ker so ga prištevali k srbsko-iamostalni stranki, so aretirali. »In tega, gospod predsednik, si vendar ne boste domnevali, da sem jaz, priprost kmet, hotel revoltirati gospode advokate!« (Veselost). Priče so pač frankovei, ki so ž njimi sprti že od volitev sem. Zato izpovedujejo proti njemu, a ne morejo nič dokazati. »Saj bi mogel jaz vam, gospod
predsednik, tudi reči, da ste koga umorili, ali radi tega vas ne bodo. kar zapirali.« (Hrupna veselost). Za hrvatsko-s bsko koalicijo je agitiral na volitvah, ali to je pravica svobodnega državljana. Na vprašanja drž. pravdnika toženec ne odgovarjal.
Potem je bil zaslišan kapelan Daniel Kodumavac iz Bakravača, ki je vse tajij, Česar ga obdolžuje obtožnica. Tekom zaslišavanja je rekel obtoženec, da se je preiskovalni sodnik izjavil: »Čakam na pričo, na tega fakina«. Radi te izjave je bil obtožeruc obsojen na 24-urni samotni zapor s postom. Dr. Medakovič, ki je očital predsedniku, da je prisilil obtoženca na to izjavo, je bil kaznovan z globo 300 % Med razpravo je bil v sodni dvorani aretiran pravnik Emil Kaffig, ker je imenoval sklep sodišča, s katerim je bil obsojen dr, Medakovič, lopovstvo.
Družb« sv. Cirila in Metoda.
Podružnice družbe av, Cirila inMetodapozor, l — Vsaka podružnica sklici, ako še tega ni storila, zanesljivo  vsaj
' do konca maja bvoj občni zbor, kateri bodi, kier moKOČe, združen s kakim noučnim govorom in g malo veselico. družbi v. korist. Družbino blagajniške knjige izkazujejo lepe dohodke nekaterih podružnic, tajništva pa ne
• dobi izkaza odbora in članov. Prosimo I
politiki___Pred vsem pa dajmo obedovati, vsi trije! Ah, kako je to ljubeznjivo!«
Sedela je toliko da ne na delu\ cevih kolenih, smejoča se z jasnimi očmi in mehkimi bledimi lasmi, šhečimi se okrog ušes. On bi bil rad odklonil, kajti ni se mu zdelo pošteno, sesti pod to streho k mizi. A ravnokaršnja moč, ki ga je še spremila od mesarja, ga je bila zapustila. Preveč sladka je bila njegova hči in njene bele ročice, ležeče na njegovih, so ga vezale kakor z okovi.
»Kaj ne da sprejmeš?« je ponavljala Lujiza.
»Da,« je dejal naposled in dve solzi sta se mu pocedili čez lici, vpadli od pomanjkanja.
Berruju se je zdelo njegovo ravnanje zelo pametno. Ko so se odpravljali v obednico, je prišel sluga in naznanil gospe, da je zunaj gospod.
»Ne morem ga sprejeti«, je odgovorila mirno. »Recite mu, da je oče pri meni... Jutri ob Šestih, ako mu drago.«
Obed je bil prelesten. Berru je skrbel za zabavo z vsakovrstnimi dovtipi, in Lujiza se jim je smejala do solz; Zdelosse jej je, da je spet v Rue (ies Envierges; kako
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
U Dolenje Branlce. — Opozarja se, da bode dne 2. maja t. 1. tukaj šolska veselica na prostem s prav lepim, obširnim vsporedom, katerega se pravočasno objavi v časopisih. Starši in ljubiteiji šole, pridite ta dan v obilen številu k veselici, saj gotovo vas bode veselilo gledati, kako uastopa naš bodoči, nadepolni naraščaj.'
Vesolični prebitek je namenjen za vsta-novitev prepotrebne šolske knjižnice, katero žalibog pogreša ta Šola. — Šolsko vodstvo.
srečna je bila v tem čustvu! Damour je mnogo jedel in od trudnosti in jedi ga je obhajala lenoba; a nepopisna ljubezen je odsevala iz njegovih očij, kadar so se srečale s hčerinim pogledom. K desertu so pili sladko vino, peneče se liki šampanjec, ki je stopilo vsem trem v glavo. Služin-čad ni bila več navzoča; in tako so se naslonili s komolci ob mizo in začeli go- ' voriti o prošlosti, z otožnostjo svoje vinske volje. Berru je zvil svalčico, Lujiza pa jo je kadila, polzaprtih oči in solznega obraza. Obdajala se je s svojimi spomini; ravnokar je nehala govoriti o svojih ljubimcih, o prvem izmed njih, velikem mladeniču, ki je kaj dobro opravil svoje delo. Nato se je spustila v neizprosne sodbe o materi.   •
»Veš, da je ne morem več vit'.-'! je dejala očetu, »pregrdo se vede. Ako nočeš, jej pojdem povedat, kar je moje mnenje o tem, da te. je tako umazano zapustila.«
Toda Damour je odločno izjavil, da žena zanj več re živi. Nenadoma-se je Lujiza dvignila, rekoč:
»Čakaj, pokažem ti nekaj, kar te bo veselilo.«
(Konec pride).
JI
je hlev z vozovi, ogenj se je bil polotil tudi že hiše. Prišli so gasit gasilci iz Gorice. Škoda je precejSr-ja. Masten ima poslopja zavarovana.
Otroke ohraniti zdrave
je mnogo lažje nego obolelim zopet pomagati, da ozdravijo. Ako hofiemo varovati otroke pred ttlko strahovitimi boleznimi poletja: bljevaujem, drisko, črevesnim katarjem itd., dajajmo jim edini svoje vrste znani „Kufekeu, ki se izborao obnaša pri zdravih in na črevesu bolnih ter slabotnih, v razvitku zaostalih otrokih.
.-(Zapravlianjedonarja.) / OrcilOflJe. — (Požar). Danes 21. t. m. Po ajdovskih obCinah se plazi od hiše. do^okoii 11. dop. je gorelo pri Mastna. Zgorel hiše agent, ki ceneno robo prodaja za drsg denar. Agent ta lomi malo težko slovenski, teče mu bolj italijanščina in podoba kaže, da je skoro gotovo jud. Prodaja pa v mali škat-Iji iz gipsa upodobljenega. Krista na križu. Škatlia je tuintam s pasto, ki se imenuje zlata pena, prevlečena. Razpelo kakor vse skupaj je prav slabo in ordinarno izvedeno. Izdelovalca vse to ne stane nad 1 krono. Prodajal pa je agent en kos po 12 in če mogoče Še več kron. Vidi se, da je to judovski izdelek in judovska kupčija.
Vbogi uaši kmetje, ki še za modro ga-lico nimajo, pa zamečfcjo desetake za tako nevredno robo, ki nima po svoji izvršbi ni-kakega pomena niti za čut pobožnosti niti za lepoto. Tako izsesavanje ljudstva bi se moralo postavno zabraniti in inteligenti naj bi občinstvo poučili, da bi kedaj imelo kaj pojma za umetnost.
grjf% _ (Loterija.) Pri nas se tudi zavrže marsikak vinar z igro na lot. Milijone ima država s to igro na leto dobička, ki ga izpreša iz najubožnejšega in nevedaejšega ljudstva. Nekateri reveži dvbe* teko strast, da jim ne gre več nič drugo po glavi, nego jim plešejo bdečim in spečim pred očmi same številke, na katere stavijo potem zadnjo de-setico, zadnji vinar.
Pri nas v Brjah ni ravno tako. Strastnih lotarjev ni tukaj. Pač pa je imel naš Polde Benko te dni čudovito lepe sanje; in si je mislil, kaj ko bi se dalo to trnjevo življenje zboljšati. Oruntal je in mislil ter se slednjič odločil, da sanjane številke igra. In glejte, kar se še nikoli kakemu Brejcu zgodilo, zgodilo se je njemu: Dobil je več tisoč kron. -Vsi domačini mu to privoščimo. Polde, ki je pa pameten Človek, pa pravi: • „Nisem igral prej, pa ne bom tudi poslej; igral seio le zdaj, ko sem vedel, »da zadenem", — Naj bi mu denar obilo teknil!
Iz tolminskega okraja.
Društvu zi varstvo zinantirjenlh itnk it sodni OknJ Tolmin je daroval gospod Anton Lazar, Župjik v Nemškem Kutu, 10 kron.
Odbor se mu iskreno zahvaljuje in si $ali mtiagA pnflnpm<i!r,<w. Obrača ho nsnhito do onih Človeko- in rodoljubov, ki žele, da bi se naša mladina bolje uzgojevata, da bi se čuvala pred pohujšljivoatjo fii prel duševnim in telesnim propadanjem, ki si žele moralno in telesno krepkega naraščaja med našim ljudstvom, do onih se obrača odbor . s prošnjo, da blagovolijo podpirati društvo.
Vsak dar se hvaležno sprejme. Članarina znaša 1 K na leto, ustanovama pa 25 K. —- Denarničar je Josip Kavčič, e. kr. visi davč. upravitelj v Tolminu.
Iz goriške okolice.
Il Rflni — Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da je naše županstvo dovolilo nekemu tuk. krčmarju javni ples za dan 25. t. m., dočim isto županstvo dobro ve, da ima edino t občini obstoječe in dobro znano društvo „Svobodau svojo navadno majevo veselico dne 2. maja. To pač ni lepo, da se društvu dela na ta način konkurenca ia to že tretji-krat. — Vemo, da dosedanje naše starešinstvo je bilo v tem ozira vsikdar nepristransko in ni pustilo, da se godi krivica ne temu ne onemu. Odkar se je županovanju odpovedal g. Pahor, vlada na našem magistratu prava zmešnjava. Enkrat podpisuje akte ta, drugikrat zopet drugi starešina, nobeden pa noče prevzeti nase odgovornosti. Temu mora biti vendar enkrat konec! Če je župan na Gradišču, naj bo na Gradišču, kateri podžupan pa je za Renče ? Mauj skrivanja in več jasnosti je treba, dj gospodje t —
iz Pnaftine. — Iz Gorice do Prvačine oziroma do Dornberga vozita dva peka vsaki dan sveži kruh. Prvi ima voz z napisom: »Leone Gayer pistore in Gorizia". Drugi ima voz z napisom; »Andrej Fajt, pekarna in sladčarna v Gorici". Kakor sem tu in tam poizvedel, proda več kruha prvi nego drugi, dasi po pravici povedano je kruh druzega v kosih nekoliko večji od prvega ter ga tudi v dobroti prekosi. Leone Gayer je doma baje iz blažene Italije, Andrej Fajt, pek in sladči čar v Gorici, je doma iz Benč ter se je pri marsikateri veselici pokazal dobrodušnega, ko se je nabiralo za to ali ono. Prvi podpira z našim denarjem „LegoB. Kaj naj rečemo na to? Slepi so pač naši ljudje, zato pa se nam tako godi, da nas tepejo in bijejo povsod* tujci. Kar zaslužimo, tO dobivamo.
Domače vesti.
Slovensko gledališče v Gorici. — 3.
večer (20. IV. 09.) Catulle de N i o n: »Simon e«. — Vsebina te moderne in zanimive drame je sledeča: Grof Rob rt pride vsled svoje neprevidnostim pretkanosti sodrugov v velike denarne stiske. Podjetje, kjer je on porok, je bankrot in njemu ne ostane ničesar kot be-raška palica, ako v dveh dneh ne splača dotične svote. Njegov advokat mu šele odkrije popolnoma resnost položaja. Kaj storiti? Nikdo grofu več ne upa niti vinarja. Žena in hči Simone sta vsi iz sebe in bi rade pomagale, a ne vesti kako. Tu se spomni grof svoje svakinje, ki ima ogromna posestva in denarja do milijonov. A že trideset let ni občeval ž njo, vsake vezi so bile pretrgane med obema družinama. Ta bi lahko pomagala, a kedo naj gre k nji. Odloči mlada Simone, da hoče biti ona rešiteljica svoje družine. — Pride v grad svoje tete. Tam vlada čudno ozračje; nikdo se ne sme svobodno gibati. Teta naposled uvidi revščino ubogega dekleta in sprejme jo malo prijaznejše. Simone ostane neka! časa pri teti, ki ima sina Riharda. Ta je sicer fin, izobražen dečko, a na obrazu nekoliko obstreljen. Zato se je odstranil od družbe, živi večinoma sam v svoji nesreči. Ta je opazil Simone in ljubezen se je pojavila v njegovem srcu. Mati je to zvedela in stavila dekletu svoje pogoje. Ako hoče, da ji pomaga in r«?ši družino, mora vzeti njeneg« sina Riharda za moža. Po dolgih duševnih bojih se deklica vendar odloči storiti ta korak, četudi ni Riharda prazaprav še niti videla. Po poroki živita nekaj časa v napetosti, slednjič bruhne vse na dan. Rihard vidi, da ga žena ne mara, da jo je groza pred njim in misli, da ga je le pre-varila, da bi prišla do denarja. Pravi ji, zakaj si mi hlinila prej ljubezen, sedaj pa me nočeš. Šele pozneje se razjasni, da je bila temu kriva le mati, ki je v svoji preveliki ljubezni do sina temu pripovedovala o veliki naklonjenosti miade Si-monke do njega. Pred sodnijo bi se morala ločiti. Ona pride polagoma do spoznanja, da je Rihard res plemenit in pošten človek in zopet se poravnata. Tudi njegove brazgotine na licu je nič več ni strah, kar mu ona dokaže š poljubom.
Igra je dramatiziran roman. Tako si tudi moramo razlagati nekatere prevelike skoke, ki dostikrat niso dovolj motiviran!. V romanu nam pisatelj lahko pripoveduje na dolgo in široko vsako stvar, ker ni navezan ne na čas ne na kraj. V drami je drugače. Vse pripovedovanje mora kolikor mogoče odpašti ali pa se spremeniti v dejanje. To pa ni vedno mogoče in tako nastanejo tupatam razni presledki,'ki bi nam izpopolnjeni lahko razložili prihodnji razvoj dejanja.
Igralo se je v celoti še precej dobro. Gosp. Danilo kot grof se je le preveč zanašal na suflerja. Parkrat je vzbudil s svojimi opazkami celo smeh, kar ni ravno v smislu resne in globoke drame. Dober je bil v I. dejanju kot nesrečen in potrt oče, poln skrbi za svojce. Gospica Kav-cka kot njegova žena je bila v maski dosti premlada. Saj je bila bolj živa kot njena hči, in poleg tega naj bo še bolehna! Hčer Simone je predstavljala gospjca W i n t e r o v a. Kot glavna junakinja se je tudi potrudila, da bi rešila svojo nalogo dobro. Nežno-plaha deklica H. dejanja, ki kleči pred Razpelom in moli za svojce, postane odločna in krepka, dokler ji ne starejo lastne volje s pritiskom. Ali svojce žrtvovati, ali sebe; rajši sebe, naj pride kar hoče. Ginljiva postane v zadnjem dejanju, ko Rihardu dokazuje svojo ljubezen, ki se ji je vzbudila iz občutkov do
ajega. Gosp. Povhe* kot odvetnik Osmin nam je podal moža, ki resno misli in dela in »pozna tudi paragrafe, kar je dandanes pri juristih redko«, kakor je dejal gosp. Danilo. — Gos. Buk še kova-kot Lady Eieanor — svakinja grofova — je bila res izborna. Tisti nastop, tiste kretnje, vse je bilo res tako pristno aristokratsko. Gosp N u č i č kot sin Rihard je dokaj dobro zadel ton, kakor pristoja človeku globoke izobrazbe, a vidi, da ga svet ne mara več. Morda pol jeze, pol tuge, na drugi strani zopet razkošno veselje, ko vidi, da m^rda še ni vse izgubljeno. Sir Thomas, elegantni intrigant in zahrbtnež, gosp. Iličiča je dobro pristoja! v to sfero in skoro nikjer se ni čutilo tiste skrajne podlosti, kajti če stara teta pravi Simone, vse ji kupčija, tedaj tudi njemu ne zamerimo ravno posebno njegovih spletkarij. Vse druge uloge so skrajno kratke, igrane so bile tako kot je že pri takih stranskih ulogah navada.
Občinstva je bilo prav dosti. Zasedeni so bili skoro vsi prostori, le tupatam je zijala kaka praznota.
Omeniti pa moram še nekaj. Človek res ni kameleon, da bi bil vsako minuto drugačen, a jaz mislim, da od nedeljskega smeha vendar ni treba nositi s seboj ostankov še do torka. Mislim namreč tisto bedasto smejanje pri najbolj tragičnih mestih. To pač ne kaže napredka v izobrazbi. Res, da smo tu bolj v provinci, gledališče imamo le redko, a zato pa je treba toliko bolj paziti na take stvari. Gledišče ni le za burke,, kot bi hoteli nekateri; imamo tudi resne drame, ki nikakor ne vzbujajo smeha, a če ta ali oni igralec le malenkost zgreši, pa je halo! Tedaj ne preveč takih netaknosti in pa ne tistega drsanja s stoiicami, ko je predstava že prične. Točno vkljub zadnjemu opominu vendar nismo še prišli. Zakaj neki ne, to vedo le bogovi. —
Slovenska gledališče v Gorici — V soboto, dne 24. aprila se igra prelepi igrokaz »V dolini« iz katalonskega kmečkega življenja od doti A. Guitncra. Pisatelju se je posrečilo podati scenično -dovršeno delo. ki stopnuje do zadnjega prizor« in s triumfom zaključi igrokaz. Zlasti krasno je orisal lepoto, zadovolj-nost in nedolžnost vrh ledenih gora in potem vso podlost, nizkost in podivjanost v dolini. »V d o 1 i n i« je dovršeno delo tudi v efektih in zavzame slušatelja tako, da ~ napeto pozornostjo sledi do zaključka. Snov je priprosta. Nekdaj bogati, sedaj propali in podivjani posestnik Sebastijan ima razmerje s svojo deklo Marto, katero je pobral na cesti in njenega očeta, ko sta beračila ter ju vzel k sebi v svoj mlin. Njen oče je umrl in Sebastijan se je polastil Marte, jo prisilil, da je ž njim Iju-bimkovala in se mu udala. Nakrat si pa hoče pridobiti zopet premoženje s tem, da se oženi z bogato vdovo. In da se izogne vsem neprijetnostim, sklene Sebastijan Marto omožiti s* svojim pastirjem Maneli-kom, predstaviteijem nedolžnosti, ki je prebil vse svoje mlado življenje vrh planin pri svojih kožicah, ki ga ljubijo — po njegovem zatrdilu — kakor brata in kateri kot samotar višav ne pozna ljudske zlobe v dolini. Manelik je pripravjen stopiti v zakon z Marto, ki pa se brani gnjus-nega pastirja, a Sebastijan jo primora, da končno privoli in se uda njegovi podli nameri z besedami: »A od danes je med nama vse končano.« On \i pa sarkastično zagotovi: »Š e n o c o j b o m p r i t e b i«. — Zvečer se izvrši poroka. Manelik pride z Marto na svoj novi dom, veseleč se svoje velike sreče. Ko hoče iti k počitku z ljubljeno ženico, odkaže mu ona sobe, kjer bo spal sam, z besedami: »Ti tu, jaz tam!« V največjem začudenju in bolesti spozna, da ga Marta ne ljubi. Na to se zablišči v njeni sobi luč, Manelik hoče z golim bodalom v roki v sobo, da se prepriča, kdo je notri, a Marta mu to zabrani. Luč zopet ugasne in ona izkuša preveriti Manelika, da sploh luči ni bilo, da se rnu je vse le dozdevalo. V taki negotovosti leže k njenim nogam, neprestano zroč na njeno sobo, in tako drug ob drugem prebijeta prvo poročno noč. Po desetih mukotrpnih dnevih preneha Manelik s svojim trdovratnim molčanjem in v viharni sceni z Marto zgabi nož ter jo rani na roki. Zdaj šele spozna Marta, da je resnično ljubljena, in ko ji Manelik fazkrije svoje čustvovanje, ki ga je gojil in ga še goji do
nje, je priravljena, da odide ž njim iz doline, ker je nebo pooblačeno z- ljudsko zlobo, da odide z njim na višave kjer je nebo čisto, jasno in kjer se vse odpušča. Ko odhajata, jima zastavi pot Sebastijan, ki pijan prihaja zopet ljubimkovat k svoji bivši po sili ljubici. Ko vidi, da jo hoče Manelik odpeljati iz doline, skoči divje k njemu in ga udari v obraz. Sedaj vzkipi v Marti ljubezen do Manelika in izda rnu skrivnost poročne noči, da je nosil ono luč v njeni sobi Sebastijan sam. V nesrečnem Maneliku se vzbudi lev in besen skoči nad Sebastijana. Hlapci ga rešijo in s silo odvedejo Manelika neznano kam. Sebastijan zahteva od Marte ljubezni, da bi mu bila zopet to, kar rnu je bila prej;" in ravno ko hoče doseči svoj cilj, vstopi Manelik, ki se je na skrivnem vrnil, ter ga ubije. Manelika igra g. N u č i č, Sebastijana g. P o v h č in Marto gdč. W i n t c-r o v a. Sodeluje ves esemble.    •.
V  nedeljo, dnč.25. aprila se uprizori češka veseloigra »Vroča tla« od V. Štecha, krepka satira, ki je spretno lo-kalizovana na slovenske društvene odno-šaje in ki neusmiljeno biča njih slabo stran. V igri nastopa vse polno komičnih figur: domišljavi državnozborski kandidat »Vročih tal«, vedno ukazujoči, kričavi župan, potem rodoljub z dežele, »predsednik slovenskega društva«, dalje smešni odbornik »Nove zveze slov. bicikli-stov«, in res narodno čuteči odbornik pevkega društva. Vse te figure so s svojimi ekscentričnimi nazori nad vse smešne, in mladi cinik in satirik dr. Landas jim s svojim prepričevalnim dokazovanjem dokaže, kako morajo postopati, da bodo svojemu narodu resnično koristili. Glavne uloge igrajo gdč. W i n t e r o v a, ga, B u k š e k o v a, g. Danil o, g. Mole k, g. i l i č i č in oba naša vrla komika tia-P o v h č in B o h u s 1 a v. Satirika in cinika dr. Landaša igra g. N u Č i č.
V  t o r e k se uprizori fenomenalna italijanska drama »Nepošteni« (I di-sonesti), od Oirolaino Rovetta.
Beseda o kritiki v torkovi »Soči». — Gospod kritik o prvih dveh predstavah ljubljanskega gledališča "je povedal marsi-kj prav dobro, ali nekatere okolnosti je še izpustil ali nezadostno naglašal, nekaj pa je brezdvomno zgrešil. — Ob resni presoji o vrednosti iger ali vrlinah igralcev se moramo pred vsem postaviti na reelno stališče, da nimamo pred seboj družbe iz dvornega gledališča, marveč del ljubljanskih igralcev. Žal, da le d e l, kar ima za neljubo posledico, da morajo razni igralci igrati v Gorici vloge, katerih niso igrali v Ljubljani.   Tako se menjajo kar
glavne vloge.....na škodo celoti. To pa
je še veliko bolj neljubo igralcem nego občinstvu.
Dvorana Trgovskega doma ni pravo gledališče; oder je premajhen, zato so križi s scenerijo. Za to ne moremo mi nič, še manj pa igralci. Med pavzami morajo igralci sami menjati in prirejati scenerijo, potem naj pa igrajo!
Jeden del občinstva je naravnost grozen. Človek res ne ve\ kaj naj reče, da ga prav označi. Ob najboj pretresljivih, tragičnih prizorih (— v Prababici in Simoni se je  ponavljalo  to cesto!  —)  se
začne režati......! Zares, jako vspodbu-
dilno za igralce, ki vidijo, kako jih je občinstvo — umelo!
Toliko na sploh! Zato pa bi »grozo in trepet, sočutje in strah« čutili v »Prababici« tudi pri nas, ako bi bila mogoča tista scenerija, ki jo ta igra zahteva. — V obče je igra uspela dobro. Opomnje o Ja-romiru niso povsem umestne, zlasti pa to ne, da je bil g. Nučič boljši v nedeljo nego Jaromir v soboto. Gosp. Nučič nam je poda! dobro sliko roparja Jaromira, katerega je oblažila Bertina ljubezen. Dalje je omenil gosp. kritik, da pri gospi-ci VVinterovi grozno rnoti njen češki naglas. — Tu si dovoljujem pripomnjo, da je gospica W. takoj ob nastopu meseca oktobra v Ljubljani govorila tako lepo slovensko, kakor nismo bili vajeni pri raznih drugih po par letih bivanja med Slovenci. Res je, pozna se, da ni Slovenka, ali zopet ni res, da bi moral koga »grozno motiti« njen češki naglasi Kaj bi pa rekli, "ako bi igrala, recimo, kaka štajerka v čisti slovenščini, ali po ekavski zategnjeni šta-jerščini? —
Toliko sem si dovolil pripomniti, da se čuje še jeden glas,.                   G—k.
AH naj se učijo slovensko ali. ne, ugibajo Lahi po svojih listih. V Istri pravijo nekateri, da je potreba učjti se hrvaščine, na Goriškem je rekla L' Eco, da naj se Lahi le pridno učijo laščine, ali naj ne ostanejo le pri 'svojem jeziku. »Corriere« pa je mnenja, da zadostuje za Lahe, če znajo laško, slovenščino pa naj preženejo.
Prav! "Naj, Izostane/pij^tem &K4>aj^MLsJ^LnjkjM^^                         občinah.
snščinV kolikor hoče, 'šaj   ne ] .     Jutri večer ob 6. uri se vrši v
predobro poznamo. V. zaščito odvisnih elementov, misli vlada določiti posebne odredbe in kazni za falzificirauje izkazov, kakor tudi za druge zlorabe, uplive in slično. Vrhu vsega misli postaviti v pojedinih občinah posebne komisije, ki bodo morale kontrolirati delo posebno gede vpisavanja »narodnosti". Te komisije bodo .sestavljene  od pripadnikov
ganja slovenščino prežene je ne. Lahi naj znajo pa le laško, in naj imajo opraviti tako, umevno, le s svojimi laškimi ljudmi. Slovenščine ne marajo, torej tudi Slovencev ne. Oni proglašajo takoLgeslo: Svoji k svojim!
Slrab pred poslovenjenje« Gorice tiči laškim caporionom globoko v mesu. Že večkrat se je razpravljalo o tem, da bi vozil goriški elekrični tramvaj do Solkana. V L'Eco" pa Čitaino, da tramvajsko društvo noče podaljšati Črte do Solkana, češ, da bi se tako od strani goriških Lahov samih ne pomagalo k temu, da bi postal Solkan danes ali jutri predmestje Gorice, kar bi zuačilo velik korak naprej v poslovenjenju Gorice. — Na vseh straneh slovenski strahovi! Kaj bo? TVžko je biti dandanašnji Lah v O >rici!
. XLV. tedni obiti zbor »Slnsiiskt Miticr  v
Ljubljani m bo vržil v ponedeljek, dne 26. aprila 1909. 1. ob osmi uri zvečer v Ljubljani v »Mestni dvorani". — Vrsta razpravam: l.i Predsednikov ogovor. Tema: BŽitva in požrtvovalnost". 2.) Letno poročilo tajnikovo za dobo od 15. maja 1808.^do 20. aprila li'(M) I. 3.) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1908.) 4.) Volitev treh računskih presojevalcev (L 9. lit. a) društ, pravil.) 5.) Poročilo blagajnikovo o proračunu za leto 1909. G) Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7.) Posamezni nasveti in predlogi. —
Občni zbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani se je vršil v pondcljek zvečer, dohodki so v preteklem poslovnem letu /naša« 127.906 K 17 v., izdatki 127.471 K 2() v. (Wed dohodki so subvencije: 25.000 j K. dohodek lož 9040 K, dohodki predstav 5.s.W7 kron 37 v. Plače so znašale pri operi 22.010 kron, m dramo 22.320 K za I /.bor 7377, stroški predstav so bili 31.196 K S3 v., za repertoir 6754 K 52 v, za garderobo 2068 K 66 v. Dohodki režije: K 64.772 54 v, izdatki 61.014 K 79 v. Aktiva znašajo 44.370 K 62 v, pasiva 31.445 K 26 v, premoženje se je v pretekli sezoni zvišalo za 1997 K 23 v. Volitev v odbor so odložili, da se končajo neki dogovori z mestno občino.
Uprtd SCdoJe. — Tutviue sta bila obiul-žeua 33 letni Franc Prešero in 20 letal Ivan fculigoj, oba iz Gorice, oba že znana sodniji, zlasti Šuligoj, ki je bil kaznovan radi tatvine že sedemkrat. Kradla sta kmetom tudi maslo, Šuligoj je ukradel tudi 3 zajčke M. Zavadla-vu. Prešeren je-obsojen na 4 mesece težko ječe, Šuligoj pa na 10 mesecev težke ječe s trdim ležiščem vsak unsec ; ko prestane to kazen, ga oddajo v prisilno delavnico.
Težke telesne poškodbe je bil obtožen 26 letni Pavel MatašiČ s Hrvatskega, velik, močan mladenič, ki je delal v Sesljanu. Kr-čmarja Kolavčiča je nekoč vrgel ob tla, ženi Kolavčičevi pa je vrgel kozarec v glavo. 21. 3. t. 1. ni hotel plačati pri Kolavčiču, kar je pojedel in popil. Krčmar je šel za njim ter mu prigovarjal z lepa, naj plača, ali Matja-&ič ni plačal, marveč je zabodel krčmarja v prsi 2 nožem. Kolavčiča so morali prenesti v Trst Y bolnišnico, kjer je ozdravel. Matasič je trdil pri razpravi, da je bil popolnoma trijan, da ni vedel, kaj dela. Sodnija pa mu ni hotela verjeti, marveč ga je obsodila na 13 mesece? težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
59 letni Val. Humar s Huma je bil obtožen, da se je nedostojno vedel v cerkvi ob času maše za nekega pokojnika. Dobil je z& to 1 mesec strogega zapora z jednim Postom in trdim ležižčem.
Ljudske Štetje 1910. — Resno se razpravlja v statističnih krogih o ljudskem štetju 1910. * tem pogledu se povdarja zastarelost zakona od leta 1869., osobito z ozirom na rnbriko »občevalnega jezika". Razun tega se zahteva, da se ljudsko štetje bolj prilagodi sklepom kongresa za demografijo od leta 73- v Moskvi. Dozdeva se, da misli vlada mesto občevalnega jezika uvesti narodnost. To poslednje je tudi najjednostavneje in naj-logifineje označenje; kajti z občevalnim jezikom so se — kakor znano — dogajala naj-taje zlorab?, ki jih ravno mi v Primorju le
hotelu Stidbahn Koncert. Vstop prost.
Porotno zasedbe i Gorici prične 2. junija t. ,1. Predsednikom je določen predsednik okrožne sodnije H. Cazafura, namestnika nad-svetnik Rutar in svetnik grof Coronini."
Nagobčnike morajo nositi psi v Gorici, ker se sumi, da so v Furlauji in bližini stekli psi. — Poročali smo, da je v Gradišča obklal dva otroka sumljiv pes. Konstatovalo se je, da je bil pes res bolac. Oba otroka so poslali v Pasteurjev zavod na Dunaju.
Slovensko planinsko društvo je imelo lani 2709 članov. Dohodkov je imelo društvo lani K 69.405-8B, stroškov pa K 69.29364.
Pmefi sloianšilne m gorita tramu ju. —
Neki sprevodnik govori prav dobro slovensko. Ker se je pripetilo, da je govoril parkrafc s Slovenci v vozu nekaj več besed, so ga hitro naznanili pri vodstvu nekateri laški zagrizen -ci. Baje je bil ta sprevodnik pozvan že trikrat k raportu, Češ, da govori preveč slovenski. ~- Žalostno, če so ozira nadzornik na besedi kakega zagrizenca, ker bi s tem podjetju k škodoval. Tramvaj je prometno sredstvo in nič drugega, torej sme govoriti L.m sprevodnik tudi slovensko s Slovenci, saj dajejo Slovenci vendar lep dobiček tramvaju. Nekdo iz vodstva je rekel svoj čas, da pri tramvaju se ne bo delalo politike, uli kakor vidimo, stoji vodstvo v strahu pred vsakim pobalinskim denundantom I te pojde tako naprej, bomo že znali ukreniti, da se ne bodo bali preveč slovenščine na tramvaju!
UgllSbittlJ glliOVirjSV. - Kdor rabi uglas-bitelja, naj se obrne k »Jelenu". Tamkaj l*vri za iianlov našega domačina, ki je juko dober ugtusbitelj.
jilffl pili priredr fantje na Vrh ovij u v Hi dih v nedeljo, duo 25. t. m. Svirahi bode godba »Prvega briškega godbenega društva s sedežem v Kojskem".
M ptfit f Mih prhedijo fantje v nedeljo  dne 25. t. m. Svira vojaška godba.
javni pili priredijo v nedeljo, *dne 25. t. m. fantje v Selu. Svira vojaška godbs 47. pešp. iz Gorice.
VitfiO. — Opozarjamo na danaSnji oglas lvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
Zveza narodnih društev.
Predsedništvo »Zveze narodnih društev« prosi vsa ona društva, ki še niso odgovorila na okrožnice, naj poročajo, kateri trije volilni možje so odbrani, da se udeleže občnega zbora dne 9. maja, nadalje naj poročajo knjižničarji onih društev, katerim je posodila Z. N. 1). serije iz svoje osrednje knjižnice, kolikokrat in katere knjige so bile izposojene, kar bo služilo pri sestavi statistike.
Pevsko in bralno društvo »Lijak« na Vogrskem priredi v nedeljo t. j. 25. t. m. zabavo z javnim plesom.
ftvslft In bralno tfnrttio „Zir|iB v Koprivi priredi dne 2. maja javni ples na dvorišču gostilne Boletove. Obenem se naznanja, vsem bratskim društvom, da priredi imenovano društvo veliko ljudsko veselico na prostem dne 25. julija letos. —          Odbor.
Trpvtli-akrtte in gaipfarikt vesti.
Slovenska brivnica v Gorici. — Znano brivnico na Travniku je prevzel g. Fr. Novak, ki je imel doslej brivnico na Jesenicah, kamor je odšel g. Nosič, dosedanji brivec na Travniku. — il. Novak je znan izvrsten brivec, ki uredi brivnico okusno tako, da bo vsak povoljno postre-žen. Opozarjamo na oglas.
Dogodki na turškem.
Proglas, ki ga je izdal na carlgrajsko piebivalstvo general Husejn Husni, poveljnik armade, ki maršira proti prestolnici, se med drugim glasi: Cilj armade, ki maršira proti prestolnici, je, da utrdi našo ustavno vlado tako, da je ne zamore nobena oblast omajati, da ne stoji in da ne more   noben zakon  in
nobena sila stati nad ustavo, potrjeno po še-rjjatskem zakonu, in da se podeli trajno lekcijo izdajalcem, ki so z obnovljenjem ustave nezadovoljni. Prebivalstvo in nevtralno ostali vojaki se vsprejmejo v varstvo. Le povzročitelji, agitatorji in njih pomočniki se ne bodo mogli odtegniti zasluženi zakoniti kazni. Institucijo ulemov spoštujemo, toda nekateri vohuni, ki so si v.,.oblfiki jilemov upali sra-niotiti vero in prepovedovati ustajo, se ne bodo, mogli odtegniti kazni, ki jim po zakonih pritiče. Življenje poslancev in od njih izvoljenih ministrov, ki jih smatrajo vredne svojega zaupanja, ter pravice in prerogative, ki jim jih podaja ustava, se bodo popolnoma varovale. Notranji mir dežele se ne bo motil in ščitilo se bo življenje vseh. Načelnike inozemskih misij ter inozemce se ne bo nadlegovalo. ,
Solunske čete marširajo proti Carigradu. Pred Carigradom imajo Mladoturki okoli 40,CJpO mož, ki zasedejo mesto najbrže brez boja. -~ Vlada bi rada dosegla sporazum s prodirajočimi Četami, ali dasi se trudi, doseči sporazum, ni pravega upanja v to.
Mladoturki hočejo sultanovo glavo. In če ga ne usmrte, odstavijo ga gotovo. Sultan pa ne kaže nič volje: ne odstopiti, še manj pa,,da bi izgubil glavo.
, Novi sultan bo najbrže princ Ilešad efejdi. Nemško časopisje napada Anglijo, da je ona vzročila revolucijo v Turčiji.
Politični pregled.
Hrvaški ban Rauch se je mudil v pondeljck na Dunaju. To priliko je porabil list »Zeit« in ,ga prosil za odgovor na tri vprašanja, namreč: I.) bo li res končan veleizdajniški proces potom abolicije (vstavitve)? 2.) se li res z obtoženci ravna nečloveško? in 3.) je li res dokument ki tvori podlago obtožbi, mistifikacija. Na to je odgovoril Rauch v daljšem članku, kateri priobčuje »Zelt« od torka, sledeče: aboliclja bi bila na mestu koj po objavi obtožnice, sedaj pa ni na pravem mestu, pač pa lahko deluje • pomiloščen-je, katero pa seveda sledi obsodbi. Nečloveško ravnanje z obtoženci zanikuje baron Rauch in pravi, da je sodišče moralo napeti ostrejše strune, kar so pa obtoženci s svojim hrupnim obnašanjem sami izzvali. Glede dokumenta, ki naj bi bil mistifikacija, se izraža, da ne pozna nobenega takega dokumenta, pač pa se vrši cel proces na podlagi, naznanil, ki so doš-la na drž. pravdništvo in materijala, kateri je nabral preiskovalni sodnik. Hrvaški sodni dvor bo sodil pravično brez vsake tendence. Tako baron Rauch!
. Iz te izjave se vidi, da bodo obtoženci obsojeni, da vživa v vladajočih krogih čudno postopanje sodnega dvora največje simpatije in da računajo na »pravično« rešitev od strani sodišča, čegar Člani se v javnih lokalih tako skrajno razžaljivo vedejo proti Sr.bom.
JazlkoiM vpniinje t Dalmaciji. — 20. t. m. bo začela v prostorih ministerskega predsed-ništva na Dunaju pogajanja glede ureditve
jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Konferenca, kateri predseduje ministerski predsednik Bienerth, utegne trajati 10 dni. Preporno vprašanje stoji sedaj sledeče: Kot notranji uradni in razpravni jezik ima veljati hrvaščina. Italijanske uloge se rešuje v istem jeziku. Uradni napisi in tiskovine so izključno hrvatske, izvzemši urade petih največjih mest v deželi. (Zadar,^ Split, Šibenik, Dubrovnik in Kotor). Italijani zahtevajo brezi-zjemno dvojezične napise in italijansko razpravljanje italijanskih ulog v vseh instancah. Razlika v nazorih vsekako ni tako velika, da bi se ne dalo doseči sporazumljenje.
Razne vesti.
Pri občinskih volitvah v II. razredu v Ljubljani včeraj so izvoljeni narodno-napredni kandi-datje: K. Mayer, dr. Novak in dr. J. Pipen-bacher. —
Zlblljko In V« polno Čipk je darovalo ho--landsko ljudstvo Bvoji kraljici, ki čaka dan na dan poroda.. Čipko je izdelovalo 29 delavk in 5 učiteljic v neki čipkarski šoli skozi 12.000 ur in slednjič se mogoče te zibeljke ne bo rabilo, ker je dobila kraljica od vseh strani vse polno zibeljk v dar,
, 8 milijonov kron zi dobrodelna namene je zapustil na Dunaju zasebnik Mark Engel.
Valile« slepariji. — Vdova Ivana Kailay iz Debrecina je naznanila budapeStanskemu državnemu pravduištvu sledeče: Mihael Ssra« decky je izročil neki hranilnici 60;0O0 gld. z določilom, da se imajo pripisati obresti vedli kapitalu in da se isroči tako nnrastla sveta čez 50 let njegovim naslednikom v sedmem kolenu. Zapuščina bi znašala sedaj 1,000.000 kron. Vdova Kallay je šla v hranilnico, kjer so jej povedali, da-je bila svatu dvignjena že pred 18 leti od osebe, kt se je sk. zala z dokumenti kot opravičeno In ki je v^uela, da je smatrati volilo čez 82 let za* starelim. Policija išče neznanega tatu, kateri se nahaja najbtžs v Szadeckvjevnm sorodstvu,
Nesreči pri izkopavanju v Mtulnl, - Med zkopavanjem mrličav se je podrl neki zid in pokopal 6 delavcev. Trije so težko ranjeni,
Ntiutin spomin slaboumnega dem, - K zadnji seji društva za psihiatrijo in neurolo-gijo na Dunaju je pripeljal dr, Wltzmanu mladega dečka iz zavoda za slaboumne dečke v Bledeimanasdoriu, ki ima tak spornim, da zna koledar za 1000 let tako na pamet, da pove vsak bivši in bodoči datum (do i. 2000), vsak god, vsak praznik takoj in brez pomišljanja, Tako je povedal deček, da je bil 14. junija 1806. torek, dan sv, Ivana, da bo pepelnična sreda 1. 1917. dne 21. februarja, da bo trajal pust 1. 1924. 68 dni, da bo Ve-likanoč 1. 1929. 31. marca, vnebohod pa 10, maja, Vzrok slaboumnosti dečka so bile ošpice, katere so ga mučile 6 tednov kot dojenčka. Oče, stotnik, mu je umrl star 49 let. Mati je zdrava in živi v ugodnih razmerah. Zares, čuden spomin.
Nov llsvdov parolk spuščen na morje. — V
torek so v arsenalu avstr. Lloyda v Trstu spustili na morje tam zgrajeni parnik nLinz" v navzočnosti deputacije občinskega zastopstva v Lincu in več dostojanstvenikov Lloyda. Novi parnik je namenjen za tesalijsko linijo in je opremljen z največjim konfortom. Nosi največ 6700 ton, vozil bo 11 milj na uro.
V tOVirnl »Alphl-Sepirilor* v okraju Mei-dling na Dunaju je izbruhnila stavka. Delavci so demonstrirali proti stavkolomilcem, na kar je nastopila policija, ki je brezobzirno aretirala 5 socialističnih poslancev, urednika, re-porterja in še nekaj drugih zaupnikov.
Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici
VABILO
REDNI OBČNI ZBOR,
kateri bode
v pei-gk dne 30. aprila 1909. ob 3. uri popoludne v zadružni*) prostori*) Go>po$ka uliea Ivšna j>f. T.
DNEVNI   RED:
1.  Poročilo natfelstva.                      ,
2.  Poročilo nadzorstva.                                  .   ,          ¦
3   Potrditev letnih računov in bilance za leto 1908.
4   Razdelitev čistega dobička, 5. Volitev nadzorstva.
: 6. Slučajnosti.
V GORICI, dne 22; aprila 1909.
NačelstVo.
PjIci, rezani po 100 M. — Neki maga-
ciner je zaprosil dovoljenja, da sme kopati po razvalinah svoje bife V Mesini. Hotel je dobiti hišno pripravo, da bi jo nesel v svojo barako. Ko so odstranili nekaj kamenov, je skočila, do kosti posušena psica izpod njih, ustrašila se svetlobe in dneva, toda kmalu je spoznala svojega gospodarja. Vsled tega je nastalo seveda veliko razburjenje, ker ljudje mislijo, da se še vedno kdo od zakopanih svojcev bori s smrtjo.
Y San Frinelscu i Amerlfci je zgorel na
novo zgrajeni hotel. Petdeset gostov se pogreša, najbrže so zgoreli.
Osoda umeffliGe. — V New-Jorku se je te dnevi nabiralo milodare za staro ženico, katero je gospodar radi neplačane stanarine vrgel na cesto. Ta stara ženica je bila svoj čas krasotica, svetovno znana pevka Ackermann-Jaworska, in bila je zvezda petrograjske opere. Vsa aristokracija jo je oboževala, bila je intimna prijateljica carja Aleksandra H. SloveCa Patti jo je svoj čas vzela s seboj v London, kjer je Jaworska nastopila v „Hu-genotih". Sedaj je pa Živela ta umetnica v uboštvu. Hči je poučevala glasovir. Toda ko je hči zbolela, je prišla najhujša beda, in nekdaj najkrasnejža umetnica je bila vržena na cesto.
AlHlflbitl I Italiji. - Po najnovejši statistiki ima Italija 32 milijonov prebivalcev, od kojih je 17 milijonov analfabetov. — Kim-ski časopis „Oservatore Romano" se z ozirom na to tako-le izraža: In tak narod želi biti V istem redu z ostalimi obrazovanimi narodi. Priznavamo, da je to zelo Žalosten pojav, uvažujmo pa, da se nihče ne pobriga, da bi se dalo tej množici duševnega kruha in pre bivališča, —• moramo reči, da niti vlada niti drŽava naša ne kaže niti najmanje brige za obrezovanje in gospodarsko, blagostanje bednega prebivalstva. Šole so neobhodno potrebne in potrebno je, da odločujoči krogi resno uvažujejo resnico pregovora, da se z otvoritvijo vsake nove Šole zatvori ena ječa."
Cel narod — žrtev jetike. — Na Aleutinskih otokih izumira prebivalstvo. Bolj in bolj zahteva jetika tam svoje žrtve. 40 odstotkov tega prebivalstva je že izumrlo. Ta bolezen se pa radi tega tako razširja, ker imajo vsi navado, da polju-bujejo umrle znance in svojce na usta v zadnji pozdrav.
Največji libitsbl Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
ZaMitkB jamči država
Vabilo k udeležbi -       dobitniri šans        .¦
pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je
9 milijonov 841476 mark dobilkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeHi Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark
oziroma:
Mark  560.000
»     550.000
»     540.000
»     530.000
»     520.00J
»     515.000
»     510.000
»     305.000
»     303.000
»     302.000
glavni dobitki po: Mark 300.000 »     200.000 »     100.000
60.000 » 50.000 »       45.000
40.000
30.000
20.000
15.000 »       10.000
V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora t gotovostjo ladett približno polovica vseh srečk.                    , . . Dobitki se višajo z vsakim razredom, m st-cer znaša najvodji dobitek I. razreda 50.000 Bark ter 7. na 600.000 M.
Cene sreCkam I. razreda so sledeCe:
Cela srečka BL 6 ali K 7
Pol srečka M 3 ali 3 50 K
Četrt srečka Ml'50alU15K
Naznanilo.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi uljudnc naznanjam, da sem prevzel od g. Nosiča
brivnico
na Crauniku št. 21.
Opiraje se na svojo večletno prakso, zagotavljam slav. občinstvu strogo solidno 'postrežbo in snago. SI. društvom na deželi, se priporočam za maskiranje, pri prirejanju veselic.
V nadi, da me bo si. občinstvo podpiralo, bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
Fran Novak,
brivec.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilne ter vsako-vrste plošče, zastopnik antomatov za gostilno in tijskih strojev. Stara dvokolesa se z ognjem pri
Batjel-u
Gorica
Stolna  ulica 3-4.
Prodaja Mi na mesečne obroke. Nevi slu venski ceniki fran-o
Mali oglasi.
NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obseinejii. se računa za vsako besedo 3 vin. Rajpripravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjših trgovsev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestni nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
Rlllta SP v naJetn S0Da s Prostim vhodom UUUa SC za 20 K mesečno. Kje, pove upravni-štvo.
V.'oge za ostale razrede, kakor tarli natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreCkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem sreekanjn uradno listino, ne da bi jo moral Se-ie zahtevati.
Dobitki se izplačalo tako].
Oglasiti so je torej v avrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
30. aprila
na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschaft v HAMBURGU 36,
Izrežite! ..........................    -
Naročilnica za g. Samoel Heckscher-ja, sen, _______Bankgeschiift. Hambnrg 36. _________
PoSljite mi Moj naslov
[celo sreCko za M 6- (K 7'—) pol » » » 3- (K 3.50) Četrt    »       » v 1-50 (K W5)
Denar poSiljam v pismnj
po nakaznici    >
pošljite po povzetju!
kar ne velja prečrtajte!
Pijanosti ni ueč| Anton Potafzky v Gorici.
Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se posije brezplačno.             |
ilore se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu a'i v jedilih no da ti pivec to zapazil.                                    I
Prašek „C0ZA" učiitJrajo endovito fakor da se pivcu pristndi alkoho! in vse ail&bolne in močno pijačo. Ta , prfthei' deluje tako mimo in gotovo, tla ma ga smejo dati žena, sestra alt hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično, provzroSilo njegovo ozdravljenja
Pražek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih o3ob j-j celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo Sot Življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv
COZfl    ISO lil It.  loidoo^sISnglla8)
Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto
i
Na sredi Bafitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupsvalsSe alriberikega Ia drobnega blaga tor tkaala, preja Ia nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaie in tčvlfatfe. ,
SvetlnJIce. —. Rožni venel. — Masne knjfilee.
tišna obuvala za vse letna {ase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na delali.    9    35-8
odlikovana pekarija In sladfiitaa
Karol Draščik
v Gorici na Koran v (lastni hiši)
zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
' ejega peciva, torte, kolače za birfnance
n  poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna lina vina in If kar ja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. *¦*¦
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Keil-ov lak
najboljši   lak   za  tla  iz   mehkega  lesa.
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin. Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah ima vedno z zalogi tvrdka  H^01)jedk ^  %&)l<l  $   ©OFlCi.
Postojna: Ant. Ditrich; Reka : F. Jechel, mirodilnica ; Ljubljana: Leskovič & Meden; Lošiiij mali: G. P. Budua.
Pnlj: Avg. Zuliani; Rovinj s Gius. de Vescovi; Šibenik; Fausto Inchiostri; Tolmin: Ljudvik Cazafura.
a Tr^oVjko-obrtna zadruga V Gorici
re^lstrovane zadruga a neomejenim Jamstvom
NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovska-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premeniena ta dne 29. decembra 1905. v ztdrnžni register vpisana pravila, pri sknpni ¦ejl dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le naSIn poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letJh, proti odplačil« po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6* obreatovanju
na 10 aSbvečaie°dPla6!l0 ** poBoilUh n& obroke Be P° M$ posojevalci določi tudi
i   ,   Y,Bak izP°Boievalec plača pri zajema posojila enkrat za vselej, mesto uradnlne S-5i prispevka v posebno rezervo za morebitne izgnbe.
_   Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneske, jih obrestuje no 4".* veuje, stalno naložene pa po dogovora.                                                  wurB»%ujB pu * ,*,
Deleži bo dvojni;, opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« In »Primorec«
Ntčelstvo in nadzorstvo.
Iz bjubljane u lleu)-3ork
se  vozi najcenejše s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kvonpvinczssin   C« cilks Kaiser  Wilhelm II. — Kroiiprhiz Wil1t«lni,
Kaiser Wilhelm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prhi z  Fricdrich Williclin, Koiti<j Albert, Prinzess Alice, Friedricli der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdatre ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk č& vsakomur
FflvflFfl   TftVPftP   K0'0''"1"'" u!ice "• 35- * Ljubljani
LiU. V Ul U    1U V bfll ,          M„roli 5tari iijieriert »stilni.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn* ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.