Šiev. 237. Posamezna Številka stane 1 Din. V LigitU. v nelek dn? 19, okioAm roži Leto u. •) po pošti mecotao Dla ti b, dostavljan j nt dota meaedno....... u za inozemstro: me«6no.......Din 23 t& Sobotna izdala: s r Jugoslaviji....... 20 v laoiamatvn..... 40 MT Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. ti/UL Boaoplsl ae ne vračajo; notrsnkirana pisma se ne sprejemalo. Uredn. talei. štv. 50. upravn. šiv. 328. Oprava ja v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino tn št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, praSke in dunat. 24.797. S! ljudska stranka. Danes razglaša načelstvo Slovenske judske stranke, da se bo vršil veliki zbor ijenih zaupnikov 5. novembra. Istočasno liče tudi zastopnike vseh svojih političnih »rganizacij na predzborovauje, ki bo dan poprej. Vsi listi pišejo že delj časa o tem iboru zaupnikov ter mu pripisujejo posebno važnost. Zanimivo je pa to, da so ravno f tem času, ko so priprave za zbor zaupnikov v polnem teku, začeli naši domači'nasprotni listi razmotrivati notranje stanje v SLS. Prosto kombinirajo in si izmišljajo krize v Jugoslovanskem klubu in v stranki sami. Ne zdi se nam vredno, da bi te proste [ombinacije resno zavračali. Zbor zaupni-:ov bo zopet pred vsem svetom pokazal ono jnotnost in neustrašeno bojevitost stranke, takor jo je v svoji najburnejši dobi vedno azal. Se manj resne so pa izmišljotine o akem nasprotstvu ali celo krizi v Jugoslovanskem klubu. Vsaka stranka lahko zavija ravno nas za disciplino, ki vlada v na-em parlamentarnem zastopstvu. Če pogledamo v vrste nasprotnih strank n ujihova parlamentarna zastopstva, pač ridimo, da pri njih ni discipline, pa tudi ne >rientiranosti. Težke razmere, ki vladajo v Iržavi in ki so jih te stranke zakrivile, so im zaprle tudi razgled, da iz tega stanja te vidijo izhoda. Značilno za etično vred-iost temelj&v, na katerih te stranke slone, o pa mptode, ki jih uporabljajo proti naši itraeki v celoti in proti posameznim nje-lim pristašem. Kaj naj rečemo na to, če se isoki državni funkcionarji približujejo nandatarjem stranke in ji skušajo z grnot-limi koncesijami, ki bi šle seveda na račun Iržavne blagajne, speljati iz tabora ljudstva tabor njihove stranke? Kaj naj rečemo tem, če se državne oblasti najprvo infor-nirajo o tem, kateri stranki pripada kdo, ireden mu n. pr. podelijo koncesijo za tra-iko? Kaj naj rečemo o tem, če je napredovanje uradnika zavisno samo od njegovega »olitičnega prepričanja? Vedeli smo, da se e metode prakticirajo v Srbiji in Makedo-liji. Nikdar pa nismo mislili, da se bodo e metode tudi pri nas udomačile. In sedaj o?'vljamo žalostno dejstvo, da se tudi te »alkanske metode v strankarskem življenju Slovenije uporabljajo in izvajajo. Vez, ki naj spaja državljane v stranke. niso več našla, ampak dobičkaželjnost, korupcija in Idečeplastvo. Nobene idejne vezi ni, nobenega idealnega poleta, samo egoizem in ve-ernjaštvo. V družbi teh »lepili« lastnosti »rakata laž in obrekovanje. S temi balkanskimi metodami menijo nekateri, da bi se dala omajati tudi organi-sacija Sloven. ljudske stranke. V nasprotnih vrstah prehajajo ljudje iz stranke v stranko. Tri nas je ostalo vse pri starem, fal balkanizma se je odbil ob steni naših iristašev. Oni, ki so prišli v predvojni do->i ne iz prepričanja, ampak iz drugih motivov v SLS, je valovje že zaneslo ob pre-fratu v druge stranke in se sedaj lovijo za ^najmodernejšo« stranko v Sloveniji. Kar bilo trhlo, je odpadlo. Stara garda je pa »stala, njena moč je rastla in je dosegla nepričakovan triumf dne 18. marca. Te ljudi ni vezala korupcija — stranka jim ui imela ničesar dati — vezala jih je vez ideje, ki jo stranka zastopa, hi moč ideje ni prav nič pojenjala. Ta moč ideje se je v posameznikih poglobila. Segla je že preko Hej stranke in je začela vplivati tudi v nasprotnih vrstah. Pristaši SLS vedo, da vodijo to veliko organizacijo slovenskega naroda načela, ki jih branijo možje pošteno- in nepodkupljivosti. Neokusne so tudi vse opazke, ki jih ''eremo v nasprotnih listih, češ da stranka foleba in išče nova pota iu novo orientacijo. Za SLS je pot jasna. Ljudstvo samo ji je ^absolutnim zaupanjem poverilo nalogo, ki jo ima v javnem življenju zastopati in izsevati. In tega se stranka tudi resno drli. Ni vezana ne na levo, ne na desno. Tudi >« nikamor ne prilizuje in ne prikupuje. ' kolobarju političnih bojev se bo pa opirala po lastni odločbi na ono stran in na Jne frakcije, ki ji bodo nudile večjo garan cijo, da svojo nalogo, ki jo ima od ljudstva, tudi doseže. Zato boste videli SLS tam in na oni poti, ki jo bo približal njenim ciljem. Zbor zaupnikov, ki se bo čez dobrih 14 dni vršil, bo samo to potrdil, kar smo tukaj napisali. V stranki vlada absolutna edinost in stroga disciplina. Njeni politični cilji so ostali isti, kakor so bili. Discipliniranost zaupnikov in nositeljev njene organizacije bo dala stranki samo večjo bojevitost. Zbor zaupnikov bo za vse naše nasprotnike eno samo veliko razočaranje. Za stranko samo bo pa vir nove moči in novega poleta. ZEMLJORADNIKI PROTI USTVARITVI OPOZICIONALNEGA BLOKA - SUMLJIV MOLK SV. PRIBIČEVIČA. — TAJEN DEMOKRATSKI NAČRT O SAMOUPRAVAH. Belgrad, 18. okt. (Izv.) Vprašanje opo-zicionalnega bloka je daleč od stvarnosti radi odločitve zemljoradnikov, ki je bila sklenjena na včerajšnji konferenci v Sarajevu in na današnji seji glavnega odbora v Belgradu. Na obeli sestankih je bilo odločno odbito vsako sodelovanje z opozicio-nalnim blokom. Zelo sumljiv se smatra molk Svetoza-ja Pribičeviča, ki se ne vtika v tok pregovorov Ljube Davidoviča z vitalnimi opozicionalnimi skupinami. Svetozar Pribrevic je skušal danes direktno in in-direkino demontirati vesti o tem, da je Voja Marinkovič na včerajšnji seji glavnega odbora demokratske stranke predložil nov načrt c samoupravah. Po tem načrtu bi samouprave dobile širšo kompetenco. Pribičevič je izjavil, da o tem ni bilo niti govora. Vij se pa, da je V oia Marinkovič v resnici predložil tak načrt in da bo ta načrt razmnožen in razdeljen med člane glavnega odbora, da ga prouče. Ta načrt se smatra za prvi korak nove orientacije demokratov k avtonomistieuim strankam. Tendenca Svetozarja Pribičeviča gTe za tem, Pred novim zasedanjem narodne skupščine. Belgrad, 18. okt. (Izv.) Jutrišnja seja narodne skupščine se bo začela ob 10. dopoldne, da formelno določi dnevni red za novo skupščinsko zasedanje in pripravi vse potrebno za volitve predsedstva. Življenje po kuloarjih danes še ni bilo posebno živahno, ker je navzočih le malo poslancev. Za jutri so pozvali radikali in demokrati vse svoje poslance v Belgrad, da se omogoči skupščinski sestanek. Jutri bodo imele posamezne skupine konference o vprašanju volitev predsedstva. Ker opozicija ni voljna, di v tem vprašanju sodeluje z radikalno stranko, bo konferenca načelnikov posameznih strank, ki se ima vršiti jutri, ostala brez uspeha. Znižanje uradniških draginjskih doklad, Belgrad, 18. okt. (Izv.) Nocoj je imel ministrski svet sejo, na kateri je baje došlo do sporazuma o razvrstitvi uradnikov I kategorije. Ministri se drže zelo rezervirano in nočejo dati nobenih informacij. Ta rezerviran ost izvira iz tega, ker se je na seji poleg razvrstitve uradnikov razpravljalo tudi še važnejše vprašanje, namreč znižanje uradniških draginjskih doklad za 25%. Pred svojim odhodom v Bosno je finančni minister dr. Stojadino-vič imenoval komisijo, ki jo izdelala načrt za znižanje draginjskih doklad. Po tem načrtu bi uradniki dobili iste prejemke kot pred sprejetjem uradniškega zakena, ker bi povišek plač, ki ga določa novi zakon, požrlo znižanje draginjskih doklad. Finančni minister upa na ta način prihraniti pol milijarde dinarjev, katera svota je potrebna za pokritje drugih izdatkov. Pri znižanju draginjskih doklad so pa seveda izv zeti častniki. Ta ideja šo ni izvršena; ker pa je znano, da so doslej vse zahteve finančnega ministra kljub opoziciji v radikalnem klubu vedno prodrle, se je bati, da bo tudi to predlog sprejet. Pred trgovskimi pogajanj? i Avstrijo. Belgrad, 18 .okt. (Izv.) V ministrstvu za trgovino in industrijo se je vršila danes prva konferenca delegatov, ki so določeni za razgovore o trgovski pogodbi z Avstrijo. Naši delegati bodo odpotovali iz Belgrada da se latentna ideja glavnega odbora o decentralizaciji prikrije in da ne pride v javnost. Da bi pa nc dal povoda nesporazumu in povoda govoricam o razdoru med njim in Davidovičem, Pribičevič molči. Ljuba Davidovic ima pretežen de! članov glavnega odbora za seboj, ker so mu jo poleg njegove struje sedaj približal tudi Voja Marinkovič, ki je bil doslej vodja takozvaue srednje struje v demokratski stranki. Marinkovič hoče s svojim načrtom dali demokratski stranki novo obiležje in privesti stranko na reelno in določeno pot. PUCELJ VLADNI AGITATOR? Belgrad, 18. okt. (Izv.) Kar se opozici-onalnega bloka tiče, se smatra, da je po odločitvi zemljoradnikov ta ideja definitivno propadla, kljub poskusom, da se vse opo-zicionalne skupino zedinijo. Smatra se, da sla skiep zemljoradnikov, da se približajo vladi, in tendenca, da so vladi čimbolj pomaga, zaslug?, novega člana zemljoradni-škrga kluba g. P u c 1 j a. S« L. S na Dunaj dne 25. oktobra. Med potjo se bodo ustavili v Zagrebu in Ljubljani, da kon-ferirajo z '^vozniško in trgovsko zbornico. Frvi sestanek delegatov na Dunaju se bo vršil 28. oktobra. Razgovori bodo trajali 20 dni. Pariz, 18. okt. (Izv.) Pri svojem današnjem obisku je nemški zastopnik Hosch izročil Poincareju memorandum, kjer so naštete vse odredbe nemške vlade za vzpo-stavo dela v Poruhrju. Poincare je odvrnil, da ga te stvari ne zanimajo, ker je to notranja zadeva nsmške vlade. Ravno tako je odklonil vsak razgovor glede pripombe Horschove, da nemška vlada ne more indu-strijcem plačati reparacijskih dobav. Njemu gre v prvi vrsti za to, da se v Poruhrju vpo-stavi "tanje, kakor je bilo pred 11. januarjem L 1923. Bruselj, 18. okt. (Izv.) Nemški zastopnik je obiskal danes ministra vnanjih zadev Jaspara, kateremu je sporočil najnovejše ukrepe nemške vlado glede vzpostave dela v Poruhrju. Pri tej priliki ga je tudi opozoril, da nemška vlada ne more plačevati nemškim industrijcem reparacijskega premoga. Na to opozoritev je Jaspar odgovoril, da se ta zadeva njega ne tiče, ampak to je stvar nemške vlade in nemških industrijcev. STINNE80VA AKCIJA USPEŠNA. Berlin, 18. okt. (Izv.) Pogajanja Stin-nesa in ostalih industrijcev v Poruhrju z generalom Degoutte go uspešno nadaljujejo. MASARTK-POINCARE. Pariz, 18. okt. (Izv.) Danes dopoldne je imel ministrski.predsednik Poinca-r e dolg razgovor s predsednikom M a -s a r y k o m. POLJSKI SEJM. Varšava, 18. okt. (Izv.) Sejm je sklenil, da se poviša zemljiški davek petdeset-kratno. LL0YD GEORGE BOLEHA. Loudon, 18. okt. (Izv.) Zdravniki so Lloydu Georgeu nujno nasvetovali, da opusti vseko javno delovanje. IZGREDI NA FILIPINIH. Manila, 18. okt. (Izv.) Naselbino Minda-nao so domačini napadli in umorili 3 učitelje, enega poročnika in nekaj otrok. Na pomoč so poklicali ameriško vojaštvo. a. VABILO na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke1, ki se bo vršil dne 5. novembra -1923 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela «Uniona« v Ljubljani s sledečim dnevnim 1 redom: 1. Politika S. L. S. — poročata dr. Korošec in dr. Brejc. 2. Organizacija S. L. S. — poroča dr. Kulovec. 3. Resolucije — predložene po vod« stvu S. L. S. 4. Volitev načelnika S. L. S. in prve« ga podnačelnika. V nedeljo, dne 4. novembra ob 4, uri popoldne bo v dvorani Akademskega doma (poleg hotela «Union, Miklošičeva ulica štev. 5) v Ljubljani zborovanje delegatov političnih organizacij S. L. S. O točkah, ki bodo predmet razpravljanja, bodo re-ferirali dr. Korošec, Sušnik, dr. Kulovec; Vesenjak in tajnik Krajnc. Za načelsivo S. L. S.: dr. Korošec, t. č. načelnik. ■ ■ i i. Zmede v Nemčiji. Dr a:, dane, 18. okt. (Izv.) Tiirinška vla da je izjavila, da jo za obrambo republikanskih pridobitev. Delala bo pri državni centrali na to, da se obdavči pravo premoženje, da se uvede po ruskem vzoru popolna kontrola nad produkcijo in da se ohrani 8 urni delavnik. Draždane, 18. okt. (Izv.) Nemške me. ščanske stranke so predlagale komunistično socialistični vladi nezaupnico. Predlog je bil z malo večino odklonjen. Berlin, 18. okt. (Izv.) Delavske organizacijo in organizacije nameščencev so sklenile, da bodo v slučaju vojaške intervencije centralne vlade proti saksonski vladi proglasile generalni štrajk. Mannheim, 18. okt. (Izv.) Nekateri listi poročajo, da so boljševiki sklenili pozvati tri letnike vojaštva pod orožje. Koln, 18. okt. (Izv.) Železničarji so sc zopet vrnili na delo. Berlin, 18. okt. (Izv.) Berlinske banke so danes začele računati s 1000 markami kot z denarno edinico. Berlin, 18. okt. (Izv.) Iz Plauena po« ročajo, da so se spopadi med policijo in komunisti ponovili. Tudi v Berlinu je prišlo do novih napadov na pokanje, tako da obstoji nevarnost, da bodo peki prenehali 7 delom. Pod tem naslovom smo priobčili v »Slovencu« v št. 225. poročilo iz Belgrada o intervenciji dr. Korošca pri vojnem ministru glede reaktiviranja upokojenih slovenskih in hrvatskih častnikov. Z ozirom na to poročilo smo prejeli sledeči dopis: »Vaš cenjeni list je objavil v št. 225. od 5. oktobra poleg drugega tudi vest, da so bili po izjavi g. ministra vojne in mornarice slovenski in hrvatski častniki upokojeni vsled tega, ker so označeni od svojih starešin kot »nezanesljivi«, daljo da j« od 561 upokojenih častnikov 837 Srbijan-cev in samo 224 Slovencev in Hrvatov. Niti kar se tiče »nezanesljivosti« slov. in hrvatskih častnikov, niti podatki in številko o penzioniranih oficirjih ne odgovarjajo resnici v obliki, kakor jih je prinesel Vaš cenjeni list .(Mi smo objavili v informacijo le to, kar je rekel minister, ne pa svojega tozadevnega mnenja, op. ureu.) Kje so dokazi za >nezanesljivost-r: posameznikov? ,Ie-li bil kdo od slov. ali hrvatskih častnikov obtožen in obsojen nega sveta v Temešvaru je na svoji zadnji seji opredelil minimum nemških zahtev na šolskem polju, in sicer: 1. Na vseh javnih in zasebnih ljudskih šolah z nemškim učnim jezikom mora biti v prvih štirih razredih vsak drug jezikovni pouk izključen; še-le v 5. razredu naj se začne pouk v ro-munščini. 2. Na nemških srednjih šolah se mora v jezikovnem pogledu uveljaviti vsaj stanje, ki ga je določal za narodnostne šole bivši ogrski zakon iz 1. 1883. Na teme-švarski piaristovski gimnaziji naj se ustanove nemške paralelke oziroma ustanovi se katoliška nemška gimnazija. 3. Sprejemni izpit za nemške dijake na univerzah Nemci odločno odklanjajo ,ker bi poleg drugega pomenjal numerus clausus in omejeval študijsko svobodo nemške akademič-ne mladine. "-f () političnem položajr v državi SHS je objavila jučerajšnja -••Tagespost« daljši članek, v katerem navaja po njenem zatrdilu tudi mnenje odličnega člana SLS. Ta pravi med drugim: »Celokupna opozicija se je v zadnjem času resno trudila, da nastopa v vseh parlamentarnih zadevali složno. Ali bo to z ozirom na raznolikost programov opozicionalnih strank možno tudi v bodoče, je vprašanje. Vendar pa se mi zdi, da bo sloga vedno prišla do krepkega izraza vselej, kadar ne pojde za taka principielna vprašanja. Novo vlado bi stvo-rila opozicija lahko le, če bi ali radikalna stranka razpadla, ali pa če bi prišel Radič s svojimi 70 poslanci ali vsaj z enim delom njih v Belgrad. Kolikor pa jaz vem, se s to možnostjo ne da računati, ker Radičevci absolutno niso voljni opustili svoje absti-nenčne politike.« 4- Zanimiv odgovor. Nedavno je »Za-greber Tagblatt« postavil tri vprašanja na odlične hrvatske politike s prošnjo za odgovor. Vprašanja so sledeča: 1. Kaj smatrate za glavno napako današnjega režima? — 2. Katere ustavne določbe bi bilo treba spremeniti, da se omogoči bratski sporazum med Srbi in Hrvati? — 3. Ali smatrale Pašiča in Radiča za edina zastopnika Srbov oziroma Hrvatov, ki sta pozvana sporazum skleniti? — Med odgovori je zanimiv odgovor dr. Vladka Mačka, podpredsednika HRSS na prvo vprašanje. Dr. Maček jo odgovoril: »Mislim, da je dovolj, če opozorim na glavni greh, ki obstoji v tem,da so vsi nosilci današnjega režima skozi in skozi ateisti. Zato je tudi logično, da je njihov režim skozi in skozi brez morale, c -f Radikalske namere. Radikalom dela po poročilu »Vremena« nastop združene opozicije vendarle nekaj skrbi. Kakor pravi »Vreme«, se radikali pripravljajo, da s svoje strani odbijejo vse udarce opozicije in vsak poskus za oslabitev stališča vlade. Vesti o prihodu Radičevcev v Belgrad so prisilile radikale, da so pripravljeni na vsako eventualnost. Med radikali obstoji misel, da se skupščina odgodi za dva meseca. V tem času bi se finančni odbor ba-vil z državnim proračunom. Za časa odmora pa bi se radikali pripravili na nove volitve, ki bi bile spomladi. Odbili bi tudi vse napade opozicijskega bloka. V dobro poučenih krogih trdijo, da so radikali prepričani ,da bodo dobili ocl krone mandat za izvedbo volitev, ker so oni najmočnejša stranka v parlamentu. + Zvišanje državnega proračuna. —• Državni proračun bi bil imel znašati po prvotnih podatkih 10 milijard dinarjev dohodkov in ravno toliko stroškov. V tej svo-ti pa niso zaračunjene svote za izplačevanje obresti raznih državnih domačih in inozemskih dolgov, tako da bodo državni izdatki znašali bržkone 12 milijard dinarjev, za kar bo seveda treba najti tudi potrebno pokritje. Karočalt® ,$!©veisea'I — Glavna skupščina Zveze industrijcev. V nedeljo, dne 28. oktobra 1923 se vrši v vseučiliški dvorani v Ljubljani IV. redna glavna skupščina Zveze industrijcev za poslovilo leto 1923. Na dnevnem redu je poročilo o poslovanju Zveze industrijcev v letih 1922 in 1923 ter poročilo o poslovanju Centrale industrijskih korporacij v Belgradu, nadalje železniške zadeve in železniške tarife ter socialna zakonodaja in socialno zavarovanje. Na glavno skupščino so povabljene sorodne korporacije v Sloveniji, v Zagrebu in Belgradu ter pristojna oblastva in uradi. V spričo posebnih težkoč, ki nastajajo v slednjem času za naše narodno gospodarstvo in posebej za industrijsko produkcijo in trgovski promet, se pričakuje, da prinesejo razprave glavne skupščine Zveze industrijcev dokaj zanimivega materiala ter važne zaključke. — Živela »svobodna« znanost! Prof. belgrajske univerze Živojin Peric je v par člankih, ki jih je napisal v inozemstvu, ostro kritiziral naše ustavo. (O tem je obširno poročil v zadnji štev. »Slovenskega pravnika« naš velugledni znanstvenik g. univ. prof. Dr. Metod D o 1 e n c.) Na to sc je v radikalskem >Publicius« s sledečim svarilom: »G .Perič je bil vsekakor zelo odkritosrčen, ko je rekel, da bo govoril o nij-šem ustavnem vprašanju brez vsake naci-jonalne sentimentalnosti. Sedaj treba sa-mo še pogledati, ali je govoril tudi brez vseh pozitivnih dolžnosti, ki jih ima kot državni nastavljencc. Oni, ki so poklicani, da na take reči pazijo, naj — kakor g. Perič — tudi v tem slučaju ravnajo brez vsake sentimentalnosti!« — Živela »svobodna« znanost! Pa samo tako dolgo, dokler ne pride v konflikt s kakim »partijski-m i r ideologijami! Potem se bo kmalu našel kak anonimen pogumnež, ki bo »svobodnega« znanstvenika korajžno — denun-ciral! In našli se bodo drugi, ki bodo uver-jeni, da je taka anonimna korajža edino primeren odgovor na javno in jasno povedano besedo. Namreč — pri nas! — »Slovenski Narod« ima tako kratek spomin, da je pozabil sledeč stavek: >Pravijo tudi, da bi univerza v Ljubljani morala parirati klerikalcem in kakšnega pomena bi naj bila za nas univerza, na katero bi klerikalci v slučaju potrebe poslali kmete z gorjačami (Hagenhofer v Gradcu). V zvezi s tem je tudi boj za to, da se v slovensko univerzo ne sprejme bogoslovna fakulteta, ker bi sicer univerza bila že na zunaj klerikalna.« Ti stavki stojijo v uvodniku samega »Slovenske-g a Naroda« dne 15. junija 1910! In še razni drugi! Seveda, to je bilo pred trinajstimi leti, v času, ko je celo v predale »Slo-venskega Naroda« še zablodilo kaj pametnega. Danes pa ... toda, kaj naj napravimo ž njim? Danes je že tako ostarel, da ne razume več, kaj bere, da večkrat celo pozabi, kako se piše, in da se niti ne zaveda, kako ga razni otročaji samo zlorabljajo za svoja pobalinstva. Pustimo ga, naj zatopljen v svojo samozadovoljno brezpomembnost mirno preživi zadnje dni, ki so mu še šteti! — Društvo »Martinišče« v Prekmurju. Davna želja Prekmurcev se izpolnuje. Že za mažarske vlade so nameravali postaviti v Szombathely-u tik gimnazije premonstra-tenzov zavod za svoje dijake, da bi jih poleg verske vzgoje ohranili tudi narodno. Šovinizem je preprečil ta načrt, ni pa našim ljudem vzel srčnosti. Po začeti poti so šli naprej ter prosili i salezijansko kongregaci-.jo, i cerkveno i svetsko oblast, da jim gredo na roko pri tem prizadevanju. Letos, dne 9. avgusta je salezijanska družba naznanila voditeljem akcije, da sprejme v M. Soboti v nameravanem »Martinišču« prekmurske srednješolce v svojo vzgojo. Škof szombat-teljski grof Mikeš Janoš je pa 30. avgusta dal dovoljenje salezijancem, da se smejo v zaradi »nezanesljivosti«? Kdo pa? Če bi bili posamezniki res : nezanesljivi«, zakaj jih vojna oblast ne postavi pred sodišče, če ima kakšno dokaze za to v rokah? Če pa nima v rokah nobenih dokazov, zakaj potem slovenske in hrvatske oficirje pavšalno sumniči? Tako postopanje ni samo površno ampak je tudi nepošteno in nezakonito. Nam pi-ečanom se jemlje čast, ne da se moremo braniti ! Mi slovenski in hrvatski oficirji se smatramo za ravno tako »zanesljive« kakor so naši srbski tovariši in zato zahtevamo, da se nas postavi pred sodišče, ki naj preišče vsak posamezni slučaj, da dobimo možnost in priliko oprati svojo od naših predstojnikov omadeževano čast,^ katero so nam omadeževali s težkim očitanjem. Naša zahteva ni le pravična, ampak Je naravnost dolžnost vojaške oblasti, da naši opravičeni zahtevi ugodi. Mi nočemo stati pred ljudmi kot «narodni izdajalci«, ki so se izneverili svojemu narodu in svoji državi v težki dobi njenega ustvarjanja. Številke, ki jih navaja »Slovenec« v dvojem poročilu v št. 225, tudi niso popolnoma točne. (Ali je bila že kdaj kakšna statistična številka v belgrajskih ministrstvih točna? op. ur.) V resnici je bilo upokojenih Srbov mnogo manj, prečanov pa mnogo več . Prečane so dalje upokojili nekaj dni prej kakor srbske oficirje. Prečanski oficirji so bili upokojeni z naredbo od 30. avgusta t 1., Srbi janci pa z naredbo od 2. oktobra. To pa zato, ker prejemajo pred 6. septembrom upokojeni oficirji pokojnino po starem zakonu ,oni pa, ki so upokojeni po 6. septembru prejemajo zvišano po kojnino po novem zakonu, kar je popolnoma nepostavno protežiranje Srbijancev. IZakaj ni upokojil vojni minister vseh naenkrat? Ali je to »ravnopravnosti? Mnogo prečanov pa je bilo znatno oškodovanih hi-idi s tem, da so bili upokojeni v trenutku, ko jim je manjkalo le še par tednov do polne službene dobe. Razlika v prejemkih je matna, ker dobe oni s polno dobo draginj-sko doklado aktivnih oficirjev, oni z zmanjšano službeno dobo pa le okoli 12 dinarjev dnevno, kar znaša mesečno do 500 dinarjev. Zato prosimo slovenske gg. poslance T>rez razlike stranke, da se zavzemo za našo pravično stvar, g. dr. Korošcu pa izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo za njegov trud.« Iz immm ^fltffie. * Za zvezo evropskih držav. Bivši nemški državni minister in točasni podpredsednik nemškega državnega zbora dr. Bell se v uvodniku »Kolnische Volkszei-tung« dne 15. t. m. vrača na svojo idejo o Združenih državah Evrope, ki jo je bil sprožil že v novem letu 1922. Pravi, da more le popoln, iskren sporazum med evropskimi državami izvršiti obnovitveno delo V Evropi in zavarovati zapadno kulturo pred propadom. V tej zvezi ne sme manjkati nemški narod, ki mu je v evropski zgodovini določena jako važna vloga. O ustroju evropskih Združenih držav naglaša pisatelj, da ta ustroj ne bi posegal v su-.vereniteto držav, marveč bi temeljil na skupnem obravnavanju vseh občih političnih, gospodarskih, mednarodnopravnih, socia^ih ,kulturnih in prometnopolitičnib vprašanjih. Zveza evropskih držav tudi ne bi bila nobeno konkurenčno podjetje proti Zvezi narodov, marveč bi je le še okrepila in utrdila. Pisatelj priznava, da bo treba premagati še mnogo velikih ovir, predno si misel evropskih Zedinjenih držav pribori zmago, toda volja za obnovo Evrope in ohranitev zapadne kulture mora končno zmagati. * Šolske zahteve romunskih Nemcev. Tzvršilni odbor Nemško-švabskega narod- Herman Bahr o Homeru in Platonu. Znani konverlit Herman Bahr je praznoval 19. julija t, 1. svojo sestdesetletnico. Pri tej priliki je izdal pri Fischerju v Berlinu svoj -/Selbstbildnist, kjer pripoveduje o svoji vzgoji med drugim ludi tole: •Josip Steger, duhovni gospod, najprej profesor, pozneje ravnatelj na gimnaziji v Salzburgu, me ni učil samo grščine, ampak tudi živeti. Bral je z nami Homerja, bral Platona. To vam je bil pa Odisej čisto drugačen mojster, kot vsi Mohikanci! Hočem reči. to, kar je nas dečke na zgodbah o in-dijancih najbolj očaralo, to smo našli — pod rahlim vodstvom tega učitelja — tisočero v Homeru. čisto nefilologično je bilo: ko smo se s temi sijajnimi Grki jezili in ž njimi jokali, ko smo zmerjali in tarnali, rentačili in pozivali na dvoboj, se gostili in popivali, bili veseli in nato zopet v strahu, zraven pa vedno vedeli, da leži vse to v božjem naročju — smo se učili živeli s Ho-merovimi junaki; in res, če se je potem ob vročih poletnih dnevih moj pogled večkrat na tihem splazil skozi okno tja kvišku pro- ti gorski steni Monchovi — glej! bilo je Ho-merovo solnce, ki je Indi meni sijalo! Kaj šele, ko je globoko čislani pozneje bral z nami Platona! To je imelo čar — kako riaj rečem — najglobljega samogovora ali pa, kakor bi mu bili smeli prisluškovati pri molitvi :samega sebe je predaval, svoje veliko srce nam je odprl; kajti ta svet je bil njegova narava, bil je rojen platonski človek. Naučil nas je gledati s svojimi očmi, naučil nas je, da smo zpoznavali v menjajoči se mnogoličnosti prisotnost večno Lepega, Dobrega in Resničnega. Šele od njega sem se naučil verovati, verovati na Dobro, Lepo in Resnično, verovati, da Dobro, Lepo in Resnično v resnici biva. Prej so mi vedno kazali pot samo v mojo notranjost ;reklo se mi je, da najdem Dobro globoko v svojem lastnem srcu, a jaz nisem o tem opazil ničesar. Sedaj sem izvedel, da je postojalo Lepo, Dobro in Resnično že davno pred ljudmi, da bo postojalo tudi brez ljudi, da je samo od sebe in da človek samega sebe usovrši šele, če se udeležuje Lepega, Dobrega in Resničnega. To me je neznansko zadelo. Spregledal sem. Prisililo me je v frančiškansko cerkev. Moral sem se spovedati. Nikdo mi ni ukazal. Skrivoma sem prišel, skoro sramežljivo. Nika- kor nisem hotel. Homer in Platon sla me tja vlekla. Kdor je pogleda! antiki dovolj globoko v oko, tega pogleda nenadoma iž nje naš Gospod Jezus... Če se vse svoje življenje nisem izogibal nikake duševne pustolovščine, če scin šel nevarnostim drzno nasproti, da, če sem se spuščal vanje s hrepenenjem po njih in če se je zdelo, da usodo naravnost izzivam, vedno pripravljen, vreči se v vsak prepad, če me je tajinstveno vse privlačilo, v čemer sem videl grožnjo zame, pred čemer me je moja notranjost svarila — se je dogajalo vse v kljubovalnem, drznem, skoro grešnem čuvstvu vernosti. Da mi Hudo odslej nc more prav za prav nič več škodovati, odkar sem videl kraljestvo Dobrega, Resničnega in Lepega, to se mi jc zdelo tako golovo, da nisem uvidel, zukaj bi sc ue spoprijel brez skrbi s Hudim, ki je bilo tako vabljivo in vendar nič druzega nego samo videz. Saj sem imel svojo dobro zvezdo, ki mi ni več zašla. Iz vseh oblakov zmote, blodnjo in greha mi je vedno prisijal milli soj zvezde spomina na Josipa Stegerja. laka sreča je, če je usoda daln mlademu človeku prnvega učitelja. (iz VViener BMtter fii- die Freundc der Antike, II., str. 01 in 62.) M. Soboti naseliti ter otvoriti »Martinišče Dne o. avgusta se je sestavil odbor za p< blranje darov za »Martinišče«. Predseduj tega drštva je g. Ivan Barša, župnik v B< gojiui. Pod njegovim predsedstvom se vršila prva seja društva, dno 7. oktobra Bogojini. Na tej seji, katere so se udeleži odborniki domače in sosednih župnij, se razpravljalo o načinu nabiranja darov i Martinišče -. Poleg dovoljenja za otvorit* društveni odbor namreč ne razpolaga še nobenimi gmotnimi sredstvi. Goji pa trdi upanje v sebi, da ga bodo Slovenci prel Mure z bratsko ljubeznijo podpirali. Zav< se posveti sv. Martinu, tourskemu škofu čast, ki je rojen v naših krajih, v nekdaj Panoniji in je i>o trditvi francoskih pisat ljev celo slovenskega rodu. — Smrt rojaka v Ameriki. Brzojavni polom se je obvestilo, da je dne 15. oktobra Lorainu, Ohio, umrl g. Alojzij Virant, doma Vreščajeve liišo na Igu. Bil je dolgo vrsto 1 cerkveni ključar pri cerkvi sv. Cirila in Met da v Lorainu in obče spoštovan. Dočakal še novo sv. mašo svojega sina č. g, Ludovil Viranta, ki jo je obhajal dne 25. februarja t. in je sedaj nastavljen pri sv. Vidu v Clev landu. N. p. v m.! OBRTNIKI! V NEDELJO. 21. T. M. TRŽIČ IZ LJUBLJANE Z VLAKOM ZJ1 TRA.T OB 6.47. Jugoslovanska Obrtna zveza. — Tržič. Ob priliki obrtniškega iileta Tržič priredi Tržič in okolica obrtno zborov nje v Našem Domu v Tržiču po posebni ma! katero bo daroval g. kanonik Stroj iz Lju ljane. Popoldan bo zopet obrtno zborovali in ustanovitev Obrtne zveze v Križih. Na 2b rovanje pride poleg druzih govornikov t« g. poslanec Škulj. — Umrla jc dne 17. oktobra na. Studeni Marija B r u 1 c. Pogreb se vrši dane ob 3. t popoldne. Naj počiva v miru! — Poročil se je na Jezici pri Ljublja g. Anton P e č n i k, bančni uradnik z gi Metko B u z z o 1 i n i, tovarnarjevo hčerko. — Vrhnika. V nedeljo, dne 14. t. m. se vršil v tukajšnji šoli ustanovni občni zbor podm niče sadjarskega in vrtnarskega društva za Sloi nijo ob precejšnji udeležbi. V odbor so bili izi Ijeni: g. Orosy Viktor, predsednik; g. Škufca Ivi namestnik; g. Vuk Slavko, tajnik; g. Mililer Iva blagajnik; g. Ivan PetkovSek in g. Ignac Petko šek, odbornika. Že sedaj bilježi podružnica pr« članov, novi pa še vedno pristopajo. Podružnico i ka ogromno dela na gospodarskem polju ali sv« smo si, da bo temu ona kos in bo tudi šo vse i predvidene ovire lahko premagovala. Ifovo po dri nico pozdravljamo in ji želimo obilo ujfceha; V ničanom pa svetujemo, naj pristopijo k tej gos darsko prekoristni podružnici. — Novi vojaški zakon izide prihodnjo dni l:| posebna knjižica v Zbirki zakonov pri Tiskom zadrugi v Ljubljani- — Milijonska tatvina na škodo italijanet države. Italijanska vlada je prišla na sled vi liki tatvini ua škodo državi za časa vojne. Ni čelnik neapoljske >Navigazione< je v zvezi genovsko tvrdko Ricci e Carino poneveril p prometu s kožami do 20 milijonov lir. Upaji da pokrijejo s premoženjem krivcev 12 mil jonov lir državne škode. — Morski potres v Atlantiku. Dne 30. se] tembra 1.1. so razne ladje na Atlantiškem mo ju čutile močan potres. — V bližini rta Dobi nade se je morsko dno dvignilo za več nej dve milji, vsled česar se je pretrgala podmo ska brzojavna napeljava. — Pouk ameriškim izsoljencem. Jugosli vanski izseljeniški odposlanik v Ameriki E bin Kristan hoče napisati knjižico, v kata bodo zbrana in opisana vsa jugoslovansi podporna društva v Ameriki. Te knjižice b do deiile v Jugoslaviji oblasti brezplačno vser ki bodo prosili za potni list v Ameriko, ia! da se bo mogel vsak že pred prihodom v Aro riko odločiti, kateremu podpornemu društi v Ameriki hoče pristopiti. N:' ta način se ro ra doseči, da noben izseljenec iz nepoučeno! ne bo ostal nezavarovan za razne slučaje ži ljenja. Temu dodaja chicaški »Hrvatski 01* nikc, da naj sc v knjižico sprejmejo tudi dr ga, za izseljenca velevažna pojasnila. Tako pravici delavca do odškodnine v slučaju sin ti ali nesreče ua delu, o nevarnostih dela, vseh mogočih sloparstvih in trikih, ki jih ra ni lopovi uporabljajo nasproti novodošlim n seljencem, o stroge L ameriških sodišč n sproti neukim tujcem, o neobhodnem znan angleškega jezika itd. — Ameriška prohibicija. Že tri leta in P je prepovedan alkohol v Zedinjenih država Da se veliko vtihotaplja, je jasno; evropej?! ladje imajo v. Ameriki kar svoja stalna mes v oddalji Ireh milj od obale in tja hodijo am riški tihotapci po prepovedani sad. V Ameri sami so glasovi o prepovedi alkohola ali o pr hibiciji zelo deljeni. Dočim pravijo nekate da ima prohibicija najboljše učinke, jih Skitalec<, ki pluje pod poveljstvom morskega roparja Amamurja. — Smrt znamenitega švicarskega slikarja. V Orvinu v Švici je umrl najslovitejši švicarski slikar Pavel Robert, star 72 let. Robert je med drugim slikal muzej v NeuchateSlu in ve-stibil federalnega sodišča v Lausanni. — Tatvine in vlomi. Posestniku Andreju Mlinarju v Zabrežniku pri Žireh je neznani vlomilec odnesel več ur in drugega blaga v vrednosti 10.628 kron. — Gostilničarju Albertu Kožarju v Črnomlju je bilo ukradena 7500 kron vredno kolo. — Hlapcu Gregorju Smrkolu v Dolah je bila ukradena 3000 kron vredna srebrna ura. — Predrzna vlomilska tolpa se je pojavila na Bledu. Dne 11. oktobra so vlomili v skladišče trgovca Adolfa Starkla na Bledu odnesli na pripravljeni voz manufakture in čevljev v vrednosti 73.700 kron. Brezdvomno je tudi ista tolpa vlomila v gostilno Marije Potočnik v Gradu, kateri so odnesli tobaka, cigar in cigaret v vrednosti 1000 kron. — I« naše države izgnani so Hans Hefner iz Wilmersdorfa pri Berlinu, Andrija Jankovnjak iz Kunova na Poljskem, Pavel Valentin iz Lublina na Poljskem in Anton Kobinger iz Augsburga. p Bikovka še vedno v veljavi. Kanalski fašisti so te dni z bikovkami do krvi pretepli trgovca Lušyckega, ker se je vpisal v slovensko dramatično društvo. p Za slovensko šolo. Protest proti poitali-Tanffevanju šole je poslala zadnje dni tudi Na-brežina. — Poitalijančevanje Italijanom v praksi ne gre posebno izpod rok. Več italijanskih učiteljev in učiteljic je po prvih dneh brezuspešnega truda obupalo in javilo šolskim ob-lastvom, da ne morejo dalje, ker se z otroci ne morejo sporazumeti; drugi se obračajo za pomoč na slovenske učiteljske moči. Tako poročajo z Goriškega in s Koprščine. k Zanimivosti ia volivnega boja. Na nemški Einheitslisti je zbrana jako pisana družba. Poleg monsignora Paulitscha je losvonromovec Augerer, dalje Klimann, Le-miseh in podobni. Iz cele bivše cone A, ki šteje 40.000 volivcev, niso vzeli niti enega kandidata; le na — 46. mestu je neki Fei-nig od Sv. Neže pri Velikovcu, ld seveda nima niti najmanjše nade, da bi kdaj videl deželni zbor. To Einheitslisto vsiljujejo Nemci Slovencem s pravo židovsko nesramnostjo. Celo slovensko znajo zopet in so izdali slovenske plakate. Po drugi strani ponujajo Slovencem svoje kandidate socialiste. Koroška slovenska stranka ima težak položaj, a vstraja na mrtvi straži. C J? Vpliv znižanih cen premoga za industrijo. V članku »Konec dveh velikih strajkov« 36. oktobra smo rekli, da bomo prihodnjič govorili o vplivu končanega štrajka na razvoj češkoslovaške industrijo. Sicer konec ni zadovoljil vseh industrijskih krogov, pomeni pa velik korale naprej v zboljšanju razmer. Vpliv seveda ni enakomeren. Eksportne industrije so delale v prvi polovici leta skoraj brez dobička, nekatere z zgubo. Glavni vzrok ie bila previsoka cena premogu in bo vpliv sedaj prav gotovo izdaten; v teh industrijah - porcelan, steklo, lončarstvo — je bila brezposelnost dosedaj največja. Druga posledica bo znižanje cen za domače izdelke ili polizdelke; industrije bodo delale z manjšimi stroSlu. Zelo se bo nižja cena premoga poznala pri železnicah. Državnih železnic uprava jo izdala vsako leto 760 milijonov Kč za premog; sesuje ceno bodo omogočile prihranek 150 milijonov 1; la prihranek ne bo kril samo dosedanjega primanjkljaja, temveč bodo morebiti lahko tudi tarife znižali. Država, delavci iu Podjetja so veliko žrtvovali, vendnr bo pa korist večja kakor so bilo žrtve. O posameznih Panogah so se izrazili strokovnjaki zelo različno. Ker kupujemo na Češkem tudi mi, bomo fauisali Dar strokovujaških migljajev. V železni industriji pravijo, se znižanje premogovnih cen zaenkrat še ne bo poznalo. Vzrokov je dosti; glavni je slaba konjunktura v tej panogi sploh. V strojni in kovinski industriji je prihranke kaj teiko izračunati, ker uporabljajo najrazličnejše premogovne vrste z zelo neenako ceno. Vpoštevajoč vse razloge računijo z 8 do 10 odstotno pocenitvijo produkcijskih stroškov. V tekstilni industriji je pocenitev bistveno odvisna od stopnje zaposlenosti obratov. Kolikor manj kak obrat izrabljamo, tem manjša je pocenitev; pri prav majhni izrabi je ni skoraj nič, ker se mora zmeraj vsaj malo kuriti in moramo zmeraj računati z minimumom režijskih stroškov. Zato pravijo: pocenilo se bo, a je težko določiti, za koliko. Obratovanje pa ni odvisno seveda samo od cene premoga, temveč v prvi vrsti od naročil; in v tem oziru so optimisti v večini. V steklarstvu se nižje premogovne cene ne bodo poznale samo direktno, temveč tudi posredno, s pocenitvijo sode, apna, pepelika itd. Ker so pa obrati že vnaprej računali z nižjimi cenami premoga in so tem prilagodili tudi cene svojih izdelkov, se pocenitev ne bo poznala takoj. Veliko si pa tovarne stekla obetajo ob pričakovanju mižanja voznine za premog, ki igra v steklarstvu veliko vlogo. Pri sedanjih tarifah je voznina do oddaljenih ste-klaren ravno tako velika kakor je cena premoga samega. Če bodo z novim letom voznino res znižali — in to obljubujejo in na Češkem obljubo tudi držijo — bodo šle cene steklenega blaga zelo nazaj. Seveda pa mora biti znižanje voznine izdatno. Industrija cementa in porcelana je že nekaj časa sem zelo zaposlena. Nekaj obratov so zaradi pomanjkanja premoga sicer morali zapreti, sedaj jih bodo spet odprli. Do novega leta upajo, da se bodo produkcijski stroški v cementni industriji znižali za 20—25 odstotkov! Važnejše bo pa tudi v tej industriji znižanje voznine, ki je bila dosedaj previsoka. Zato je Belgija uspešno konkurirala. Najbolj bodo lahko znižale ceno p o r c e 1 a r u e, pri katerih je že sedaj znižana cena premoga izražena v 30 odstotni pocenitvi produkcijskih stroškov. V sladkorni industriji so računi lažji. Ves pesni pridelek republike računijo na 50 milijonov stotov; za njeno predelavo je potreben 16 in pol odstotni del premoga, torej 8 milijonov stotov Skupni prihranek na rjavem premogu, ki ga v tej panogi uporabljajo, bi bil pri dveh kronah za stot 16 milijonov Kč. Pri rafinerijah izkaže enak račun dobiček osmih milijonov. Skunaj 24. Vendar pa za sedaj ni računiti na nižjo ceno, ker so se zlasti večje rafinerije preskrbele s premogom žc pred štrajkom. Splošno bo pa le precej. * • * g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 375 Din, ječmen 280 Din, oves 225 Din, koruza 240 do 252.50 Din, beli fižol 530 Din, pšenična moka št. 0 555 Din, otrobi 140 Diu. Tendenca slaba. g Revizija denarnih zavodov. V najkrajšem času bo imenovalo trgovsko ministrstvo preglednike, ki naj pregledajo poslovanje denarnih zavodov. g Koliko se porabi plina oz. premoga sa kuho. Družina obstoječa iz 3—i oseb porabi dnevno plina oz. premoga za: Ragu juho, dušeno pečenko iz govedine, posiljeno zelje ln krompir 0.375 m' plina ali 3.70 kg premoga, grahova juha, riba z gorčično omako in krompirjem v kosih 0.345 m3 plina ali 3.90 kg premoga; riževa juha, govedina s spinačo 0.48 m' plina ali 4.30kg p.; 1H kg gov. mesa 0.422 m» plina ali 4.20kg premoga; 1 glava karfijole 0.060 m" plina ali 1.23 kg premoga; llPekot Peter Kozina in Ko., v vseh svojih prodajalnah za blago iu v trgovini Hinko Seljak, Prešernova ulica, katero ae nahaja sedaj na zalogi, na kar se cenj. občinstvo opozarja. 6618 lj Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z ob-ltkami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6358 Socialni vestnik. s Skrbi najemnikov. Stanovanjski zakon In njegov izvršilni red določata postopno odpravo varnostnih odredb v varstvo najemnikov ter končno popolno odpravo teh odredb. Obenem pa nalagala vladi in drugim poklicanim oblastom, da v tem času s primernimi ukrepi pospešujejo gradbo novih stanovanj. Čas poteka, a vlada se doslej za zgradbo stanovanj malo briga. Občinske oblasti store, kar morejo, a pomanjkanje denarnih sredstev jim stavi tesne meje. Zidanje hiš po zasebnikih pa za navadne ljudi ne prinaša posebnih nad, kajti 40.000—100.000 K letno za stanovanje ne more izlepa kdo utrgati. Premnoga družina zato s skrbjo gleda v bodočnost, kaj bo, ko preneha zakonsko varstvo najemnikov. S tem vprašanjem se bo bavila posebna enketa, ki jo skliče zagrebška delavska zbornica. s Za varstvo otroškega dela. Glasilo hr« vatske > Narodne zaštite« posveča poseben članek otroškemu delu. Pisec B. J. Krunic opozarja, kako nemilo se mnogokrat izkorišča otroško delo. Po mnogih obrtnih delavnicah so otroci — vajenci — zaposleni po 15—19 ur, dnevno. Poleg tega so slabo hranjeni, prostori, v katerih prebivajo, so nečisti in nezdravi, a vrhu vsega ravnajo z njimi surovo in jih nemalokrat pretepajo. Zato je večina vajencev tako slabotna in zaostaja v rasti. Pisec končno naglaša potrebo, du se uvede posebno nadzorstvo za otroško delo in tako deco zavaruje pred izkoriščanjem. s Za omejitev alkoholizma v Italiji. Mus-solinijeva vlada je sklenla odlok za omejitev alkoholizma. Poslej sme priti na vsakih 1000 prebivalcev le ena gostilna. V krajih, kjer je. manj ko 500 prebivalcev, sploh no sme biti gostilne. Dosedanje koncesije so ne odvzamejo, marveč se počaka, da vsled smrti lastnikov ali drugače ugasnejo. Nove gostilniške koncesije se ne bodo izdajale. Obrati, kjer se samo točijo pijače brez jedi, se morajo odpirati še-le ob 10. uri, ob nedeljah ob 11. uri dopoldne, zapirati pa poleti ob 11. uri, pozimi ob 10. uri zvečer. Obrati, kjer se dajejo tudi jedila, se smejo odpirati in zapirati kakor doslej, vendar preko gori določenega časa ne smejo točiti alkoholnih pijač s Delavske banke v Zedinjenih državah. Eden najvažnejših dogodkov zadnjih dveh let v delavskem vprašanju v Zedinjenih državah je ustanova približno 20 delavski bank s kapitalom čez 6 milijonov dolarjev. Prva in največja je bila »Brotlierhood of Locomotive En-gineers Cooperative National Bank« s kapitalom nad 1,000.000 dolarjev. Njena pravila so vobče sprejele tudi ostale delavske banke. Oseba no sme imeti več kakor 3 deleže, izvzemši ravnatelje, ki morajo imeti 10 deležev. Vsi deleži morajo biti v premoženju članov, razen nekoliko deležev, ki morejo biti v imetju ekspertov. Dividenda od 1,000.000 dolarjev kapitala ue sme pregati 10 odstotkov na leto; večji dobiček se razdeli nekaj na rezervni zaklad, ostalo pa med osebe, ki imajo hranilne konte. Delavske banke dobro uspevajo. r Naraščanje zločinov v Ameriki. Odbof za poostritev kazenskih zakonov v Ameriki je zbral podatke, glasom katerih je bilo v Združenih državah v času od 1910 dalje na nasilen način usmrčenih 85.000 ljudi. Samo leta 1922. je bilo 7850 umorov iu 6790 ubojev, vrhu tega 85 linčanj. r Nove iznajdbe. Ravnatelj neke kemične tovarne v Kaliforniji je iznašel barve, ki se v temi svetijo. Barve ue uniči no voda ne ogenj. Barve se proizvajajo iz neke vrste morskih školk. — Neki ameriški kemik je iznašel novo luč, sesloječo iz radioaktivne tekočine. Luč sveti brez vsake nadaljne pomoči 10—15 let, njena svetloba prekaša električno luč. r »Dobri« stari časi. Kako priprosto so živeli ljudje v »dobrih« starih časih, izpre-vidimo iz naslednjega: L. 1234. angleška kraljeva dvojica še ni imela pos! jsjjO, marveč samo slamnico na golih tleh. Za čas? kraljice Elizabete je šo desetina vseh Angležev spala na lesenih klopeh; namesto blazin so imeli pod glavo leseno klade. Spalnico kraljice Elizabete so vsak dan p^tresli s svežin trsjenr, preprog še niso poznali. Henrik VI. jo /.a zajutrek pil vino; čaja, kave ali čokolade še ni bilo dobiti. Sladkor so prodajali le v lekarnah na unče. r Jabolko brez jeder so iznegovali na vrh« H. Jonesa v bližnji okolici Huntingtona v Vir-giniji. Cvetje matičnih jablan se ne odpre kakor pri ostalih drevesih, ampak njih popki otekajo ne da bi končno počili in se izpreme-ne naposled v plod. To jo tak razvoj, kakor pri figovem drevesu. Jabolka imajo skoraj 3 palce v premeni. Pa tudi v kanadskem mestu Abbstofordu so iznegovali brezjedrno jabolko famenco. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 19. oktobra: JUDIT. — Red D. Sobota, 20. oktobra: SMRT MAJKE JUGOVICEV. - Red E. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Petek, 19. oktobra: NOVELA OD STANCA ZAPE- CATENCI. - Red A. Sobota, 20. oktobra: EVGENIJ OGNJEGIN. — Red C. Ljudski oder. Sobota, 20. oktobra: Otvoritvena predstava: >Quo vadiš?« Nedelja, 21. oktobra: >Quo vadiš?« Predproda.ia vstopnic vsak dan od o. dn 8 tire zvečer in v nedeljo od 9. do 12. uro dopoldne in popoldne od 3. ure naprej do začetka predstave. Ker je pričakovati pri nedeljski predstavi veliko obiska z dežele, se p. n. ljubljansko občinstvo opozarja, da poseti jjo možnosti sobotno predslavo. Prosveta. pr Tržič. Prosvetni odbor JD kliče na VI. prosvetni večer. Vrši se v pondeljek, dne 22. oktobra ob 8. zvečer v »Našem dcmuc pod predsedstvom Martina Slapar. Spored: 1. Eilenberg, Kova čni ca v gozdu. Igra na klavir Lud. Tečnik. 2. Nazorni nauk o lepem vedenju: Pazi na jezik! Govori F. Petič na podlagi prizorov: a) Na promenadi, b) pri kvartopircih, c) prepir v hiši (Rud. Ahacič in ga Micka Mežek). 3. Pastirzk, Podobe iz sanj. Igra na citre gdč. Jos. Grom. 4. Vrsta priglašenih. 5. Bajuk: Eno zapojmo. Poje oktet. — Vstopnine ni! pr Stanoje Stanojevič: Die Ermordung de9 Erzherzogs Franz Ferdinand. Ein Beitrag zur Ent-stehungsgeschichte des Wellkrieges. Aus dem ser-bischen Manuscript iibertragen und herausgegeben von Herman Wendel. Frankfurler Societats-Druk-kerei 1923. Cena — v ljubljanskih knjigarnah — 13. Din. — Znano je, da je lota 1911. napovedala Avstrija Srbiji vojno pod pretvezo, da jo srbska vlada sokriva na umoru v Sarajevu. Ta umor se je pri nas po prevratu zelo proslavljal in Maribor je dobil celo Principovo ulico. Sedaj pa je napisal o atentatu srbski zgodovinar Slanoje Stanojevič, profesor na belgrajski univerzi, knjigo, v kateri dokazuje, da srbska vlada ni imela niti najmanjžega stika z uprizoritelji umora v Sarajevu, da ji je bil umor celo skrajno neoportun in da so bilo osebe iz Srbije, ki so pomagale umor organizirati, v stalnem nasprolstvu s težnjami srbske vlade. Pisatelj je prepričan, da bodo ostale njegove ugotovitve v zgodovini končnovol,javne. >Smem reči,« pravi v uvodu, >da je vsako dejstvo in vsaka beseda v tem spisu točna in resnična in da jo lahko dokažem.« Ker so izvriili atentat Srbi lz Avstro-Ogreke, je pri tej stvari glavno vprašanje to, če so atentatorji imeli kako zvezo s srbsko vlado ali ne. Da jih je poučeval srbski major Tankosič v rabi orožja in da je delal Tankosič po poveljih takratnega podpolkovnika Dragutina Dimitrijevica, je znano. V kakšnih odnošajih jo bila organizacija -Ujedinjenje ili smrt«, ki jo je vodil Dimitrijevič,s srbsko vlado? Po našem mnenju leži težišče vse knjige v onih odstovkih, kjer pisatelj dokazuje, da srbska vlada ni imela in ni mogla imeti nikakih stikov s >črno roko«, kakor so imenovali organizacijo »Uje-dinjeuje ili smrt«. Zato navaja pisatelj kratko zgodovino »črne roke». • »Črno roko« so ustanovili častniki, ki so izvršili leta 1903. umor Aleksandra Obrenoviča in Drage. Tistih 80 častnikov, ki so bili pri zaroti udeleženi, jo tvorilo nekaj časa posebno organizacijo, ki je pa imela od leta do leta manj pomena in katere obstoj se kmalu v javnosti ni niti občutil več. Pač pa se je iz krogov teh častnikov ustanovila leta 1911. proti volji srbske vlade tajna organizacija »Ujedinjenje ili smrt«, ki je kmalu štela 800 članov in ki je imela namen, da siri protitur-ško propagando v slovanskih delih nekdanja Turčije. Duša včrne roke« je bil Dragutin Dimitrijevič, ki je bil kot stotnik izmed glavnih organizatorjev zarote proti kralju Aleksandru in po umoru Aleksandrovem središče vsake zaroiniške akcije. Stanojevič našteva šest atentatov, pri katerih ie bil Dimitrijevič udeležen. V svoji organizaciji je bil popoln diktator. Vse niti je imel v svoji roki in niti njegovi najožji prijatelji niso vedeli drugega, nego to, kar se jih je neposredno tikalo. Ko mu je major Tankosič, njegov ' ni zaupn'1' poročil, da sta se prijavila dva Bosanca ki hočeta izvršiti atentat na Franca Ferdinanda ob prihodu v Sarajevo, je Dimitrijevič načrt odobril in dal po Tankosiču atentatorja poučevati v rabi orožja. Stori1 jo pa to čisto na svojo roko in razen Tankosifa ni nikdo vedel o tem ničesar. Šele 15. junija 1911 je poročal o stvari Dimitrijevič v seji glavnega odbora orga-fiizacije >Ujedinjenje ili smrtc, s so bili skoro vsi odborniki proti atentatu, tal 16. uri. Prvenstvene tekme rezervni! moštev se vrše ob 9. oz. ob pol 11. uri dopoldne Klubske proste vstopnice pri prv. tekmah niso ve ljavne. Za praznik vseh svetnikov in vernih dni ter zahvalno nedeljo priporoča Jugoslovanski knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: F o e r s t e r : 7 pogrebnih pesmi za me šani zbor. Part. Din 6.—. — Lepa in hvale vredna je uavada, da pojo po nekod pevsk zbori zvečer na praznik Vseh svetnikov ni grobeh ob svitu lučic žalostinke, ter z lepij petjem vzbujajo in blažijo spomin na dragi mrtve. Za to priliko bodo omenjene lepe iJ lahke nagrobnice prav dobro služile in jil toplo priporočamo. G r u m : Priložnostne pesmi za mešf u in moški zbor. Part Din 15.—. — V tej zbirk se nahaja tudi škrbinčeva zahvalna pesem >Te Boga hvalimo« za mešani zbor in dve na grobnici: Jalenova: »Usliši nas, Gospode zi moški zbor in > Vigred se povrne« za mešan zbor. Premrl : Requiem za en glas in orgl« Part. Lin 10.—. — Zelo lep, praktičen in liva ležen rekvijem, katerega naj ne pogreša no ben organist MeSeoroIogfčiio poročilo, LSublfana 30* m n. m. vid. Oas opazovan m b* rožne te i v mm iuru.o-raolor v O fcVi.rutji thlorencft v 0 fleUo, vetrov 17. 10 21 h .435 85 o-o jasno s. v. 18./10 7 h 745-1 66 05 megla 18.10. H h 744-2 lt>2 0-8 jasno fauariai v mm B»H!!BSaiI6«Mia5«e®fflffiBfaasasa®IBBEB8aBHHHBR!H8!Ha?a®B5B? Rko še niste, pošljite naročnino! BBBBSBBBE0až3raHa0SSBf0BBBe®BBBBBBBBBBBBHBIMG ■■iMff*1-' 1 ' V*--■ ¥' .i Naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, zet, brat, svak in stric, gospod cec, ravnatelj je danes zjutraj ob 1. uri, previden s sv. zakramenti v 61. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega se vrši v petek, dne 19. oktobra 1923, ob pol 5, uri popoldne iz Gledališke ulice štev. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne iS, oktobra 1923. HEDVIKA VOGELNIK, roj. GOLI, soproga. FANČI, MARICA, SILVA, J ANICO in DOLFI, otroci. pove uprava »Slovenca-' gre fivat na lom. - Naslov pod Stev. 6653. Za čevljarsko delavnico z nad 50 delavcev IŠČEMO prvorazrednega, strokovnega Služba stalna. - Ponudbe z dokumenti poslati na naslov: Poslanski broj 322, Beograd. 6646 za krojaško obrt SPREJME takoj ANTON PRESKER. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14. 6637 E 226723 — 2 6647 Dno 6. novembra 1923 ob 10. uri se predajo na ŠMARJETNI GORI na gozdni parceli ua javni dražbi na prostos^edu: okoli 20 do 25 vagonov manganove rude, 1 lesena lopa, 1 z deskami zbita postelja, 1 z deskami zbita miza. Reči sc lahko ogledajo isti dan med 9. in 10. uro. Okr. sodišče v Kranju, odd. I., dne 15. oktobra 1923. pridno in pošteno, za sobna dela, SPREJMEM TAKOJ. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 6605. kraste, liSaje odstran,uje pri Človeku in živalih NaffSotaiazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonCek za t osebo po poŠti 7 D, naprodaj, Cena 4500 Din. Poizve sc pri Jos. Metek«, organistu, p. Krka, Dolenjsko ali Dolenjskem blizu kolodvora, pri okr. cesti; eventuelno vzamem v najem GOSTILNO ali trgovino. Le resne ponudbe na upravo lista pod "TRGOVEC 6545«. 26 odstotkov popusta V KONFEKCIJSKI TRGOVINI Fran Lukič PRED ŠKOFIJO 19. Možke zimske suknje POVRŠNIKI in vsakovrstna TRIKOTAŽA Cnhn s posebnim vhodom, IŠČETA WMHU ^va, ozir. trije, cel dan odsotni, najraje v sredini mesta. Ponudbi na upravo lista pod: «Prvi november' Oskrbe išče 70 letni mož pri kaki ženici brez otrol proti primerni plači v denarju ali v ži' vilih. — Ponudbe pod: »OSKRBA« m na upravništvo »Slovenca«, nov POVRŠNIK «Ui. ster« za lovsko PUŠKO - DVOCEVKO. - Ponudbe na upravo lista pod «Lovska puška«. 6656 c??toče vrtnice in kiinčke kakor tudi druge rastline v loncih dobite poceni v vrtnarstvu AL. KORSIKAi VRTAČA 3, LJUBLJANA._6635 Dva šivalna stroja nova, znamke «Adler«, za šivanje naprej in nazaj sla naprodaj po ugodni ceni. ■ Naslov v upravi lista pod Stev, 66K RS9i3BSB&!$!Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,