------ 76 ------ Ozir po svetu. Bosna dežela za naselnike. Pod tem naslovom je v nemškem jeziku „Boaaiea eia Land fur Ansiedleru prečastiti pater Franc, prior samostana Trapiikega v Mariji Zvezdi poleg Banje-luke, v „Weckstimmen" objavil spis jako zanimiv, kajti .gospod prior je uže 10 let v Bosni, pozna ljudi in deželo, pa je pošten mož, da se mu verjeti more, kar on piše. V tem pismu odgovarja prior na 5 vprašanj, ki si jih sam stavi. Na 1. vprašanje: „Kaj se da v Bosni vloviti?" odgovarja g. prior: „delo in premoženje". Ta „beraška" •dežela — kak^r šaljivo imenuje Bosno — je blizo tako velika kakor Ceska; ta „beraška" dežela je imela nekdaj svoje lastne kralje, in stara kraljeva stolica Jajce ima še danes lepšo lego kakor vsaka druga stolica. In ta ,,beraška" dežela je bogata gozdov in planin, zemlja čuda rodovitna, v rekah ima mnogo rib, v zraku mnogo perutnine, v gorah ima rudnikov z železom, kuprom, s premogom in srebrom; v dolinah je polno plodnih travnikov in druzega več. Na 2. vprašanje: „kdo naj gre v Bosno?'* odgovarja: „Pred vsem naj gredo revni ljudje, kajti dela najdejo v Bosni veliko, pa tudi plačila za delo. Za temi naj gredo v Bosno ljudje z nekolikim kapitalom, kajti 8 tem si morejo kupiti veliko zemljišče. Pa tudi bogatini in veliki kapitalisti naj gredo; oni si nakupijo lahko velika posestva, ki jih potem manj premožnim na kose prodajo. Gosp. prior obeta, da rad posreduje naselitev. Posebno potrebni pa so rokodelci in fužinarji vsake vrste. Na 3. vprašanje: kdaj je pravi Čas, iti v Bosno? odgovarja: koj v začetku spomladi. Ceno zemljišč popisuje prior takole: za 4 do 5 gold. se dobi oral z grmovjem zaraščenega zemljišča, neobdelana zemlja skoraj zastonj. Blizo mest velja avstrijski oral zemlje 1. vrste 60 do 80 gold. Nihče naj pa ne misli, da tukaj pečene tiče komu kar naravnost v usta lete. Kdor misli, da bo tu lenobo pasel, pa vendar dobro živel, naj ne hodi sem. Vrh vsega tega popisuje, kako malo šol, malo cerkev, malo duhovnov, malo zdravnikov je v Bosni. Tudi davkov se ni kaj, pa prior misli, da pridejo z Avstrijanci tudi davki. Vsi frančiškani so Bošnjaki in govorijo le srbsko, malokter magjarskp in laško, nemško nobeden 3,8 Kranjci (Slovenci) in Cehi" razumejo se kmalu. To je kratek posnetek mičnega spiska. ----- 77 -----