Naročnina mesečno ti Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Dredniitv* j« v Kopitarjevi «L6/IB VENEC Telefoni nredniStant SM, 2SM in ček. račnn: Ljubljana 61. 10.650 m 10.349 za inserates Sarajevo Stv. 7*563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Danaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 ponedeljka in po praznika Potom indskega nacionalnega pokreta Vzhodna Indija, ta največja kolonijolna posest Vel. Britanije, j® v zadnjih desetih letih doživela velik notranjepolitični preobrat. Gai*-dhijevo gibanje državljanske nepokorščine, ki »e je od začetka zdelo nepremagljivo, je dozi; velo polom. Radi tega je med Hindi, ki so bdi aositelji tega gibanja, nastal velik politični rasv kroj baš v trenotku, ko stoji Vzhodna Indij« pred novimi volitvami za parlament v Delluju, fcj bo sklepal o tem, kakšno stališče naj zavzamejo indski narodi, rere in stranke napram angleškemu predlogu o novem ustavnem polwxijn, ki naj ga zavzema Indija t zvezi britanskih a bi bilo zelo koristno, če proučimo skupni postopek za vse primere. Prav tako priporočam pozornosti predJog, ki se nanaša na kompenzacijske pogodbe. Presodili boste, ali lahk/» služijo ali ne za temelj nekaterim izpremembam aH dopolnitvam našega sistema trgovinske politike. Razen teh vprašanj bo imel gospodarski svet a mnogo Rusija in Japonska sta se sporazumeli daljša. Na drugi strani pa je vzhodnokitajska železnica velikega vojaškega pomena za Japonsko. Japonci bodo takoj pričeli pronrejevati to progo na normalni tir, ker jo sedanji za 40 cm širši. Sporazum med Rusijo in Mandžurijo, ki je velikega mednarodnega političnega pomena ter bo njegova takojšnja in brezdvonma posledica to, da se bo mednarodno obzorje, ki je zadnje čase prepreženo s težkimi oblaki, v znatni meri razjasnilo. Odstranitev spora med Rusijo i.n Japonsko ho vsaj za enkrat odvrnila eno izmed velikih nevarnosti, ki ogrožajo mednarodni mir. Zato so vsi evropski kabineti, ki so bili o predstoječem sporazumu že nekaj dni informirani, sprejeli vest o končnem sporazumu med Moskvo in Toki-jem v Parizu z velikim veseljem Rudarji v Grasfordu izgubljeni Rovi so se morali zazidati, tako da je 271 rudarjev izgubilo življenje — Več rudarskih žena je zblaznelo votno jc rudniško ravnateljstvo zatrjevalo, da prt lo za 100 rudarjev, danes pa jo moralo priznati, da j« v rovih 271 rudarjev, ki so izgubili življenje. V vsej Angliji je zaradi toga nastalo silno razburjenje in žalost, ker ni nihče mislil, da 1m> ta katastrofa tako strašna. Iz vse države prihajajo soialja družinam ponesrečenih rudarjev. V rudarski koloniji pri Grasfordu ni družine, kjer bi no iugubila kakega družinskega člana. Nekaj žona ponesrečenih rudarjev so morali prepeljati v bolnišnico, ker so od žalosti zblaznelo. Žalostno jc gledati otroke, ki čakajo pred rudniškim vhodom na svojega očeta, ali pa brata. Kridj in kraljica sta vsoni družinam izrekla sožalje in prosila vlado, da se jim takoj pomaga. Vlada jc že ukrenila vso potrebno za pomoč rudarskim družinam, istočasno pa se je po vsoj Angliji pričela nabiralna akcija za družine, ki so izgubilo hronitelje. V toku včerajšnjega dne se je nabralo po vsoj Angliji ie nekaj desottisož funtov. Notranji minister je odredil posebno komi sijo, ki se jc odpeljala na mesto nesreče, da preišče vzroke in poslcdicc te strašno katastrofe. Vzroki eksplozije niso znani. Šele, ko se zaduši pož.v in ko 1m> mogoče priti r globino, kjer leži grob tolikih nesrečnih očetov, bo moguče ugotoviti vorok London, 24. sept. b. Rudarska katastrofa v Grasfordu je mnogo večja, kot se jo prvotno mislilo. Vse kaže, d« vodstvo rudnikov ni hotelo obvestiti javnosti o pravem številu žrtev, ker jc upalo, da so bo po velikanskih naporih posrečilo reševalnemu moštvu, da reši vsaj š« del rudarjev, ki so bili še v rovu, ko je nastala eksplozija. Čeprav so strokovnjaki ic v petek ponoči svetovali, da se vhodi v rov zazidajo, da bi se preprečilo dolovanje in širjenje požara, se je od tega odstopilo, kor so vsi upali, da bodo uboge rudarje le še potegnili i* rovov. Delo dobrovoljcev, ki so so prostovoljno javili, da rešijo svoje tovariše, pa je napredovalo le počasi in jc bilo zelo nevarno. Na mnogih krajih so se porušili rovi in galerije ter so so dobrovoljci morali boriti i ognjem. Na vsakem koraku so grozile nove eksplozije. Ko jo rudniška oblast uvidela, da delo reševalcev nikakor nc gre izpod rok in da j« »vezano z veliko nevarnostjo — nekaj dol>rovoljcev se je pri reševanju smrtno ponesrečilo — je izdala narodbo, da se v globini 800 m zazidajo oni rovi, iz katerih sikajo plameni. S tem je usoda onih rudarjev, ki so morda še šivi v rovih, zapečatena. Takoj nato, ko je bil storjen ta sklep, ni imelo nič več auiiiua tajiti iriev niuankč kaiamtvSe. Fr- Narodni socializem v Nemčiji dela na razkolu Protestanti se junaško branijo proti podržav-Ijenju cerkve - Katoličani se pripravljajo na še hujšo borbo Ženska katoliška akcija Znano je, da je Hitler postavil protestantski :erkvi v Nemčiji državnega škofa Mullerja, ki pripada tako zvanim nemškim kristjanom. Mtiller ie bil v nedeljo slovesno introniziran in ob tej priliki se je pokazalo, kako hudo je narodni socializem razklal protesta n tov sk o cerkev v Nemčiji. Večina protestantov je proti državnemu škofu V zadnjem času je Miiller odstavil več škok>v protestantovske cerkve, med drugimi tudi škofa wiirtemberške cerkve, kjer pa so verniki organizirali aktiven odpor in kjer pastorji celo na prižnici nastopajo proti režimskemu škofu. Hudo kri so povzročile tudi demonstracije rjavih srajc proti bavarskemu škofu Meiserju, ki so ga označili kol drugega Iškarijota nemškega naroda. Velika večina protestantovskih pastorjev, ki so se bili te dni zbrali na zasedanje, se je izrekla proti borbi, ki jo vodi vladajoča narod nosceialistična stranka proti lute-ranski in reformirani cerkvi. Izjavili so, da se pii-zadevanja režima obračajo naravnost proti krščanski veroizpovedi protestantov in da je tako zvana narodna cerkev, ki jo hoče ustvariti narodni socializem — Nationalkirche — v bistvenem nasprotju s krščansko cerkvijo protestantov — Bekenntnis-kirche. Državnemu škofu Mtillerju so očitali, da je izda I Kristusa Državni škof se je nato branil in je v Hannovru dejal, da on nikakor noče izbrisati krščanskega značaja protestantske cerkve, ampak da hoče samo, da bi se Kristusova vera oznanjala nemškemu narodu »na nemški način« brez judovske dogmatične primesi. On hoče nemško cerkev osvoboditi tudi rimskega vpliva in cilj nemških kristjanov je: en narod, ena država, ena cerkev! Ker je zaradi tega govora umevno nastalo veliko razburjenje ne samo med protestanti, ki so ostali zvesti krščanski izpovedi, ampak tudi med katoličani, ki so iz teh besed protestantovskega državnega škofa upravičeno brali tendenco po poenotenju ali izenačenju vseh Nemcev v eni »nemški cerkvi«, je bil Miiller na pritisk vlade prisiljen, da nastopi umik in da izjavi, da njegov govor ni imel nobene osli proti katoličanom, s katerimi da hočejo protestanti živeti v miru in soglasju, ne da bi se dotikali katoliške vere in prepričanja. Katoličani seveda s tem niso pomirjeni, ker je ministerialni direktor J a g e r, ki vodi v ministrstvu verske zadeve, napram žur-nalisiom izjavil, da upa, da bo verska ločitev v Nemčiji izginila in da se bo osnovala enotna nemška cerkev, za katero da mora iziti pobuda med katoličani samimi, kakor je izšla taka pobuda v protestantovski cerkvi od »nemških kristjanov«. Ako se bodo protestanti razcepili, je dejal Jager, potem vlada ne bo dala na razpolago nasprotnikom režima nobene cerkve in jim bo vzela tudi premoženje. Vlada je tudi odredila, da morajo vsi prote- i stantovski pastorji priseči Miiilerju iu Hitlerju. Kakor vidimo, razkol med nemškimi protestanti Čedalje bolj dozoreva in ni tudi nobenega dvoma, da se bo formalno dovršil, ker gresta obedve stranki do skrajnosti. i Med katoliško cerkvijo in režimom se pripravlja najhujša borba Kakor poroča rimska .Gazzella del Popolo« se je v zadnjem času nahajal v Rimu zastopnik nemške državne vlade, da bi stopil v zvezo z Vatikanom, kateremu je mislil predložiti modus vivendi med Cerkvijo in državo v Nemčiji. Po tem načrtu naj bi se katoliške delavske organizacije neposredno podredile katoliški akciji na ta način, da bi se za strokovna vprašanja popolnoma desiuteresirale in imele samo verski in moralni značaj. Zastopnik nemške vlade pa se je vrnil v Berlin, ne da bi se bila začela direktna pogajanja, ker se mu je reklo, da bodo ta šele mogoča, ko se kardinal državni tajnik Pacelli vrne iz Amerike, kamor je odpotoval na mednarodni evharistični kongres. Preden je odpotoval, je zastopniku nemške vlade izjavil, da more Vatikan sprejeti modus vivendi, kakor ga predlaga nemška vlada, samo pod pogojem, ako obveznosti, ki jih sprejme nemška vlada, sprejme obenem tudi narodnosocialistična stranka, ker se je pokazalo, da se voditelji narodnosocialističnc stranke ne držijo smernic in obvez, ki jih je sprejela vlada. Vobče nemški škofje in verniki režimu nič več ne zaupajo, ker so prepričani, da le-ta sistematično dela na tem, da bi katoličane razcepil, kakor je raz- i cepil protestante, ter dela vse mogoče ovire katoliški 1 hierarhiji, da svoj cilj doseže. Zato med katoličani | prevladuje prepričanje, da bo postala borba režima proti Cerkvi vedno hujša, zaradi česar se morajo katoličani pripravljati na odpor. Nemški katoličani so v tem slučaju pripravljeni na najhujše in se nikakor ne mislijo udati. Tajfun povzročil mnogo več škode nego se je prvotno mislilo Tokio, 24. sept. b. Tajfunska katastrofa je daleč prekoračila bojazen uradnih krogov. Davi je notranji minister objavil poročilo o splošnem pregledu katastrofe, ki je povzročilo v vsem japonskem narodu globoko žalost. Število žrtev ie mnogo večje, kakor se je prvotno mislilo, pa tudi škoda je naravnost ogromna. Število mrtvih znaša 2064, medtem ko jih 22.000 pogrešajo, 13.000 pa je ranjenih. Porušenih je samo v Osaki 4200 hiš, 250 tovarn in 9 gledališč. Na morju se je potopilo 1750 večjih in manjših ladij. V okolici Kiota znaša število mrtvih 185, ranjencev pa 659. Porušenih je 1366 hiš in 89 tovarn. Posebno so trpeli mornarji na ladjah, ki se niso pravočasno umaknile v Inke. Voda je uničila 1800 hiš, ki so po večini popolnoma porušene in so jih valovi odplavili. Dvesto šol je bilo porušenih in težko poškodovanih ter jih ne bo mogoče več popraviti. Istočasno, ko madjarska javnost polaga veliko fažnost na zunanje-političen razvoj, tudi pazno zasleduje razprave o domači notranji politiki. Kakor je znano, je na Madjarskem uzakonjeno javno glasovanje, razen v velikih mestih. To se pravi, da mora volivec pred volivno komisijo javno označiti svojega kandidata. Ako se upošteva politični režim, ki vlada v državi, potem pa gospodarski položaj, je jasno, da noben volivec ni v resnici svoboden ki da prav za prav s sedanjim volivnim sistemom vlada imenuje poslance. Zaradi vedno hujših gospodarskih neprilik in grozečega socialnega boja pa je Gttmbdseva vlada pričela razmišljali, kako bi mogla delovne plasti naroda zadovoljiti in jih pritegniti k pozitivnemu sodelovanju s pomočjo tajnih volitev. Vlada je na podlagi tega že tudi obljubila, da bodo prihodnje volitve, ki bodo morda v enem letu, že tajne. Predlog vlade pa je naletel na hud odpor re-akcionarcev, ki jih je iskati na politični desnici. Predsednik zbornice je bil prisiljen, da išče za-slombe v opozicionalmh strankah, in sicer pri tako ---' stranki malih agrarcev, ki jih vodi Tibor Načrt paroplovne zveze „Batkanske unije" med balkanskimi pristanišči Carigrad, 21. septembra. (Od našega posebnega poroCevalca.) V smislu prizadevanj balkanskih konferenc, ki »o pripravljale in pripravljajo č.im dalje večje zbli-žanjc med državami in narodi Balkana, se je mudil tukaj gosp. Slavko Siriskevič, bivši ravnatelj »Putnika« in član -urada za zunanjo trgovino ter šef odbora za promet in t-urizem, ki ga je ustanovila balkanska konferenca. Na IV. balkanska konferenci, ki se je vršila, kakor znano, v Bukarešti, je grški delegat predlagal, naj bi se ustanovila paroplovna linija, ki naj pospeši trgovinske in politične zveze med balkanskimi državami. Gosp. Siriskevič je sprejel nalogo, da pripravi vse, kar je potrebno za realizacijo tega načrta. Obiskal je Romunijo in Bolgarijo ter se nedavno mudil v Carigradu, odkoder je sedaj odpotoval v Grčijo, da postavi temelje taki organizaciji. Gosp. Siriskevič Je vašemu poročevalcu v tej zadevi podal sledečo izjavo: »Medsebojno spoznavanje je neobhodni pogoj m najjačje sredstvo na poti do balkanske unije. V svrho tega Je urad za zunanjo trgovino v Jugoslaviji prevzel iniciativo za organizacijo paroplovne zveze, ki bi vezala Suiak s Konstanco in Br*ilo ter bi se med potjo ustavljala v Draču, Pirejti, Solunu, Carigradu in VarnL Tako bi bila zvezana Jadran in Črno morje v največjem interesu trgovskih in turističnih zvez med vsemi balkanskimi državami. To bo velike koristi in važnosti za razvoj vseh naših medsebojnih odnošajev in bo pomenilo praktično primenitev naših želja in teženj v korist balkanske antante in nas bo osvobodilo tujih zvez in Ali bo Madjarska postala demokratična? Eckhart. Mali agraren so obljubili v ta namen, da se dosežejo tajne volitve, vso svojo [xxlporo. V tem primeru bi menda bili celo pripravljeni sprejeti stavek, ki daje le tistim volivcem volivno pravico, ki bivajo v dotičnem kraju vsaj 6 let. Volitve bi se vršile po okrožjih. Seveda bi pa bili s to določbo zelo prizadeti ravno delavci, ki se često selijo s trebuhom za kruhom iz kraja v kraj in bi velika večina od njih potemtakem sploh ne imela pravice glasovanja. Prav lako vlada veže koncesijo tajnih volitev na zahtevo, da se pravice regenta razširijo. Gre predvsem za neomejeno pravico razpusta zbornice in za neko gotovo pravico veta glede podpisa zakonov. Vsi ti novi zakoni niso še bili predloženi v dobesednem besedilu javnosti, vendar pa so v zbornici že o njih razpravljali. Desnica je razburjena in vladi očita, da popušča levičarskim ekstremistom. Levica je pa malo zadovoljna zaradi omenjene zahteve po 6 letnem bivanju. Gotovo pa je, da bo novi volivni zakon, ako bo sprejet, spravil v parlament popolnoma druge može, kakor pa so ti, ki ga danes zastopajo. V preteklih dneh tega meseca so obhajale italijanske žene, združene v »Unione fra le Donne Cattoliche<-< (Zveza katol. žena), 25 letnico ustanovitve svojega društva. Do 2500 delegatinj iz posameznih župnij se je zbralo na večdnevni kongres v Rimu. Ob koncu so bile sj>rejete pri sv. očetu, ki jim je v obširnem govoru orisal vzvišenost ženskega apostolata im važnost naloge katol. žene in matere v današnjih žalostnih časih. Izredno je bil vesel njihovega dela na polju verskega pouka mladine. Saj je na posebno prizadevanje te Zveze združenih |>od vodstvom in pokroviteljstvom izobraženih članic pol milijona otrok, katere vzgajajo za posebne bodoče javne ajx>stole s temeljitim poukom in razlago katekizma Poleg vzgoje mladine je drugi glavni cilj Zveze: borba za nedotakljivost družinskega in zakonskega življenja ter boj proti napačni in j>retirani emancipaciji ženske, t. j. proti pojavljajočemu se lakozvanemu' feminizmu. Pač umevno, da jih je bil sv. oče vesel. Tembolj, ker delajo popolnoma po njegovih navodilih v duhu katoliške akcije. Kaj podobnega bi bilo želeti tudi po drugih državah. Res, da tudi pri nas n e manjka dobrih, odločnih in zavednih katoliških žen in deklet, ki prav tako požrtvovalno delujejo kot drugod, a to so le redkii posamezni primeri. Treba je strnjenih vrst in sistematičnega dela. Vprav danes, ko se moderna žena poskusa in hoče vsestransko emancipirati (osamosvojiti) ter j>oslati v vsakem pogledu moškemu enakopravna, ko pod vplivom napačnih razlag in nazorov hočejo neki ženski krogi samo uživati in se kar moč svobodno izživljati brez vseh dolžnosti in bremen, ker so jim družinski posli odveč in v ponižanje, rodnja otrok nekaj zastarelega, kar kvari lepoto in ovira svobodo, odvisnost od moža pa nekaj nedostojnega — vprav danes je treba, da se javno pokažejo in nastopijo take žene, ki svojo nalogo in dolžnost, pa tudi dostojanstvo prav poznajo in umevajo ter skušajo s pozitivnim delom reševati težke probleme današnje žene in matere. Odkar je krščanstvo dvignilo žensko na stopnjo, ki ji kot devici in materi gre, t j. od Kristusa in apostolov skozi vse čase do danes, do velikega papeža kat. akcije Pija XI., so plemenite krščanske žene vedno pomagale pri vzvišenem apostolskem delu za versko, moralno in socialno povzdi-go Človeštva. Ne le cerkveni redovi in družbe, temveč tudi žene zunaj med svetom so se in se še udejstvujejo s karitativno strežbo po bolnišnicah in ječah, danes še posebej po tovarnah in delavnicah. Vse take karitativne in socialne Ženske ustanove pripravljajo soudeležbo pri hierarhičnem apostolatu sv. cerkve, kot jo danes papež pod imenom katoliške akcije želi: apostole, ki naj pomagajo duhovnikom tam, kamor sam ne more in ne sme. K temu apostolatu so poklicane tudi ženske, v nekem oziru še posebej matere! In to v prvi vrsti izobraženke. One so poklicane, da s ponosno katoliško zavestjo, s svojo močno voljo ter ljubeznijo do Boga in sv. katoliške cerkve zbirajo okrog sebe nove apostole in sosestre, jim posredujejo programatične ideje ter tako ž njimi vred požive in utrde katoliške vrste. — Papež Pij XI. je pri ustanovitvi zgoraj omenjenega društva poudarjal verski in socialni misijon žene, izobraženkam pa je močno priporočal študij pedagogike, ki bi jih usposobila za težko delo pri vzgoji mladine. Odkrita katoličanka se mora po papeških smernicah z otroško vdanostjo Cerkvi boriti za dostojanstvo žene ler obrniti vso pažnjo na kričeče pojave tea-traličnih feministk, ki pod vplivom puhlega nauka »o novi morali« ter framazonskega humanitarizma širijo nevarno gibanje v veliko škodo šole, družine in vere. če se je morala v začetku našega stoletja krščanska žena boriti proti zmotam liberalizma, ki je naj>adal vero in družino, mora danes poleg tega Še napeti VBe moči v brambo nedotakljivosti družine in družinskega življenja posebej. Danes mora stati krščanska žena še mnogo bolj čuječo na braniku kot včeraj, ker nam je sovražnik tik za hrbtom, ker skrajno ogroža naše družine in naše socialno življenje. Bolj kot kdaj — in to ni le brezpomembna fra™; — mora danes žena s kar moč globokim verskim življenjem, z izredno močno prenovljeno značajnostjo imeti in ohraniti pogum, da jiovsod in vedno nastopa in se javlja kot zavedna katoličanka v današnjem popoganje-nem svetu; močna v veri mora s svojim junaškim nastopanjem in zgledom v delu za krščanska načela in temelje sv. vere graditi nezrušljiv obrambni zid proti viharnim valovom lažimorale in li-bertinizina. Poleg tega pripada ženski poslanstvo, ki ga ima že po naravi kot spremljevalka in družica moža, kot mati, vzgojiteljica in tolažiteljica v družini ... Tu je predvsem poudariti oni apostola! vzgoje, ljubezni in brambe mladine, ki ga zmore duhovna in telesna mati, predvsem pa telesna mati, razviti z neizpodbitno pristojnostjo in s spoštovanja vredno auktoriteto v družini, družbi in narodu vsem v prid. Poudariti je ta apostolat in njega važnost tudi v naši državi, kjer so vprav lanska zborovanja snaprednih« žena v Ljubljani in Belgradu, j>a letošnji kongresi profesorjev (v Sarajevu), učiteljev (Vojvodina) in pravnikov (v Zagrebu) ter njih predlogi oziroma resolucije pokazali, da so kakšni pismeni protesti in morebitni sestanki proti takim poizkusom že daleč premalo, marveč je treba močne organizacije odnosno šole tudi ženskih apostolov, ki bodo potem slično kakor omenjena organizacija, sedaj nazva-ua: »Donne di Azione Cattolica« — same nastopile proti takim poizkusom svobodne ljubezni, uvedbe samo civilnih zakonov, odprave verouka iz srednjih in narodnih šol, dovoljenega odpravljanja plodu itd. A ne le, da bodo nastopile proti temu, ampak da bodo tudi same pomagale duhovnikom v verskem in moralnem pouku mladine, četudi bi ga kdaj vrgli iz šol. Socialni program take organizacije bi moral biti tak, kot ga je začrtal papež Pij XI. v svojih okrožnicah in poudaril italijanskim gospem v av-dijenci 3. septembra: skrb in borba za nedotakljivost družine in vzgoja mladine, verski pouk, svetost zakona, svoboda vzgoje in pa poštenost zasebnega in javnega življenja — torej program, kakršnega mora imeti strogo krščanska družba v nasprotju z liberalizmom in svobodomiselstvom, ki propagira razporoko in zanikuje versko vzgojo. Končno je sv. oce govoril vsem katoliškim ženam, ki hočejo delovati: v katol. akciji, te-le besede: Katol. akcija, ki je po svoji naravi soudeležba lajikov pri hierarhičnem apostolatu, mora obstojati že od početkov krščanstva. In res, že sv. apostola Peter in Pavel hvalita svoje sodelavce, in med temi še posebej ne malo žena, ki so ž njima sodelovale pri širjenju evangelija. To je vzvišena in nad vse tolažilna resnica. Zares ni nič lepšega in bolj vrednega poudarka, kot ta nepretrganost med svetimi deli prvih sodelavcev apo-tolov in med današnjimi, kar velja v posebni meri za katoliške ženske, če govorimo o njih, se nehote povračamo na ona evangelijska mesta, ki pripovedujejo, da so mnoge žene sledile božjemu Zveličarju iz Galileje in iz Nazareta; pa da bi Ga samo poslušale, marveč da bi delovale a Njim in Zanj: »ministrantes ei« — z marljivo postrežbo. Evo vam prvo zvezo katoliških žena okrog božjega Duhovnika Jezusa Kristusa! Mar ni to početek ženske katol. akcije? In naravno, da so te srečne žene imele svojo Predsednico v Devici Mariji... Evo, prva resnična Zveza katol. žena, žena katoliške akcije: evo njih prvo Predsednico, ki so ji katoliške žene in ji tudi bodo vedno sledile! Tako sv. oče (Oss. Rom., 5. sept. 1934). Delavske šivilje v boju za kruh Stavita v Polhovi tovarni perila v Novem mestu traja dalje Tovarna je pristala na pogajanja ladij, ki vežejo med seboj balkanska pristanišča. To zvezo bi opravljala trgovska mornarica, sestavljena iz ladij različnih baUtanskih držav, bodisi da so državne ali pa last zasebnih pomorskih družb, z nacionalnim osebjem in posameznimi nacionalnimi zastavami balkanskih držav, vrh tega pa bi vsaka ladja imela tudi zastavo balkanske unije. Na Romunskem in v Bolgariji so to idejo zelo toplo sprejeli in tudi carigrajska trgovinska zbornica in turški Touring klub sta obljubila vso svojo pomoč. Prepričan sem, da bom v pomorski državi Grčiji našel isti odmev in uspeh. Od početka bi ta pomorska zveza bila taka, da bi ladja balkanske unije priplula v pristanišča dvakrat na mesec, potem pa bii služba postala vsako-tedenska, in če no stvar šla po sreči, bi ladje pristajale dvakrat na teden. Jaz sem v tem oziru jako optimističen.« Vsekakor je ta iniciativa hvalevredna in velikega pomena. Novice iz Belgrada Nj. Veli. kralj .je odlikoval jTostajenaičel-nika v Zajrrebu, gil. kol, D .in to Saliea, z rodom jugoslovanske krone 5. stopnje. Kakor vsako leto je tudi letos medicinska fakulteta na tuk. univerzi organizirala tečaj za praktične zdravnike. Tečaj se jc danes otvoril na tuk. kliniki ob navzočnosti večjega števila zdravnikov iz cele državc. V Valjevu je bila na slovesen način blagoslovljena nova gimnazija »Ljube Nenadoviča«. Novu gimnazija je bila zgrajen« s jKHiiočjo občine in banovine. Zagrebška vremenska napoved: Deloma jasuo z lahnim porastom oblačnosti, toplo. Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivo vreme. V teku dneva najbrž zopet poslabšanje, na zapadli padavine. Temperatura nekoliko nižja, vendar še nad povprečjem. Novo mesto, 24. sept. V nedeljskem »Slovencu« smo poročali o stavki strojnih š i vi.ll j v Polhovi tovarni perila v Novem mestu, Stavka se je pričela vsled tega, ker je tovarnar g. Polh predložil delavkam nov cenik, s katerim bi bile njihove že itak borne plače okrnjene. Dve delavki, ki sta prvi izjavili, da za tako nizko ceno ne bosta delali, sta bili takoj odpuščeni, dočim je drugim, ki so ostale pri delu, povedal, da so vse odpuščene in če je kat.ea-a zadovoljna, delati po novem ceniku, naj se piride posebej javit. To je bilo deHavkam preveč, zato so takoj vse zapustile delo. G. Polh je sicer takoj drugi dan po pričetku stavke povabil nekatere delavke nazaj, toda .je naletel na gluha ušesa. Zato je sprejel nekaj novink, ki jjo jim delo nLkakor ni šlo izpod rok, ker ga niso vajene. Pov«od po mestu in okolici je videti stavkujoče delavke. Vse mesto govori o stavki in simpatiziira z odpuščenimi delavkami, ki zahtevajo svoje pravice, za svoje po&teno delo in trud pa zahtevajo pošteno plačo. V nedeljo, 23. t. m. so imele delavke shod v gostilni Fabijan v Novem mestu. Semkaj je prišel tudi odposlanec Delavske zbornice iz Ljubljane. Delavke so izpovedalo na tem zborovanju, da Položaj v USA še vedno kritičen Delodajalci nočejo priznati delavskega sindikata Washingtnn, 24. sejit. b. Čeprav so v večini tovarn pričeli tekstilni delavci danas z delom, je. položaj še vedno zeJo nevaren. Delodajalci so izjavili, da ne bodo priznali napovedanega novega sindikata, ki bo veljal za nad milijon delavcev. Nasprotno, takoj bodo odpovedali delavcem, ko bo sedanji voditelj stavke Gor.man napovedal izvajanje tega novega sindikata. To svoje stališče opravičujejo delodajalci 6 tem, da Iu ne gre za stanovsko in 6trokovno organizacijo, temveč za politično, in sirer pod vodstvom komunista Gormana. Izračunano je, dn so delavci v tej stavki, s katero žal niso ničesar dosegli, izgubili 18 milijonov dolarjev. Skavtvhi ftongres London. 24. septembra. AA. Lord Baden Povvel! odpotuje 27. oktobra na svetovno inšpekcijsko potovanje. V Cokmibti lio prisostvoval skavlskeuiu taboru, ua katerem bo zastojMiiih 40 narodov. so bile zapostavljene in šikanirane, čeravno jim je tovarnar obljubljal najboljše plače in nagrade, da bi jih pridobil za sebe pred letom dni, ko se je razširila industrija perila Meclič in Polh in sta obe podjetji pričeli obratovati vsako za sebe. Povedale so, da jim je tovarnar zadrževal od plače približno 50 Din tedensko, ker so morale vzeti mesto denarja blago, čeravno ga niso rabile. Delavko so se pritoževade nadalje, da so morale plačevati tudi manjša popravila na strojih. Izjavile so tudi, da je likarioam, ki so še nekaj1 časa po stavki ostale pri delu, takoj zvišal plačo. Tudi o nadurnem delu so je precej razpravljalo in dekleta so izjavila, da za nadurno delo niso nikoli dobila predpisane 50% nagrade, pač pa vedno manj. Zastopnik Delavske zbornice je dekletom izjavil, da se bo zanje zavzel. V nedeljo je tovarnar Polh povabil zastopnika zbornice v tovarno ter mu je izjavil, da je pripravljen pristati na pogajanja, ki so se danes pričela. V teku današnjega dne so imele delavke ponovno zborovanje. O poteku bomo naknadno poročali. Pri tej priliki se je nujno pokazala potreba dobre strokovne organizacije delavstva v Novem mestu. Zlasti se pogreša organizacija Jugoslovanske strokovne zveze. Strašen vihar na Severnem morju Hamburg, 24. sept. b. Na Severnem morju je divjal včeraj strašen vihar in ladje so sc morale hitro zateči v prve luke, ker je bila nevarnost, da se prevrnejo in potopijo. V Cuxhavenu je zasidranih mnogo ladij, ki so morale bežati pred viharjem. Ladje čakajo, da se morje pomiri. Ogromni valovi in vihar sta ob izlivu Lahe povzročila visoko vodno stanje ter je okolica nižje ležečega mesta pod vodo Umeten radij Pariz, 24. sept. A A. »Petit, Journal« poroča: Hčerka ge. Curie in njen soprog bosta v kratkem objavila iznajdbo, ki sta jo dolgo časa iskala. Po tej iznajdbi bo mogoče radij umetnini potom izdelovati. ★ Haag. 24. sept. p. V vzhodnem morju je sporoči! norveški parnik »Gromi xar«, da je na njem nastal požar. Njegov položaj je bil označen s 93 km severno od holundske radijske postaje Terschelling. Na mesto se jc podal takoj nek lioland.ski parnik, vendar ni našel nobene ladje niti posadke. Računajo, da je jiosudku zapustil« ladjo ter se je skušala rešiti v čoiuiii. ladja sama pa se je potopila. Druga obrtna razstava v Kranju V Kranju se vrši od 30. eept, do 8. oktobra droga obrtna razstava. Lani se je ob istem času vršila prva in ker se je ta lanska razstava izkazala kot zelo posrečeno sredstvo za napredek obrtništva, je združenje obrtnikov takoj sklenilo letos razstavo ponoviti. Vzpodbudo za to je bilo število raz-stavljalcev, ki so bili najrazličnejših strok, dalj« velik obisk interesentov, sijajen odmev v javnosti, priznanje merodajnih faktorjev in tudi časopisja. Saij so se razstave udeležili vsi zainteresirani krogi, kateri imajo nalogo dvigniti obrtniški stan nele strokovno, ampak tudi materielno. Letošnja razstava bo prav gotovo posebna atrakcija. Aranžerji sami so se iz lanskoletnih poizkusov naučilj zelo mnogo. Zato se predpriprave vršijo lepo po določenem načrtu. Na vseh pomembnejših krajih so izobešeni zelo okusni letaki, agitacija gre od obrtnika do obrtnika. Posledica tega je, da se je ž« sedaj prijavilo mnogo več razstav-ljalcev, kot pa lani, saj jih je že teden dni pred razstavo prijavljenih nad 50. Lani so razstavili mizarji, čevljarji, ključavničarji, žimarji, vrtnarji, ko-larji, kovači, pečarji, keramičarji, slaščičarnarji, ta-petniki, modistinje, tiskarji, knjigoveza, krojači, izdelovalci pletene žice in kemičnih izdelkov. Ta velika pestrost raznih vrst izdelkov je pridobila za letošnjo razstavo tudi ge obrtniike drugih vrst in se bo število razstavljalcev zelo povečalo. Zanimivi so spomini na to lansko razstavo. Saj ie sedaj po Kranju samem, kaj šele po bližnji in dalnji okolici govore, da šele na podlagi razstave vedo, kaj se vse doma izdeluje. Spoznali so se med seboj tako obrtniki in interesenti in je tako ostal doma marsikateri dinarček, ki bi sicer romal za tuje, celo importirano blago. Zanimivo 1'e tudi to, da so obrtniki s konkurenčno ceno in res cvalitetno izdelavo razširili krog odjemalcev tudi na področje izven sodnega okraja Kranj, od koder so razstavljalci sami. Uspehi bodo leto« razvidni tndi iz razstavnega prostora samega, ki bo zelo povečan. Te dni bodo že izobešeni veliki letaki in razglasili napisi na vseh važnejših križiščih mesta. Obrtništvo v Kranju in okolici je danes zelo razgibano. Povsod se govori samo o krizi, med kranjskimi in gorenjskimi obrtniki pa se bolj govori o delu. Le tu pa tam potožijo svoje težave, a se takoj zavedo, da je v dobrem in cenenem delu danes edina rešitev. S tem pojmovanjem krize se obrtništvo na Gorenjskem približuje mišljenju, ki je vladalo v dobi slavnih cehov kranjskih, ko so za takratne čase s potovanjem po najrazličnejših deželah delali reklamo za svoje kakovostne izdelke. Danes 6e to vrši potom razstav. 0 razstavi sami pa bomo še poročali. (Op. uredn.: Dopis je bil poslan za nedeljsko številko, pa ga je uredništvo prejelo šele v nedeljo.) Koralno otočje na Marijinem trgu Lažje in brez truda Jezdec na morskem dnu Ljubljana, 24. septembra. V soboto, 22. t. m., so dovršili mestni delavci na Marijinem trgu čuden otok za umikanje. Na večer so stale cele vrste gledalcev okrog tega čudeža umetniške cestne in tržne stavbne tehnike. Tudi mojster Plečnik se je za par trenutkov ustavil. Stražnik-prometnik pa je stal samcat v sredi tega velikega začaranega kroga. Krasna idila! Hudo-mušneži so rekli, da rasto jurčki iz tlaka, drugi so to drugače razlagali, tretji so onemeli. Pa pustimo šalo! Ideja naprave take meje otoka sredi ne velikega trga, je nad vse bizarna, pa naj je zrastla na kateremkoli zelniku. S tem je dobila Ljubljana spet nekaj »edinstvenega«. Prav je, da se ločijo in za- znamujejo na cestah m trgih kraji za umikanje, kakor n. pr. v drugih velikih mestih z večjimi dobro vidnimi belimi kockami v tlaku, toda za umikanje postaviti naravnost ovire v obliki kroga, sestavljenega iz komaj ped visokih kupčkov, je najbrže samo v Ljubljani mogoče. Vzemimo slučaj, da bi se hotel kdo na tem mestu drvečemu avtu umakniti na otok, pa bi se v zmedenosti spodtaknil ob enega teh jurčkov, ali bi ne bilo mogoče, da bi padel vprav pod vozilo? Tudi za večje množice ljudi, ki zapuščajo po službi božji frančiškansko cerkev in procesije te cerkve, so ti kamni spodtike kakor nalašč. Prijetno bo tudi, ko zapade pozimi sneg, ako se te koralice ne bodo poprej pogreznile. pere ALB U£> -1 erpent inovo milo. Razkrojilna moc terpentina in ALBUS-mila nuditaVALBUS-terpentinovem milu idealno pralno sredstvo, lahko,brez truda in bolj naglo,belo in čisto pere ALBUS-terpentinovo milo. Vzornemu učitelju Moste pri Ljubljani. Pred letom dni so se poslavljale prav vse poštene Moste od učitelja g. Erjavca, letos nas ni zadela prav nič lažja izguba: g. upravitelj Janko Grad je ob začetku šolskega leta izročil posle svojemu nasledniku. Kaj izgubljamo Moščani z g. Gradom, vemo le mi, in sicer prav vsi, ne glede na stan, starost ali kakršnokoli naziranje. Celih 12 let je s kratkimi presledki vodil našo šolo, ki je ena izmed največjih v Sloveniji, in čeprav je med tem opravljal dolga leta tudi posle okrajnega šolskega nadzornika, zato ni bil vendarle prav nič manj naš. Kajti neizmerna delavnost je ena izmed glavnih odlik njegovih. Nemogoče je popisati vse, kar je ta mož pri nas delal in izvršil. Vodil je upraviteljstvo osemrazrednice z dvajsetimi oddelki, opravljal, kakor smo rekli, obenem dolgo let posle okrajnega šolskega nadzornika, prirejal vsak mesec sestanke staršev, vodil, organiziral in sam izvršil nešteto dobrodelnih akcij za podpiranje naših revnih otrok, patriotičnih prireditev, vodil obsežen mladinski pevski zbor svoje šole, orglal in vodil petje pri službi božji v tukajšnjem salezi-janskem Mladinskem domu, delal več let v občinskem odiboru, že dolgo lert predseduje »Sveti vojski«, ureja in piše njenega »Mladega junaka« itd. itd. Kdo ve in kdo bi mogel našteti vse. Kajti pri vsem je mož tako izredno skromen, da vedo komaj njegovi najožji znanci in prijatelji za vsa polja, na katerih se je tako uspešno udejstvo-val. Mirno lahko trdimo, da se ni izvršila v Mostah niti ena dobrodelna, kulturna ali nabožna akcija brez najuspešnejšega in najnesebičnejšega sodelovanja g. Grada. Zlasti dobrodelna, kajti nepopisna dobrota je tretji znak Gradovega značaja. Vsi, ki so imeli priliko gledati delo tega moža in vsi tisoči revnih moščanskih delavcev so priča, da ni nikoli nihče pri njem zaman potrkal, še več: da je iz lastne inicijative skušal pomagati vedno in povsod, kar je mogel, kjer je mogel in kadarkoli je mogel. Enako so pa tudi vse Moste priča, da ni nikoli vprašal, kdo je tisti, ki potrebuje. Ne moremo si misliti, da bi mogel kdaj 'kdorkoli bolj nepristransko in nesebično vršiti tako obsežno delo v blagor vse občine, kot ga je vršil naš Janko Grad. Letos se je po dvanajstletnem nadzornikova-nju umaknil nazaj na mesto skromnega učitelja na tisti šoli, ki jo je dvajset let vodil. Naj ga pri tem bodri zavest, da Moste ne bodo nikoli pozabile, kaj i i m je bil na svojem dioeedianjem položaju, in da ga iodo po stotinah in stotinah delavskih družin ohranili trajno v svojih hvaležnih srcih. Ne odhaja od nas, vsaj to zadoščenje imamo. Še mu manjka nekaj malega do popolne pokojnine in vsi od vsega si ca želimo, da bi ostal tudi še tedaj med nami, ko bo lahko še tem bolj in prav ves naš. Naj bo prepričan, da sta ljubezen in hvaležnost, ki ju čuti vsak pošten Moščan do njega, končno za pravega moža morda še lepša nagrada, kakor pa zunanje nagrade in priznanja. Sicer^ se pa on dobro zaveda, da pravi plačnik le le — bog- Na meji obstreljen Ljubljana, 24. sept. V nedeljo je postal žrtev ostrih predpisov, po katerih se ravnajo naši graničarji, če kdo brez dovoljenja prekorači mejo, 60 letni posestnik Franc Pavlin iz vasi Podtabor, obč. Naklo pri Kranju. Bil je zasačen, ko je hotel prekoračiti mejo, in dobil pri tem strel v roko in nogo. Ranjenega Pavlina so morali pripeljati na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Če je sum, da je Pavlin hotel prekoračiti mejo s tihotapskimi nameni, utemeljen ali ne, bo pokazala preiskava. Vsekakor je poziv banske uprave, naj bodo naši ljudje previdni in naj opustijo tihotapljenje, umesten, ker imajo graničarji strog ukaz, da streljajo na vsakogar, ki ga zalotijo na tihotapski poti. Le srečnemu naključju je pripisati, da Pavlin ni bil ustreljen do smrti, kakor jih je bilo že mnogo pred njim. Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes in jutri ob 20: C S I B I Frančiška Gaal. Cene znižane. Ko so L 1915 nemške čete prodirale v Fund-landijo in so stale že blizu Mitave, so Rusi začeli izpraznjevati ogroženo Rigo. Izselile so se vse važne ustanove. Rusi so vzeli s seboj tudi vse dragocenejše zbirke in umetnine ter jih spravili v Petrograd. Nemci tedaj Rige sicer niso zasedli. Vendar je Riga izgubila mnogo dragih umetnin. Med drugim so takrat Rusi odstranili s trga najlepši spomenik mesta Rige, kip Petra Velikega, ki je bil upodobljen kot jezdec na velikem konju. Spomenik so spravili na ladjo, ki naj bi ga odpeljala v Petrograd. Ta ladja pa nikdar ni priplula v pristanišče, ker je spolom zadela ob mino in se potopila. Z njo se je potopil tudi bronasti jezdec. V viharnih vojnih in revolucijskih letih so na potopljeno ladjo popolnoma pozabili. Nekega dne Največji grozd na svetu pa so severno od otoka Oesel potapljači popravljali v morju podmorski kabel. Vsi so prišli preplašeni na površje in pripovedovali, da so na morskem dnu videli čudno pošast. Ko so na tleh mor skega dna popravljali kabel, so srečali divjega jezdeca orjaške postave, ki je divje jezdil na prav tako orjaškem konju. Ljudje so se temu pripovedovanju nekaj časa smejali, potem so se pa spomnili na potopljeni kip Petra Velikega. Estonska vlada je dala stvar preiskati in našli so potopljeno ladjo, ob njej pa je stal pokoncu na vseh štirih nogah bronasti konj s svojim bronastim jezdecem. Vkljub temu, da je že 20 let pod vodo, kip ni bil še prav nič poškodovan. Ladjo in spomenik so sedaj dvignili in pred nekaj dnevi so kip Petra Velikega prenesli v mestni muzej v Rigi,. Duhovnik na goreči ladji V Južni Kaliforniji so utrgali tale grozd, ki je 112 funtov težak. Delovni leden - 40 m V korporacijskem ministrstvu v Italiji proučujejo načrt za skrajšanje delovnega časa. Po tem načrtu bi znašal delovni teden v italijanski industriji samo 40 ur. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bo prepovedano vsako nadurno delo. Na ta način upajo zmanjšati število nezaposlenih v Italiji za najmanj 200.000 ljudi. Sedaj znaša število brezposelnih okoli 900.000. Napadi na mandžurske vlake Ne mane dan, da ne bi na vziiodnokiitajski železnici, ki je ruska last in ki teče ftkoai Mandžurijo, roparji naipadalii vlakov. Večinoma se roparji re-krutirajo iz plemena tako zvanih Hunihuzov. Deloma pa »o tud,i kitajski VBtaši. Slika nam _ kaže zgoraj prevrnjeni vlak, spodaj pa dva atentatorja, ki so jiu mand žu reki, oziroma japonski orožniki vjeli. Plašč. Jaka sedi z Mihom v kavnrni in neprestano gleda na garderobno stojalo. »Kaj imaš vendar, zakaj gledaš venomer v kot?< ga vpraša Miha. >Ah, nič. Pazim samo na svoj plašč, tvojega je namreč že nekdo odaoo striranih vozil. O V Ljubljani umrli od 15. do 21. septembra: Pleš Marijana, roj. Skodlar, 69 let, vdova sluge drž. železnic, Mavrerjeva ulica 4; Verovšek Jurij, 64 let, trgovec in posestnik, Dalmatinova ulica 2; Zupan Agna, roj. Sušteršič, 91 let, zasebnica, Gledališka ulica 10; Uljaniščev Mitrofanovič Vasilij, inscenator Narodnega gledališča, Marmontova 23. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Mestek Angela, 4 leta, hči delavca, Tomaži ne 2, obč. Vel. Lašče; Aljaž Roza, 56 let, žena dninarja, Topole 6, občina Mengeš; Bartol Alojzija, 25 let, služkinja, Krakovska ulica 31; Vidic Metka, 31 let, uradnica, Kamnik, Šutna 30; Razperger Ivana, 14 let, hči upoko- j jenega čuvaja. Brunška gora 1, okraj Krško; Požar I Miljutin, 2 leti, sin šolskega upravitelja, Bohinjska < Bistrica; Verliovec Frančiška, roj. Gaber, 59 let, ! žena posestnika, Poljanska cesta 46. j O Instrukcije išče gospodična iz dobre krščanske družine. Mjore poučevati vse predmete nižje gimnazije m meščanske šole razun latinščine in francoščine; dobro ume nemščino. Obrnite se na naSe uredništvo. © Ukradeno avtomobilsko orodje. Za vedno iz Jugoslavije izgnani klatež, vlomilec in tat iz navade, Rudolf Planinšek, po poklicu mesarski pomočnik iz Sežane na Krasu, je te dmi okrog mehanikov ponujal naprodaj torbo finega avtomobilskega orodja za prav sramotno ceno. Neki ljubljanski mehanik je zliikovca izročil stražniku, ki ga je odpeljal na policijsko upravo, kjer bo mu polteno pregledali obisti. Plani nšek se je izgovarjal, da je orodje našel na cesti proti Št. Vidu nad Ljubljano, ko jo padlo iz nekega drvečega avtomobila. Na policiji so prepričam, da je bilo orodje so Mili obrtniki, M so prevzeli kako delo pri občini, razrešeni funkcije občinskega svetnika. Posvetovanja o dnfcarporaciji okoliških občin so se tudi danee nadaljevala Popoldne je trajalo daljše posvetovanje na gradbenem uradu. Močan odpor proti priključitvi se je pojavil od strani velike industrije, ki ima svoje tovarne v okoliških občinah. Ta industrija izraža bojazen, da ne bo zmožna konkurence proti drugim tovarnam, ker jo bodo mestne dajatve, »lasti trošarina, močno obremenjevali©. Mnogi pa povdarjajo, da bo pač mestna uprava napram okoliški industriji znala UTavnati svojo komunalno politiko. Drugi gospodarski krogi pa se zavzemajo za priključitev, ker računajo, da bodo mogli mnogo ugodneje napredovati. Nižji sloji, zlasti državni nameščenci, so pa odločno za priključitev. Mnogi izražajo tudi pomisleke s popolnoma političnega vidika. Res je, da se ne bodo mogli ljudje, ki nimajo močnega zaledja, tako udejstvovati kot sedaj lokalno-ko-munalni poflitiki. Ob priključitvi okoliških občin so se pojavile tudi večje težave. Tako je precej težavno .vprašanje določitve mej mestnega do-hodarstvenega urada, ki bo pač zavzemal v Veliki Ljubljani "trikrat večji okoliš. Zgraditi bo treba nove mitnice. Ti stroški bodo prav znatni. Prevzem raznih javnih, občinskih objektov bo v splošnem gladek in ne bo večjih ovir. Kočljivejše pa je vprašanje prevzema dolgov posameznih občin. Ti dolgovi se cenijo nad ld milijonov dinarjev. ukradeno in zato policijska uprava poziva lastnika, da se zglasi pri dežurnem uradniku na policijski upravi soba št. 5. © Z jablane je padeL 49 letni posestnik Ivan Zore, doma z Brezja, občina Dobrova pri Ljubljani, je v petek obiral jabolka. Med obiranjem mu je nenadoma spodrsnilo in strmoglavil je z jablane na tla. Dobil je hude notranje poškodbe in ga je moral ljubljanski reševalni avto prepeljati v bolnišnico. © V samomorilnem namenu se je včeraj ponoči okoli 2 z nožem sunil v prsi 30 letni brezposelni prekajevalec Alojzij Pesterl.ki stanuje v Dre-nikovi ulici 7. Policija v Šiški je poklicala reševalni avto, ki je obupanega samomorilca prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Pesterl je bil ves čas pri zavesti, čeprav mu je steklo mnogo krvi. Njegova rana ni smrtnem ervarna. Ptuj Sreča v nesreči. Pri viničarju Duhu v K1-carju pri Ptuju so te dni doživeli dogodek, ki jim bo še dolgo ostal v spominu. Tega dne so se namreč domači, raxen 83-letne Marije Duhove podali na polje. Ko so se zvečer vrnili, ni bilo l>uhove nikjer na spregled. Takoj so zasuinili, da je morda odšla v klet, v kateri je ravno vrel vinski mošt in v kateri so imeli tudi shranjen krompir. Slutili so najhujše. Zato so nemudoma odšli v klet. In zares so tam našli starko negibno ležati, okrog nje pa so opazili v tleh očividno z rokami izgrebene jamice. Bilo je vsem jasno, kaj se je zgodilo. Ogljikov dvo-kis ki se tvori v vrelni kleti, je starka, ki je menda šla po krompir v klet, začel naglo dušiti, tako da ni mogla več pravočasno uteči in se je zgrudila na tla. Napol nezavestna je v smrtni sili grebla okrog sebe, dokler ni popolnoma omedlela. Domači so starko takoj odnesli iz kleti in pričeli z umetnim dihanjem. Njihov trud ni bil zastonj; 83-letna starka se je polagoma zopet zavedla. — Zanimivo je, da je mačka, ki je starko spremljala v klet, tam poginila. To pa ni čudno, ker je znano, da je ogljikov dvokis plin, ki je težji od zraka in ga je zato največ pri tleh. Radi tega mu male in nizke živali preje podležejo, ako dospejo na prostor z ogljikovim dvokisom. — Zopetno obu-jenje starke Marije Duhove je vzbudilo povsod v okolici največje zanimanje in zadovoljstvo. Policijske vesti. Policija je aretirala dva postopača, ki sta po Ptuju beračila in ako nista dobila izdatnih milodarov, sta postajala nasilna in grozila, da bosta vlomila v stanovanje ter si vzela sama, kar se jima bode zahotelo. Nabe-račen denar sta potem zapila v gostilni, kjer sta navadno razgrajala in nadlegovala ljudi. Sta to 24-letni Leopold Mastnak iz Slivnice pri j Šmarju pri Jelšah in 22-letni Adolf Karnpl iz Slovenje vasi. Na stražnici sta razbijala kakor besna in so morali Kampla vtakniti v prisilni jopič. Obadva so izročili okrajnemu sodišču. Mariborske vesli* Okolica ima besedo Maribor, 24. sept. Priključitveno vprašanje je v živo zadelo mariborsko okolico. Včeraj se je vršilo skupno posvetovanje občinskih uprav Pobrežja, Studencev in Košakov, na katerem se je sestavila spomenica, ki jo bo jutri predložili® bonski upravi v Ljubljani posebna deputa-cija. V tej spomenici zavzema mariborska okolica napram prikljnčitvi povsem odklonilno stališče. Vsebina spomenice je naslednja: Mariborska okolica ugotavlja, da ne kaže mariborska mestna občina za pasivne teritorije okolice nobenega zanimanja, pač pa bi rada inkorporirala gospodarsko krepkejše dele okoliških občin. Priključeni deli okoliških občin bi ne imeli od inkorporacije dolgo vrsto let nobenih koristi. Z lastnimi sredstvi so okoliške občine izvedle elektrifikacijo, ^ zgradile vodovode in kanalizacijo. Kaj več jim mesto v doglednem času nikakor ne bi moglo nuditi, dočim bi bremena, ki jih ima sedaj na svojem teritoriju, raztegnilo enakomerno tudi na priključene dele. Samoupravne dajatve bi radi tega nedogledno na-rastle. Dočim so sedanje okoliške občine obremenjene z največ 60% dokladami na državne neposredne davke, bi po priključitvi morale plačevati še celLo vrsto drugih davkov. Na primer hišni posestniki, ki plačujejo v mestu poleg občinske doklade še 23% gosta-ščino (najemninski vinnr, '-n-nalske pristojbine in vodarina). Dajatve hišnih posestnikov, zražene v odstotkih na državno zgra-darino, bi narastle torej na celih 250%. Jasno je, da bi se sorazmerno tudi podražila stanovanja. V predmestnih občinah stanujejo □ Te žensko postajališče se že gTadL Včeraj so se pričela terenska pripravljalna dela za zgradbo novega železniškega postajališča na Teznu. Gradbeno dovoljenje je že prispelo ter se bo s 1. oktobrom že lahko pričelo z zidanjem postaje. Zgradba bo predvidoma končana tekom jeseni, da se bo lahko izvršila sfbovesma blagoslovitev in otvoritev dne 1. decembra. Te dni se je že oglasila de-putacija odbora za zgradbo postaje pri pre-vzvišenem nadpastirju dr. Tomažiču ter ga naprosila, da bi zgradbo osebno blagoslovil, kar je prevzvišeni rade volje obljubil. Daroval je tudi za postajo 30 m* lesa. Gradbeni materijal so darovale še razne druge tvrdke, tako opekarna Nassimbeni in Der-wnschek opeko, večji okoliški posestniki les, v denarju pa se je dosedaj nabralo že 19.000 Din. Stroški zgradbe so bili po prvotnem načrtu preračunani na 160.000 Din, bodo pa znašali nekaj več. □ Mariborski deželni dvorec, ki se je spremenil v skromno gospodarsko šolo, dobiva novo obleko. Temeljita prenovitev zunanjosti poslopja je bila že skrajno potrebna. □ Dramatska šola se otvori tudi letos. Predavanja bodo zadevala vse panoge, ki so posredno in neposredno v zvezi z gledališko umetnostjo, ter bodo združena s praktičnimi vajami. Prijave sprejema dnevna gledališka blagajna ali pa vodja šole, glavni režiser g. Jože Kovič na svojem stanovanju, Gregorčičeva ulica 26-1, dnevno od 13—14 in 18—19. Prične se šola prve dni oktobra. □ Pohorska cesta. Dela na Pohorski cesti, ki bo vodila iz Hoč na vrhove Pohorja, so se včeraj za letos zaključila. Vzrok: premalo penezov... □ Poštne vožnje za mestno področje je izlicitiral preteklo soboto na javni dražbi g. Heller. □ Nujno delo. Med mestnim in magda-lenskim pokopališčem je cesta tako zožena, da je vozovni promet ob priliki večjih pogrebov resno oviran. Pobrežka občina je že svoječasno predlagala, naj bi se cestni jarek ob magdalenskem pokopališču kanaliziral in nasipa!. Na ta način bi se cesta razširila dva metra. Magdalenska cerkvena uprava in pobrežka občina sta pripravljeni prispevati za kritje stroškov svoj del, le mariborska občina se ne zgane. □ Bilanca mestnih podjetij se pripravlja ter bo v kratkem sestavljena. Pokazala bo sliko dobre, pa tudi slabe strani centralizacije. □ Mariborske trafike rastejo kot gobe po dežju. Mestno načelstvo izdaja koncesije sem in tja, ne upoštevajoč pri tem krajevne potrebe in zgodilo se je že, da sta dobila dva prosilca koncesijo za isto mesto. Privoščiti je v sedanjih časih vsakemn košček kruha, vendar pa naj bi se to zgodilo v skladu s predvsem mali ljudje, delavci in slabo pla* čani nameščenci. Eksistenca teh ljudi bi bila z zvišanjem najemnin resno ogrožena Z raznimi novimi mestnimi dajatvami (klavnima, takse itd.) bi bile prizadete tudi nekatere panoge industrije. Da bi bila inkorporaoija potrebna radi gospodarske in upravne nezmožnosti sedanjih okoliških občin, ne drži s tudi očitki glede pomanjkljive krajevne policije im izvajam;ia novega gradbenega zakona niso upravičeni. Upoštevati bi bilo pri diskusiji o gospodarskih momentih nameravane priključitve predvsem dejstvo, da soi okoliške občine tako rekoč brez dolgov, dočim bi jim inkorparaoija naprtila milijonska bremena mestne občine. Zastopniki okolice obžalujejo, da so se klicali k posvetovanju o teh važnih vprašanjih samo predstavniki mesta, dočim volja najbolj prizadete okolice na merodajnih mestih ne more priti do izraza Zahtevajo, da se pritegnejo k sodelovanju predvsem uprave prizadetih občim in najvidnejši predstavniki gospodarskega in kulturnega območja teh predelov. Opozarjajo, da ima okolica kmečko-delovski značaj1* ki z urbanizmom zaenkrat še nima ničesar! »kupnega. Pretvarjanje vasi v predmestje im predmestja v mesto se moTa postopoma izvršiti ter se ne da forsirati z enostavnimi uredbami Šele, ko bodo podani drugi pogoji za priključitev, naj se o njej razmišlja, V današnjem času pa ni niti nujna niti aktualna ter bi v političnem in gospodarskem oziru slabo vplivala. Zategadelj odklanjajo predstavniki teh občim vsako odgovornost pred svojimi občani ter svarijo pred nedo-> glednimi posledicami priključitve. splošnimi interesi, da ne bi bili drugi preveč prizadeti. □ Smrtna kosa Na Aleksandrovi cesti št. 39 je umrl v starosti 69 let zasebnik g, Josip Holzmanm. Naj počiva v miru! □ Vajenci in vajenke, ki so se vpisaM v obrtno* nadaljevalno šolo, naj si pridejo na mestno načel« stvo po pridelilne listke, in sicer v času od nen delje, dne 30, septembra, do sobote, dne 6. oktobra, vsak dan dopoldne. Dne 7. oktobra se bodo zbrali vsi ob 8 zjutraj v naznačenih šolah radi nadaljnjih navodiL Kdor še ni vpisan, naj to takoj stori. □ K poročila o smrti gosp. Vinka Kovačič« smo prejeli od pokojnikove rodbine pojasnilo, da( rajnki ni bil poklicni gledališki igralec, temveč jef nastopal v gledališču kot diletant iz veselja dat odra. Ni bil tudi nikoli organist v frančiškanski cer* kvi in ni pel v pevskem zboru pravoslavne cerkve, □ Nov reševalni avto. Nabiralna akcija za nov; reševalni avto zelo razveseljivo napreduje. Kot prva se je odzvala med dobrotniki Posojilnica Narodni dom, ki je darovala 500 Din. Posnemajte! □ Vse pride prav. Starega lesenega mosta čez Dravo že davno ni, v Taborski ulici pai je bila do mostišča še vedno izpeljana glav-f na vodovodna cev, ki je svoječasno preko mosta vodila v mesto. To cev sedaj izkopn-i jejo ter jo bodo porabili za prik)ljučitpy no-, vega vodnjaka na Teznu na glavno vodo-t vodno omrežje. Trbovlje Prva seja novoimenovanega občinskega odbora bo v sredo, 26. t. m. popoldne ob pol štirih. Nai sporedu je: 1. Poročilo o izidu volitev 22. julija, 2. zaprisega župana in odbornikov, 3 prevzem poslov, 4. določitev delovnega načrta novega odbora, 5. volitev odsekov in slučajnosti. Žigosanje in preizkušnja tehtnic, utež in metrov za trboveljsko občino bo 28. in 29. septembra in 1. in 2. oktobra ves dan na dvorišču pri Špamcu, Tehtnice in mere so dolžni prinesti na pregled vsi, ki jih rabijo v jaivnetn prometu. Poročil se je v soboto g. Jordan Avgust, upravnik »Slovenca« v Trbovljah s Forte Urško, poeest-niikovo hčerko e Kleka. Iskreno čestitamo! Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo se vrši do 26. t. m. na deški šoli na Vodah,, na kar se opozarjajo starša in mojstri vajencev, ki morajo prinesti s seboj tudi zadnje šolsko izpričevalo. Velikodušen dar Rdečemu križu. Mesto venca na grob svoje blagopokojme sestre je darovala soproga višjega nadzornika gospa Hamrla 250 Din Rdečemu križu. Iskrena hvala! Novo mesto Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno-nada-Ijev&lno šolo v Novem mostu za šolsko leto 1934-35 bo v nedeljo, dne 30. septembra 1934 od 9—12 dopoldne v pisarni obrtmunadaljeivalne šole na osnovni šoli. Začetniki naj prinesejo s seboj učno pogodbo! Hinko Nučič Te dni je bil nenadoma poklican g. Hinko Nučič na odlično mesto, ki mu daje pooblastilo, da odslej vrši dolžnost dramskega ravnatelja v Narodnem gledališču Zagreba. Tako je prišla pot delovnega človeka do tistega mesta, kjer lahko v okvirju danih pogojev in obveznosti določi in zariše panoramo svojih dragocenih pogledov, izkušenj in dognanj. Zdaj bo kmalu dovršenih 35 let, ki jih je g. Nučič prebil v gledališkem svetu z vsemi njegovimi pričakovanji in težavami, z vso osebno radostjo in bolestjo, s triumfi in zatajo, kakor so posebej odmerjeni takim ljudem. Rastel je gledališki kulturi in jo oblikoval v Ljubljani, v Mariboru in poslednja dobra dva decenija v Zagrebu. Zato ni čuda, da je tukajšnja gledališka publika z odobravanjem sprejela vest o njegovem imenovanju, in to prav tista preizkušena publika, ki ostaja zvesta svojemu gledališču v njegovih dobrih in hudih časih. Ko se g. Nučič pogovarja z novinarjem in z udržanim glasom pojasnjuje in odkriva svoje misli, mu je na čelu brati, kako bi tu pa tam rad povedal, pa zamolči. Tudi nobenih širokih načrtov ne obljublja, ker bi ga lahko izdale prilike in bi ne mogel izpolniti svoje besede. Toda čisto lahko zapišemo, da je že njegova osebnost dober obet, ki budi svojo pozornost ne le v Zagrebu, temveč tudi v Ljubljani Podčrtati moramo, da g. Nučič ne gleda pesimistično na sedanji repertoar zagrebške drame in ga ne smatra tako — rekli bi — zapuščenega, kakor bi kdo sklepal iz rasnih vqsii 38 st^o&h sccs, Vodi! bo delo v okvirju sedanjega programa tudi že radi abonentov, ki so se zanj priglasili. Na vsak način pa namerava sprejeti v repertoar vsa priznana dela, ki bodo v tem času splavala na površje. Zagrebška drama nikakor ni slaba, čeprav tudi nji kakor drugod ni bilo nič prizanešeno; treba je le vložiti vanjo svežine in poleta. Zato je prva skrb, ki teži g. Nučiča, da zadovolji igralski zbor. Naložil si je tisto notranje delo, ki ustvarja moč ansambla in ki ga javnost lahko prezre: slehernega igralca zaposliti primerno, kakor se prilega njegovim sposobnostim in kakor potrebuje za svojo umetniško dopolnitev in rast. Igralec, ki mu je v tem pogledu zadoščeno, tudi ob slabem kruhu da (g. Nučič govori iz izkustva) vso svojo silo in moč. V program letošnje sezone je od Slovencev sprejet Golia (Kulturna prireditev) in ostal bo Cankar (Za narodov blagor). Pri tej priliki ne smemo pozabiti na vprizoritev Pohujšanja v dolini šentflor-janski, ki jo je bil vodil in na slovenskem jeziku predstavil Zagrebu g. Nučič. Igral je sam pesnika potepuha in ga. Podgorska Hijaointo. To je bila aragooena predstava tudi v oderskem pogledu s čisto svojsko režijo, drama v pravem Cankarjevem duhu in z vsem upoštevanjem njegovih navodil. G. Nučič se je v razgovoru dotaknil vseh prihajajočih dogodkov, v katerih mora voditi račun na novem položaju. Vsekakor je zanj značilno, da tudi pri tej skromni priliki ni pozabil na svojega tovariša, ki je .pred časom nenadoma v Zagrebu umri. To je bil Slovenec Bukšeg. Naii časopisi so pač kot vestni kronisti ugotovili njegovo smrt, toda nobeden ni ob svežem grobu našel večje besede o človeku, ki je v tesnih in neprijaznih razmerah pomagal graditi slovensko gledališče. Pri nas je že tako, da bi radi zgodovinsko veljali in zato življenju krog nas iztiskamo samo suho jedro. Zagreb je te dni dobil dramsko in operno šolo, m! Sv "iO uSviSTu,: T palači Msštrsvičeve galerije. Dramsko šolo vodi g. Nučič, ki je ob svojem tvornem delu tudi odličen pedagog. Pri toliki zaposlenosti bo odslej pač imel manj prilike, da 6topi na deske. —c. „Tosca" in gostovanje Po nekajletnem izpopolnitvenem študiju v inozemstvu se nam je sedaj nanovo predstavila na našem opernem odru sopranistinja gdč. Vera Majdičeva. Nastopila je v vllogi Tosce v istoimenski Puccinijevi operi. Sklepajoč po kolikortoliko ohranjenih spominih iz prejšnjih časov je treba ugotoviti delno razliko v boljše. Predvsem se javlja v petju večja^ sigurnost z ozirom na obvladovanje tehničnih principov petja dočim na glasu samem ni opažati bistvenih sprememb. V igri pa je pevka nekoliko bolj prožna in trdnejša. Da pa je ostala navzven odpirajoča se notranja intenziteta pevke povsem enaka, to podpira pač neizpodbitno resnico: višina umetnika je dana po rojstvu. To dejstvo stoji v umetniškem svetu povsem samostojno, ločeno od vsega šolanja v smeri tehničnega izdelovanja in je tisti pravec v precenjevanja individualne umetniške potence, ki odloča o učinkovitosti te potence na strani dojemajo-čih oseb. Z ozirom na ta sestavni del pevkine osebnosti je pa vtis tega njenega novega nastopa samo potrdil žo prisvojeno sodbo: pevka kljub deloma dramatični barvi glasu nc more adekvatno vzdržati te dramatičnosti tudi po svoji notranji intenziteti. Tako zmore njena Michaela človeka vedno iskreno prepričati, dočim ji njene Tosce res ne moreš verjeti, ker v njej nastaja preobčutno nesoglasje med likom, ki ga izoblikuje dramatični potek dela, ia pa med likom; ki ga ustvarja pevka. — Tako nekako bi se glasila sodba, oprta na zadnji nastop Majdičeve in to neglede na dejstvo, da zasluži sicer njeno tokratno operno odrsko oblikovanje po svoji resni ambiciji, in sicer dosledni izdelanosti priznanje. V ostaJlem bi o predstavi omenil: da je z orirom na naturalistično osnovo dela samega! bilo tudi podajanje močno, celo preveč natu-: ralistično, da se je mučno občutilo pomanjkanje režiserjeve roke, da so tako zlasti solisti ustvarjali povsem egocentrično svoje like, ki jim je občutno nedostajalo sintetične črte in da je orkester imel mnogo elana, kar ga je mestoma celo zavajalo v premoč proti pevcem, ki jih je mestoma prekrival. — Omeniti moram tudi, da je vlogo Cavaradossija pel tenorist g^ Franci ki jo to pot zopet potrdil že nekoč napisano sodbo: v njem je mnogo bogastva, a vse še primitivno in neiz-čiščeno. Radi tega si tudi še ne tipam postaviti svoje končne sodbe o njegovi izraziti tenorski osnovi V.U. Werflova svetopisemska drama. Max Rein-hardt se je pravkar pogodil z newyorško gledališko družbo, da bo prevzel vlogo pri novi Werf-lovi svetopisemski drami »Romanca naroda«. Rein-hardt je že začel s pripravami v Newyorku. Snov drame je vzeta iz svetega pisma in riše ▼ posameznih dramatskih slikah zgodovino judovskega naroda v starem zakonu. To bo prav za prav praznična igra, prikazana v veliki zgodovinski verziji Glasbeno spremljavo in zborni del jc uglasbil Kurt WeflL Mcfee.vjo vlojjo je prevzel Feuor oalianin. Oboroženi rokomavhi Glavarja vlomilske tolpe še vedno zasledujejo Ljubljana, 24. sept | Glavar bosanske vlomilske tolpe Rosič Husein i ee še vedno skriva pred zasledujočimi ga varnost- j nJim organi. Husein tfe pravu zločinski glavar, < vedno je oborožen z revolverjem in drugim orožjem. Je ekrajno nevaren in izredno zviit kot Lisjak. Husein je bil rojen 19. marca 1904 v Pečiigradu, Bosna. Je srednje postave. Husein je poveljeval 15-članski vfomiijjski tolpi, Iti je izvršila nebroj vlomov po Sloveniji in drugih krajih. Svoj nepošten posel je družba izvrševala nad eno leto. Po Ljubljani so se bosanski vlomilci klatili od j hiše do hiše ter izmikali vse, tudi praiv ničvredne ; stvari. Proti Hueeinu je sedaj izdana tiralica. Prav taitoo se še skrivata Husainovia rokomavha, prvi je Sejdo Alibegič, rojen 1909 v Todorovu pri Peči-graidu, visok 173 cm. Drugi je pa Martin Kralj, rojem 26. marca 1914 v Radohovu ob SotU. Tudi proti tema dvema je bfla izdam toraEca. Vtomiteka družba je pokradla do 60.000 Din cemjenih .predmetov. Orožniki v Cerkljah na Gorenjskem zasledujejo skrajno nevarnega vlomilca in klateža Stanka Zupanca, rojenega 12. novembra 1908 v Zalogu, občina Komenda pri Kamniku. Ta je 16. t m., oborožen kot pravi rokovnjač, držeč v eni roki revolver, v drugi pa velik nož, vlomil v stanovanje posestnika Janeza Roglja v Spodnjem Brniku pni Cerkljah. Domači 60 bili vsi zaposleni pri jesenskih .poljskih delih. Zupane je neovirano rokov-njačil po hiši. Prebrnil je vsako omaro im naposled ee mu je posrečilo dobiti v roke prav lep S len. Pobasal je 1000 Din kovanega denarja, 500 dn vredne zlate uhane, dalje 100 avstrijskih srebrnih kron in še druge stvari v rednosti 5000 Din Vlomilca, Id se je par dni klatil okrog, so vaščami videli, kako je pred vlomom oprezoval okoli hiše. Strokovno šotstvo je dobro obiskano Ljubljana, 24. septembra. Veliik je bil letos naval tudi na naše strokovno šolstvo, zlasti na trgoroko in tudi na mnoge obrtne šole. Srednja tehnična šola šteje letos vsega 600 učencev in učenk. Na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je vpisanih 157 dijakov in dijakinj, na trgovski akademiji pa 194. Trgovska dvoraaredna Bola v Celju šteje 91. V I. razredu eta dve vzporednici, ena je popolna ženska z 28 dijakinjami, druga mešana z 29 učenci. Drugi razred šteje 34. Državna tekstilna šol® v Kranju šteje v I. razredu 25, v II. razredu 17 učenk dn učencev. Obrtna šola za pletaretvo v Ptuju ima 30 učencev Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani ima 140 j gojemk. Poleg tega so zavodu podrejene še masled- | nje šale: čipkarske šole na deželi, taiko v Polhovem , gradou 18 gojemk, Zireh 41, Železnikih 81. Pri- j ključem eo tečaji pri Fari, kočevski okraj, 33, Je- i senioe 12 in Prev&lje 31. Skupaj ima ta zavod 356 gojenk. Letos ee oitvori tudi čipikareka tečaj v Horjulu. Jtecion* ptašek ie. domač, M#i in Mnefti Koledar Torek, 25. septembra: Kamil in tov., mučen-©i. Kleofa. Osebne vesli = Izpit za rezervne artiljorijske častnike-topo-grafe so naredili sledeči gg. naredniki-dijaki: Zad-nik Ljuban, Salmič Ludovik, Zupanič Ludovik, Pregelj Bogomil, Vrančič Franc, Pobevšek Franc, Benko Tone in Breskvar Zane, vsi iz Ljubljane; Jaklič Karlo iz Višnje gore; Bernik Srečko in Košir Janez iz Št. Vida; Rozman Viljem iz Kamnika; Krivec Avgust iz Hrušice in Rasinger Emil iz Podkorena. Ostale vesti _ Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v četrtek, 27. septembra 1934 popoldne ob 2 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. 6. Volitev odbora. 7 Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil zaradi nezadostnega števila navzočih članov sklepčen, ee bo z ozirom ma § 8. društvenih pravil pol ure pozneje vršil drug občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. — Pletarska (košarska) mojstrska šola in strokovni tečaji. Nia Državni tehnični šoli (obrtni šoli) v Ljubljani se bo v slučaju zadostnih priglasitev z mesecem oktobrom otvorila enoletna pletanska (košarska) mojstrska šola. Sprejeli ee bodo učenci, ki eo se izučili te obrti ali na šolah ali pri mojstrih in imajo pomočniški izpit. Na mojstrski šoli ee bodo vršili tudi strokovni tečaji za absolvente nižjih srednjih šoL Potrdilo o uspešno dovršenem strokovnem tečaju, najmanj šest mesecev, velja za absolvente štirih razredov srednje a.M tej enake šole kot diokaz pred pisno dovršene učne dobe dm Ima značaj pomočniškega izpita. Vse prijave (ustne in pismene) sprejema direkcija Državne tehniške šole v Ljubljani._ — Osebe, ki trpe na. žolčntb in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je » Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. — Iz Planine pri Sevnici poroča pripravljalni odbor za postavitev spomenika pokojni rojakinji in pisateljici Anilti Wambrechtsaimer, da je odkritje spomenika ,preloženo radi tehničnih ovir na pomlad. Nabiralni prispevki bodo še pri nadaljnji aktivni nabiralni akciji skoro dosegli potrebno vsoto. Darovalcem se odbor iskreno zahvaljuje za .poslane prispevke in prosi še vse one, ki so po-kojnico poznali in spoštovali, dia se odidolže manom velike rodoljubkiinje s primernim zneskom. Prispevke je naslavljati na Okrajno hranilnico v Kozjem ali na odbor na Planino pri Sevnici. — Cakovec proglašen ta mesto. V smislu novega zakona o mestnih občinah je bil trg Čakovec v Medimurji v nedeljo svečano proglašen za mesto Svečanost je bila združena e službo božjo dn slavnostnim zborovanjem. — Angleško vojno brodovje na Snšakn. V su-šaškem pristanišču ee je te dani zasidrala skupina angleških podimonnic z matično ladjo »Cyclop«. S lo skupino je zalk.ljučem program obiska angleškega vojnega brodovja na Jadranu. Brodovje odpluje 8. oktobra. — Čevljarska zadruga v Novem Sadu. V Novem Sadu se je Obralo več čevljarjev v zadrugo, ki je že najela svoj lokal. Čevljarji se hočejo na ta način boriti protd uničujoči konkurenci tovarn. Pristopnina v zadrugo znaša 50 Din. — Smodcrovski grad v nevarnosti. Slavna eme-dorevski grad, eden najslavnejših spomenikov staro Srbije, je v veliki nevarnosti, da bo razpadel. kakor poročajo Listi. Zadnje čase eo namreč odkrili take razpoke, da se je resno bati, katastrofe. — Ubegli gojenec dečjega vzgajališča. Kakor poroča orožniaka postaja v Litiji, je 20. t m. pobegnil iz dečjega vzgajališča na Ponovičah pri Litiji gojenec France Jeršdn, rojen 15. januarja 1923 v Ljubljani, pristojen v občino Sv. Jurij pri Gro-suplju. Ubežnik je male postave, rdečeličen in na eno oko škilast. Pobegnil je v modri za vodni obleki. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. — Zverinski roparski umor pri Virovitiei. V vasi Reaovcu, kd je kakšnih 20 minut oddaljena od Virovdtice v Slavoniji, je bdi te dni izvršen strahovit zločin, kakršnega v tamkajšnjih krajih že dolgo ne pomnijo. Na koncu vasi je živel 70 letni posestnik Mijo Salaj s evojo ženo Julko. Te dmd eta nekega večera do polnoči luščila grah, nato pa odšla v spalnico. Uro kesneje je zaslišal Salaj na dvorišču korake in takoj zatem udarce tio oknu .prednje sobe. Kmalu je zaslišal žvenket šip in nato udarce sekire po ogrodju okna. Salai je takoj zbudil ženo dn skočil v sprednjo c 1 > pogledat, kaj ee godi Toda takoj, ko je stop . mi prag, ga je zadel silen udarec, taiko, da ee fe nezavesten zgradil na tla. Dva roparja, oborožena s sekiro in puško, sta nato planila proti starki, jo začela na strašen način mučiti im med pretepanjem zahtevala od nje denar. Medtem, ko jo je eden davil za vrat, ji je drugi okrog pasu ovil jekleno žico im jo pričel stiskati. Ko se starka nd več ganila, sta se razbojnika spravila iskat denar. Medtem je stari Salaj prišel k zavesti im šel pomagat ženi. Odvil ji je žico, toda starka je v strašnih bolečinah čez eno uro umrla. Ko eta medtem razbojnika opazila, da ee je Salaj pobraL je eden naperil puško nanj, grozeč mu, da ga takoj ubije, če ee bo premaknil. Toda Salaju se je kljub temu v ugodnem trenutku posrečilo priti do vrat. Planit je ven in stekel po pomoč. Takoj se je zbralo 10 ljuidi, oboroženih z različnim orodjem in orožjem, toda razbojnika sta jim pred nosom ušla s 7000 Dan v žepu, katere sta pri iskanju našla. Orožniki zasledujejo zverinska roparja. — Snaga je p'ol življenja, pravi ljudski pregovor. Brez Zlatorog-ovega mila pa ni prave snage v gospodinjstvu. To milo je vedno enako dobro in v rabi izdatno. Zato naše domače Zlatorog-ovo milo našim gospodinjam toplo priporočamo! — Vkuhavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj na jesen najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice: s-Sadje v gospodinjstvu«, ki ga je priredil M. Humek, daje vsaki gospodinji in kuharici obilo važnih nasvetov in navodil, kako ji je ravnati s sadjem in zelenjavo pred vkuhava-njem, kako pripravi sadje ali zelenjavo za konserviranje, kako ji je ravnati s posodo za vkuhavanje, s steklenicami itd. V knjigi dobi navodila, kako pridelujemo razne sadne mezge, marmelade, sadni sir, sadne sokove, brezalkoholne pijače. Drugi del govori o konserviranju zelenjave v kisu alii slanici, o konserviranju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zelenjadi in sadja. Knjiga obsega 100 strani besedila in nad 90 slik in več barvastih prilog ter stane nevezana 24 Din, vezana 32 Din. Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem gospodinjam, gospodičnam pomočnicam in kuharicam. — Gospodinjska šola dir. Krekova — Ljubljana VII., tel. 30.94. Vpisovanje 1. oktobra od 8 dopoldne in do 6 zvečer. Pojasnila daje in prospekte razpošilja ravnateljstvo šole brezplačno! — Močno kajenje povzroča tvorbo rumenega, rujavega ali črnega obložka na zobeh. Za kadilce in kadilke je redna, dnevno večkratna nega zob z Odol-zobno pasto neobhodno potrebna, če hočejo ohraniti svoje zobe bele. Odol zobna pasta očisti zobe zanesljivo, ne da bi ranila dlesni, ter odstrani vse nečistote in neprijeten duh, ki ga povzroča kajenje, jed in pijača. Odol zobna pasta napravi zobe bele in da prijeten in čist duh. — Za službe po pisarnah in lastno prakso najbolje in najceneje pripravlja dijake in odrasle stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, ki se otvori dne 2. oktobra t. 1. Dnevni in večerni tečaji. Mesečna učnina 120 Din. — Revni popust. — Vsa pojasnila daje brezplačno vodstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani — Kongresni trg 2-II. — Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov. Pred prvim mrazom v oktobru priveze vsak previden sadjar na sadno drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica ali imrazovca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina mazanja lepiva na papir, se dobe že več let sem patentirani, gotovi, z goseničnim lepivom že opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štcdljivi in s katerimi se da lahko in hitro delati. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočilo. Dobite jih pri vseh gospodarskih zadrugah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, jih naročite pri »Unio« družbi, tvornici sredstev za zatiranje 6adnih škodljivcev, Maribor. Tu prejmete tudi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih .škodljivcev«. Izkušnja uči: »Samo toliko se bo 6adja nabralo, kar nam bo od škodljivcev ostalo«. — Ko se začno cevi ponpnjcvati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove«. grenčice na redno izpraznjenje črevesa tu zmanjša naval Vse motri Vaše zobe. Samo negovani zobje izpopolnijo Vašo zunanjost. Odol je zaradi tega važno kozmetično sredstvo. Z njim se pridobi, če se stalno uporablja, lepo in zdravo zobovje. Odol pa premore še več: Učinkuje antiseptično. CD ID (Da ne neguje samo, marveč tudi varuje Vaše zobe. - Odol se da uporabljati zelo varčno. Prijave za kišnonajemninski davek Na podlagi čl. 105. zakona o neposrednih davkih je davčni oddelek finančnega ministrstva naložil davčnim upravam, da pozovejo davčne obve-zance za hišno najemninski davek z javnim pozivom, da predlože davčne prijave za leto 1935 v dobi od 1. do 30. novembra t. 1. Javni pozivi za predložitev davčnih prijav se bodo objavili posebej, in sicer v vsaki občini pismeno, v krajevnih j listih ali na kateri drugi način, ki je tann v navadi. Davčni obvezanci za hišno najemninski davek morajo prijaviti letno najemnino (brutto dohodke) po stanju, ko je bil objavljen poziv za predložitev davčnih prijav. Redne davčne prijave v krajih, kjer je sedež davčne uprave, bodo sprejemale uprave same, drugod pa občinske oblasti. Do vštetega 31. decembra bodo davčne uprave uredile davčne prijave po občinah in sestavile za vsako občino seznam davčnih obvezancev, ki niso izročili davčne prijave, ter po tem seznamu pozvale davčne ob-vezance posamič, da predlože prijave v roku 8 dni, to je do 8. januarja 1935. Proučitev davčnih prijav mora biti brezpogojno izvršena do 15. januarja, odmera davka pa v celoti najkasneje do konca meseca februarja 1935. Zakaj so stanovanja draga? Ljubljana, 24. sept Dovolite mi, gospod urednik, k dopisu pod gornjim naslovom v 213. štev. »Slovenca« še nekaj vrstic, ki bodo od moje strani zadnje. — Mislim, da dopisnik prav gotovo ni izmed tistih, ki so strgali par podplatov, ko so bili prisiljeni iskati stanovanje. Priporoča dvo- ali trosobna stanovanja nekje (kje pa?) zunaj mesta, ob periferiji, 15 do 20 minut od centra, ki jih nazivlje »luksuzna«, in sicer za ceno 600 Din mesečno. — Vprašam samo, ali je dvosobno, pa tudi trosobno stanovanje v kaki novi hiši tam vsaj tako prostorno, da spraviš notri več nego tri postelje z drugo ropotijo vred, ki spada v vsako stanovanje. »Luksuza« ne potrebujemo prav nobenega; saj ga tudi ni v novih hišah ob periferiji. Ko bi bilo le nekaj prikladnosti; a ni niti te. — Ako pa hočeš postaviti v stanovanje osem postelj, potem bo premajhno tudi dvojno stanovanje v novih hišah, oddaljenih od centra 15 do 20 minut. — Je pa še marsikaj bo1!j važnega kot stopiti iz hiše naravnost v urad ali kavarno. — Kako daleč imajo otroci v šolo? Ali potrebujejo do tja 20 minut peš, ali z električno, ali z avtobusom? — Kako daleč je do bližnje cerkve? — Koliko se zavozi, a.li pa raztrga podplatov? Koliko zgubi časa? — Tista o kava/mi je čisto deplaciran argument. Zato je tudi stanovanje kdovekje zunaj mesta prav tako drag špas in dvosobno stanovanje — naj je še tako »luksuzno« — za ceno 600 Din prav tako odločno predrago. Trosobnega stanovanja za 600 Din pa ne dobiš tudi v najbolj oddaljenem koncu mesta, razen morda s kakimi lukn jami, ne sobani i. ki znnbiti spraviš vanje komaj po eno posteljo, nočno omarico in še dva stola, in že je polna »soba«. — Sicer pa dopisnik sam priznava«, da hišni posestniki ob robu mesta niso niti zdaleč deležni vseh tistih udobnosti in ugodnosti kakor v mestu. Tega so boje tudi najemniki, a ne tega, da bi imeli predaleč v kavarno. kar je pač za ubogo paro čisto postranska, da, docela no man a stvar. Iz vsega povedanega pa izhaja dn so stanovanja odločno pivdrnca ne sa.mo v sredini, marveč tudi ob robu mesta. — F. K—n. Celje S3 Smrtna nesreča železničarja. Koritnik Alojz, 58 letni železniški delavec iz Suhadola, obč. Loka pri Zidanem mostu, se je vračal v nedeljo zvečer pe progi med Hrastnikom in Zidanim mostom z dela. Po progi je privozil vlak in je Koritnika, ki se ni pravočasno umaknil, udaril vagon od strani v glavo; Koritniku je počila lobanja. Prepeljali so ga še ponoči s tovornim vlakom v Celje, a je tik, preden je vlak v Celju ob pol 1 ponoči obstal, v vagonu ! izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na bol-1 niško pokopališče, kjer bo danes ob 5 popoldne pogreb, N. v m. p.! <3 Šoferski izpiti za okraje Celje, Šmarje pri Jelšah in Gornji grad bodo v sredo, dne 3. oktobra ob 9 dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju. K temu izpitu lahko pridejo tudi kandidati iz mesta Celja. 0 Korošci bodo zborovali Klub koroških Slovencev v Ljubljani bo imel svojo redno letno skupščino v nedeljo, dne 7. oktobra v hotelu Evropa v Celju. iS Nepoklican gost v stanovanju. V pritlično stanovanje ing. Komela v Tavčarjevi ulici 2 se je v soboto, dne 22. t. m. okrog 19 splazil skozi okno neznani moški. Kmalu je stopila v sobo služkinja, prižgala luč in opazila v sobi moškega, ki je jemal iz omare perilo. Služkinja je začela klicati na pomoč, pa se ni nihče oglasil; tat se je začel z njo ruvati, borba je trajala celih 10 minut. Končno je tatu uspelo skočiti skozi okno in pobegniti, V naglici je pustil pod oknom svoje čevlje, ki jih je bil prej sezul. Odnesel ni ničesar, k sreči tudi ni opazil, da je bila v omari spravljena večja vsota denarja. <3 Pred odhodom vlaka okradena. V nedeljo ob pol 10 dopoldne se je hotela Berta W. iz Celja odpeljati z vlakom v Radgono. Ko je stopila v vlak in se je skozi okno kupeja še poslavljala od svojih znancev, j.i je nekdo ukradel iz kupeja ročno torbico, v kateri je bilo 62 šiligov, 130 Din, vozni listek, potni list in še nekaj drugih reči. 13 Huda nesreča otročiča. Salobir Jože, 18 mesečni sin posestnika z Dobja pri Planini je stopil 22. t, m, na mlatiln.ico, ko. je bila v pogonu, Mlatil-nica ga je zgrabila za desno nogo in mu jo zmečkala. Slovenjgradec Promovanje rodovniške živine se je vršilo v petek, 21. septembra za živinorejsko zadrugo v Slovenjgradcu. K premovanju so prignali nad sto glav živine, ki je vpisana v rodovnik te zadruge. Premovanje je priredila Zveza selekcijskih organizacij za belo slovensko govedo v Mariboru. Ogledat so ei prišli premovanje rasrni predstavniki tukajšnjih lokalnih javnih ustanov in oblasti ter sosednjih rodovniških organizacij. Živina, ki je bila prignana k premovanju, je bila zelo lepa, zlasti ple-menjaki. Prvo mesto pri rodovniških bikih ple-menjakih je dobil g. Anton Rogina iz Podgorja, ki redi dva bika ter je dobil prvo in drugo mesto, tretje mesto je dobil bik g. inž. Vrhnjaka iz Pameč. Prvo mesto za krave je dobil g. Franc Rotovnik iz Pameč. Nagrade za biite so bile ml 600 do 100 Din. Po končanem premovanju, preden so se razdelile nagrade, so rejce pozdravili in jih vzpodbujali k nadaljnemu smotrnemu delu pri živinoreji gg. Rogina, Id je bil obenem predsednik pripravijalnegn odbora; M. Zupane za bansko upravo ter Šliftar za Zvezo selekcijskih orga.nizncij. To premovanje je pokazalo precejšen napredek v živinoreji tega okraja v dobi od zadnjega premovanja v letu 1931 tako v kakovosti kakor tudi v številu prignane živine Poizvedovanja Rdeča pletena jopica Jc bi 1 a lzsnihljnnn v Sole .VI pri Sv, Jakobu. TVltlffn! k ',1 nsH r n n j jn ru IH IJ n niti nagradi v gostilni Ivon Znjc, Sotoaka. jugoslovanski javnosti! Na mojo izjavo |avnosti glede obdavčenja tvrdke Bafa odgovarja v zagrebških „ Novostih" in beograjski „Stampi" neki »Akcioni odbor za zaštitu nacionalne kožarsko-preradjivačke radinosti". Ugotovil sem, kdo se skriva za Akcijskim odborom za zaščito nacionalne usnjarske delavnosti in kdo vodi kampanjo v imenu nacionalizma proti nam. To je konkurenca iz Zagreba: Mavro Schonbaum, trgovec s čevlji, Ilica št 31, Feliks Neumann, lastnik trgovine s čevlji „Postola", Ilica št. 61, inž. Rihard Neumann, prokurist firme Hertman, d. d. trgovina z usnjem Jelačičev trg 25. Na ta oglas sem odgovoril v sobotnih zagrebških časopisih naslednje: Savno sti! Trije trgovci s čevlji z Ilice pod imenom Akcijski odbor za zaščito baje nacionalne usnjarske stroke so odgovorili na mojo izjavo. Ne vem zakaj se gospodje sramujejo svojih imen in zakaj jih skrivajo pod firmo nacionalizma. Gospodje so analfabeti v davčnih zakonih, če ne vedo, da obstoje poleg osnovnega in dopolnilnega davka še tudi drugi davki. Izgleda, da gospodje sploh ne plačujejo skupnega prometnega, kakor tudi ne luksuznega davka, če ne vedo, da tudi ti davki obstoje. Pozivam gospode z llice, edine člane tega Akcijskega odbora, da objavijo svoje plačane davke, in da potem tudi v pogledu davkov tekmujemo. (Resnica je: Firma Bafa je plačala v gotovini na račun davkov in dajatev za leto 1933 Din 12,210.421*— :«:• skupaj s svojimi 127 prodajalnami, tako da odpade na eno prodajalno, pa celo na ono na deželi, blizu ;• 100.000 dinarjev. Za javnost bi bilo zanimivo, da izve, koliko plačajo davka gospodje iz Akcijskega odbora, ki imajo svoje trgovine na Ilici. Gaj je: Da je sploh kedaj v usnjarski stroki in v stroki predelovanja usnja bilo zaposlenih 60.000 delavcev, pa so zaradi tega tudi številke izgubljenih dnevnih zaslužkov v znesku Din 360,000.000 — izmišljene in neresnične. Po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo zaposlenih v celokupni usnjarski in usnje predelujoči podjetnosti vključno industrijo in obrtništvo: v juliju 1932. leta 1972 žensk 19.084 moških 21.056 skupaj v juliju 1933. leta 2327 žensk 18.300 moških 20.627 skupaj v juliju 1934 leta 2454 žensk 19.458 moških 22.912 skupaj Iz tega je razvidno, da v treh letih naše proizvodnje v državi ne samo ni padlo število zaposlenih delavcev v usnjarski in usnje predelujoči stroki, nego je Še celo naraslo za 1.856 ČlanOV. Iz vsega tega je jasno, da gospodje iz nacionalnega Akcijskega odbora ne delajo na tem, da javnost Izve resnico, nego da javnost zavedejo v zmoto. Jdjavljam: Naše delo ni naperjeno proti čevljarjem. Pozdravljamo osnovanje zadrugarstva in napredek v Čevljarski obrti. Pripravljeni smo, da sodelujemo in pomagamo zadrugarstvu, da se z združenimi močmi borimo proti draginji. Borimo se, da z nizkimi cenami omogočimo milijonom jugoslovanskih konzumentov, da se obujejo z dobro obutvijo. Borimo se, da dvignemo življenjske razmere naših sodelavcev z dobrim zaslužkom, s pocenitvijo vsakdanjih potreb in s poboljšanjem delovnih in življenjskih pogojev. Borimo se, da kot privatno podjetje ne izostanemo niti pri eni tekmi, kjer se služi nacijonalnemu, ekonomskemu in socialnemu interesu naše države in naroda. Goma fflaksimovič Gospodarstvo Naš izvoz živine Poročilo Urada za kontrolo izvoza Iz poročila Urada za kontrolo izvoza živine za 1933, ki ga objavlja v svojem poročilu za 1933 Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, posnemamo, da izvršuje urad razdelitev kontingentov pri uvozu v Češkoslovaško in deloma v Avstrijo, slednja namreč si pridržuje pravico vsak tretji teden razdeliti kontingent med svoje uvoznike. Urad pravi, da se mora boriti z neregulirano proizvodnjo, dočim je povpraševanje n. pr. iz Avstrije razdeljeno na vse dobe enako. Od polovice februarja pa do avgusta ima Urad velike muke, da izkoristi dodeljeni mu kontingent, ker pač tedaj izvozniki zaradi nerentabilnosti nočejo izvažati. Zato je urad vezal izvoz v omenjenih mesecih z izvozom v drugih mesecih. Poleg tega pa je urad vezal tudi dovoljenja za eno državo z dovoljenji za drugo državo, kar je imelo za posledico stalen izvoz živine n. pr. v Italijo. Poleg tega je urad skušal preskrbeti za prodajo v nekontingentirane države: Malta, Egipt itd Lani smo po bojih z Av- i strijo dobili nove kontingente, poleg tega pa je uspelo tudi v CSR streli monopol komisijonarjev. Urad navaja podrobne podatke o našem izvozu živine v Avstrijo po banovinah. Tako je v okvirju rednega kontingenta znašal delež dravske banovine , 1123 glav goveje živine (1932 1605 komadov), isto-I časno pa je ves izvoz padel od 6322 na 5968 in je bil torej padec pri nas znatnejši kot v drugih banovinah. Od izvoza v letu 1933 odpada na izvoznike 449 glav, na producente 150 in zadruge 524. Redni kontingent debelih prašičev je znašal lani 102.069 komadov (1932 134.980 komadov), od tega iz naše banovine 293 (1932 411 glav). Nadalje je padel uvoz pršutarjev od 30.871 (od tega 513 iz Slovenije) na 16.968 v letu 1933, za Slovenijo pa za lani niso objavljeni podatki. Uvoz v Češko je znašal lani 49.308 komadov, od tega iz Slovenije 523 glav (samo debeli prašiči), za letos ni navedena količina izvoza iz Slovenije. v kupčijo. Hmeljarska prodaj____ na dehiin se ji je v obilni meri posreči zadruga je pridno ilo ovreči neopravičene predsodke proti našemu letošnjemu pridelku. s Zatec, CSR, 22. sept p. Nakupovanje je na deželi prav živahno Ln je tudi na mestu kupčija dobra. Učvrstile so se cene za srednje blago in so danes naslednje: izbrano blago 1800 kč, I. 1700—1750 Kč, srednje dobro blago 1500-1600 Kč, slabo 1350— 1400 Kč. Tendenca prijazna in traja prijaznejše razpoloženje dalje. Zaloge so se zelo zmanjšale, kar bo gotovo vplivalo tudi na ceno. Auscha, 22. sept. p. Razpoloženje je čvrsto in je trgovina živahna. Cene so se le malenkostno iz- Sremenile in se še nadalje kupuje po ceni 1300—1400 ^č za 50 kg. Dosedaj ie bilo v tem okolišu prodanih 15.000 stotov, to sta dve tretjini pridelka. Živina Dunajski goveji sejem 24. sept je bilo prigua-, nih 871 volov, 455 bikov in 482 krav, skupno 1808 ■ Sbv, od tega iz Avstrije 1289, iz inozemstva pa i 519. Cene so bile v šil. za kg žive teže: voli 0.80 | do 1.42, biki 0.76—1, krave 0.80—1 in klavna živina 0.60—0.75. Tendenca je bila mirna in so cene I. 1 in II. volov padle za 3—5 grošev, III. pa za 3 groše, ravnotako so nazadovale dobre krave v ceni za 3 pri kg, dočim so biki in klavna živina pri do-prometu ostali v ceni neizpremenjeni. Za (trokamtaU nt nkakega drama, de k otjdovriemlll kn »kasti oodpetnfk. Mletova elastičnost I* tralnoit notni* tla Mprekotenl jtollšca ifctofeo*^' • L 12fcv: Priprave za obrtniški teden Važna obrtniška konferenca v Zagrebu V nedeljo, 23. septembra, se je vršila v prostorih Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu pod predsedstvom Milana Ramuščaka konferenca delegatov vodilnih obrtniških organizacij iz vse države. Predmet razprav je bila prireditev obrtniškega tedna in vprašanje ustanovitve enotne obrtniške zvezne organizacije za vso državo. Iz Dravske banovine so J^* Jj _ . . v..!____J___I-. " 1 • Tslanice, od katerih izdela eno Zagreb, 'jljana in tretjo Belgrad. Pri "razgovorih o skupni organizaciji obrtništva Spon f etika smrt našega delavca. Po podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev je znašala umrljivost v juliju pri vseh uradih 181. Največ smrtnih slučajev je bito zaradi jedke, ki je zahtevala 50 smrtnih žrtev ah 27.6% vsega števda umrlih. . Podružnica Drž. hipotekarne banke v Banjaluki začne poslovati prihodnji teden, zaenkrat je banka nastanjena v zasebni hiši, spomladi bo zgradila novo hišo. Prva medmurska tkalnica sklicuje občni zbor v Cakovcu za 2. oktober. Na dnevnem redu je sklepanje o znižanju delniške glavnice od 0.5 na 0.3 milj. Din radi potegnitve iz prometa in uničenja 20.000 delnic po 100 Din, nato p povišanju glavnice na 2 milj. Din z izdajo 17.000 delnic po 100 Din. Nadalje je še na dnevnem redu poroulo o nakupu tkalnice v Cakovcu, bivše lastmstvo tvrdke Bruneer, tekstilna industrija. Izprememba pravil Jugočeške. Banska uprava je ix>trdila sklepe zbora delničarjev, da se lzpre-mene pravila Jugočeške glede načina izpopolnitve praznih mest v upravi in nadzorstvu. Lloyd Sabaudo, Genova. Delniška glavnica te holding družbe je zmanjšana na 11.52 milj. lir (pred fuzijo s skupno brodarsko družbo »Italia) je znašala 250 milj. lir). Imenska vrednost delnice je zmanjšana od 250 na t5 lir. Likvidacijski zaključek bo končan čez leto dni. Nemška letina. Po uradnih podatkih znaša letos pridelek krušnih žit v Nemčiji 12.0? milj. ton, t. j. 16.8% manj ko lanski rekordni pridelek.' Letina pšenice je znašala 7.56 (lani 8.73) milj. ton, povprečno 1924r—1935 pa 7.52 milj. ton. Zelo slab je donos krmil in se že opaža pomanjkanje krme, kar povzroča povečan je zakola. Italijani v avstrijski lesni industriji. Znana italijanska tvrdka Feltrinclli jc kupila od Cre-d it a n«i »H-Bn.nk v ew.ina oaket dclnic koroške za vso državo se je ugotovilo, da se glede tega še niso storili nobeni sklepi, kakor so o tem napačno poročali nekateri časopisi (Zanatlija, Obrlnik), temveč so se vodili samo neobvezni razgovori. 2e pred mnogimi leti se je ta ideja pokrenila na vsedržavnem zboru obrtnikov v Celju. Potrebno je, da se to vprašanje še temeljiteje prouči in zaslišijo vse zvezne obrtniške organizacije v državi. lesne vnovčevalne družbe »Drauland, A. G.< v Celovcu, katere delniška glavnica znaša 4 milj. šilingov. Enotne smernice za dokumentne akreditive. Mednarodna trgovska zbornica poroča, da sta bankirski zvezi Holandije in Romunije pristopili k sporazumu glede enotnih smernic za dokumentne akreditive na podlagi predloga MTZ. Oficielno se drže teh 6mernic že banke v Franciji, Belgiji, Italiji in Švici, dočim v drugih državah banke večinoma delajo po teh smernicah, ne da bi njih organizacije uradno pristopile k sporazumu. Borza Denar Dne 24. septembra. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Berlina in Pariza, jjopustili so Amsterdam, Bruselj in Trst, dočim so narasle devize London, Nevv York in Praga. V zasebnem krilingu je avstrijski šiling ostal skoraj neizpremenjen: v Ljubljani 8.50—8.60, v Zagrebu 8.40—8.50. Grški boni v Zagrebu 28.90 do 29.60, v Belgradu 29.15—29.85. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 226.95—228.55, v Zagrebu pa na 227.27—228.87. Španska pezeta v Zagrebu 5.925 do 6.025, v Belgradu 6.— bi. Budimjješta v Zagrebu 10.20 bi., v Belgradu 9.95-10.05. Ljubljana. Amsterdam 2302.63—2313.99, Berlin 1353.47—1364.27, Bruselj 797.46—801.40, London 167.19-168.79, Curih 1108.»—1113.85, Nevv York 3327.72—3355.98, Pariz 223.93—225.05, Praga 141.34 do 142.20, Trst 290.79—293.19. Promet na zagrebški borzi 61.631 Din. Curih. Pariz 20.205, London 15.11, New York 302.75, Bruselj 71.95, Milan 26.28, Madrid 41.875, Amsterdam 207.75, Berlin 122.35, Dunaj 72.73 (priv. 57.20), Stockholm 77.95, Oslo 75:95, Kopenhagen 67.50, Praga 12.7675, Varšava 57.925, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.81. Dunaj. Dinar notira (valuta) 9.09 den. Vrednostni papirji l Tendenca je bila danes neenotna: v Zagrebu je bila vojna škoda slabša kot v f>etek preteklega tedna, v Belgradu pa višja. V ostalih papirjih ni bilo znatnejših izprememb. Promet je bil srednje-slab. Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 40—41, vojna škoda 350—353, begi. obv. 59—60, 8% Bler. pos. 67—68, 7% Bler. pos. 57.50—58.50, 7% pos. Drž. hip. banke 67—69. Zagreb. Drž. papnrji: 7% inv. pos. 71.50—72.50, agrarji 41—41.50, vojna škoda 352—354, 9. 352 do 353.50, 12. 355—357, 6% begi. obv. 60.50 bi., 8% Bler. pos. 68.50 bl„ 7% Bler. pos. 56.75—57.50 (56, 57), 7% jx>s. Drž. hip. banke 66 den. — Delnice: Narodna banka 4100 den., Priv. agr. banka 220 bi., Osj. sladk. tov. 125—135, Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 145 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 85—90. Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71.50 do 72.50, vojna škoda 353 - ,354 (355, 353.50), 12. 356.50 do 358 (357.50), 6% begi. obv. 60.25-61 (60.75), 12. 60.50-61 (61), 7% Bler. pos. 56.50-57 (56.75). 7% n>os. Drž. hip. banke 68 bi. — Delnice: Narodna banka 4130 bi. (4125), Priv. agr. banka 220 bi. Dunaj. Donavskosavskojadranska 62.25, delnice U, Landerbatika 14, Narodna banka 117, Steg 14.70, Stevveag 10.20, Alpine 11.30, Rima 21.10, Trboveljska 12.25. Hmelj Žalec. 24. septembra. Pri živahnejšem zanima nju in povpraševanju so se cene znatno okrepile in je zlasti za tudi v barvi boljše blago zaključna tendenca razmeroma čvrsta. Cene so sicer ostale navidez neizpremenjene in se plačuje 20—40 Din za kilogram, vendar pa presoja kakovosti ni več tako stroga in se že tudi drugovrstno blago prevzema in plačuje kot prvovrstno. Ker je v Nemčiji že skoraj večina pridelka razprodana in so tudi na Češkoslovaškem zaloge že močno zredčene, se računa, da bo v prihodnjih dneh tudi pri nas končno 1e poslala kupčija živahnejša in si bodo tudi cene ooorooirlc. Zadali čas vedno več trgovcev posega Igre z žog o Upoljimo tudi pri nas rokomet Dandanes imamo najodilidnejše igre z žogo in pri vseh narodih zavzemajo zelo važno mesto med telesnimi vajami. Ne samo to, da eo igre z žogo najprivilačnejše za mladi no, temveč so nefkatere med njimi tako line, da sd brez njih skoraj ne moremo misliti pravilne telesne vzgoje. Kako raz-gibljemo svoje telo im kako se razvedrimo pri nekaterih igrah, ve le oni, ki jih je že igral. Seveda niso vse za vsakogar, kakor tudi niiBo vse dobre, vendar pa je precej takih, ki so zelo primerne in priporočljive tako za otroke kakor za odrasle ljudi ne glede na starost in spol. Toda, žal, pozna naš šport samo nogomet ln hazeno. Odboglko, ki spada med najlepše igre, gojijo samo telovadna društva in če vjiošfcevamo še tenis in wate»polo, potem bi bile to nekako vse igre z žogo, ki se gojijo pri nas. Nogomet je pri nas najbolj razširjen in najbolj udomačen. Se izpred vojne ga poznamo, po vojni se je ta igra močno razširila in zlasti pri mladimi priljubila. Prepričan sem, da se je zato tako udomačila ta športna pamoga pri nas, ker je to prvič izredno borbena igra in ker, drugič, nismo imoli nikogar. bi kaike druge igre propagiral v naših krajih; slednje bo menda glavni vzrok, zakaj v našem športu razen nogometa in omenjenih iger, ne poznamo druge igre z žogo. Kljub temu, da želim nogometu samo napredka, da bi končno vendar enkrat prišel na pravo pot, ne morem preko tega, da ne bi dal prednosti onim igram, pri katerih je celo telo zaposleno kakor na pniimer pri odlbojki ali pri rokometu Kajti odbojka im rokomet sta neprimerno boljši telesni vaiji in je oeoibiito pri rokometu vse telo 'bolje zaposleno. Pri rokometu igralec teče, skače ter meče žogo z rokama, dočim pri nogometu samo teče, skače ter z nogami suje žogo, roki pa počivata. Nogi sta pri nogometu prekomerno preobremenjeni, ker opravljata še delo rok, vsled česar dobijo po naivadii vsi nogometaši izredno močno razvite noge, gornji del telesa pa je šibak, tako, da je vse telo neharmo-niono razvito. In 'la hiba je tem večja, čim mam j se bavi nogometaš še s kakimi drugi™ telesnimi vajami. Kaj pa pri drugih igrali? 6e pogledamo odbojko, vidimo, da se pri tej zelo vsestransko predela oelo telo. Mnogo je trdba skakati, zbijati z roko, pnipogibati se itd. Edina hiba, ki jo vidijo nekateri v tej igri, je ta, da ni to posebno borbena, ampak bolj spretnostma igra. Toda, če igrata dve dobri šestorioi, postne človek tudi ob tej igri navdušen :n tudi boifoemosti ne manjka, aikoravno rad priznam, da nima tiste privlačnosti kakor nogomet. Rokomet pa je igra z žogo, ki nogomet v vsakem pogledu nadkriljuje. Bodisi e telesnega stališča, bodisi s stališča zanimivosti, hitrosti, borbenosti, fimes v kombinaciji Kdor je videl igra« dve prvovrstni emjstorici, ta se je maral navdušiti zanj. Take bralne kakor jo vidimo pri rokometu, je pni nogometu izključena. Toliko hitrih potez in z bliskovito hitrostjo se menjnjočHi situacij pni nogometu ne vidimo Nn kratko: To je igra, za katero 6e mora vsakdo navdušiti. Marsikdo je 'mnenja, da zato ne more biti zanimiva, ker tudii naša hazema, ki jo imamo .priliko večkrat videti, ni. Tega mnenja sem bil tudd jaz, dokler nisem videl rokometne tekme. Toda močno sem se motil. Rokomet se z bazeno ne da primerjati, aikoravno ji zelo sliči. Prviič igrajo pri rokometu moški, ki eo neprimerno hitrejši kakor ženske, drugič je enajst igralcev kalkor pri nogometu, tretjič je igrišče tako veliko kalkor pri nogometa, vsled česar se razvija lepa igra in končno ee podaja žoga z roko mesto z nogo, kar da igri neprimerno večjo brzino kakor pri nogometu. O tem sein ee imel priliko prepričati na II. delavskii olimpijadi, ki se je vršila leta 1031 na Dunaju. V finalni tekmi, ki ee je vršila Ob nabito polnem stadionu v Praitru med Nemčijo im Avstrijo, so me prepričali o tem im moram priznati, da še ob nobeni nogometni tekmi, katerih sem že videl vso polno im prvovrstnih, niKem bil tako navdušen kakor ob tej rokometni tekmii. Morda }e_ tudi to nekoliko vplivalo name, ker sem prvič v življenju videl igrati res prvovrsten rokomet, bredno hitrost, hitro se morijo joče situacije, lepoto figre; dejstvo je, da sem bil presenečen in da se 7.a rokomet bolj navdušujem kakor za nogomet. Rokomet je zelo podobm nogometu, samo, da se žogo meče z roko in da je — kakor sem Se omenil — neprimerno hitrejši im da tudti tako surov ne more postati kaikor nogomet. Ker so nekateri že povpraševali po tej igri, bomo tekom prihodnjih dni objavili njena pravila. Želim saimo, da bi jo čini več klubov začelo gojiti in da bd morda že prihodnje leto imeli priliko tudi v naših krajih poleg nogoimelniih tekem opazovati še rokometne. Morda bo ta igra tudi nogometu kaj pripomogla, da pride na ono višino, na kateri bi fvo zmožnosti naših fantov že lahko MI. I. K—«t. Jesenice Slovensko planinsko društvo je po časopisih objavilo, katere koče ostanejo do tega ali onega časa oskrbovane, oziroma odprte. Koča na Črnem vrhu nad Jesenicami tam seveda ni omenjena, ker je ta last »Gorenjca«, športnega društva na Jesenicah. Zato bodi vsem, ki se za-I nimnjo za naše nižje le/.eče jdanine sporočeno, da ostane ta koča vso zimo oskrbovana in odprta. Plavalni dvomach Sušak-Ljubljana 71154 V plavalnem dvomatehu, M h |t niti ▼ nedeljo na Sušaku med zastopniki ljubljanskega Ln snSaSkaga plavalnega športa, je podlegla LJubljana. Podaimezni rezultati »o bili prav dobri, postavljenih Je bilo rei novili jugoslovanskih rekordov. Doseženi bo bili naslednji rezultati: 100 m presto: L Wilfan 0.S9 (naj-boljši S as, ki ga je dosegel Jugoslovan); 2. Friiseh (LJubljana) 1HJS.8 (boljši od rekorda); 3. Kruzineo, 4. Pehar (oba Sušak). 100 m hrbtno, dame: 1. VViinmor (Sušak) 1:29 (bolj- še od rekorda); 2. Bradač (Ljubljana) 1:3«J; 8. Petrovi« (Ljubljana) 1:83,4; 4. Ferglno " ' 200m prano, gospodi o: 1- Grk trate (S) 8:00,4 , boljži rezultat, ki ga je dosegel Jugoslovan): S. Hribar (Ii) 3:02,8 (boljši od rekorda); 8. Cerar (L) »:06.J (boljši od rekorda); 4. L07.an I č (S). Štirikrat 100 m prosto, dame: 1. Bufiaik SJ8 (n * sekund boljše od rekoirda); 2. Ljubljana 5:414 (toUle od rekorda). 400 m prosto, gospodje: 1. Stoekar (S) M0; S. Mt-halek (L) 5:34,9; 3. Fnx (L) 5:30,6; 4. Besjak (8) »:«. Vsi časi no boljši od rekorda. 100 m prsno, dame: 1. Wimmer (S) 1:82,8 (boljši od rekorda); 2. Bayer (8) 1:87,2; 8. Fine (L); 4. B« blnek (L). 100 in hrbtno, gosi>odjolJ*n od rekorda): 2. Ljubljana 4:415. Konžno stanje: 1. Snšak 71 tofik, 2. IJubljamn 54 toik. V »aterpodn je Viktorija jjmagala « Sr2 (8:1). Celjski šport Lahkoatletshi miting na Glatifi. V nede' )o dopoldan je bil na Glaziji lahkoatletalri miting. SUrtnli so atleti vseh celjskih klubov. Prireditev Je t redu po tekla Im tudi ob&instva je bilo precej. Rezultati: Teki: tok na 100 m (finale): 1. Urbanči« Adolf 11,9; 2. Pii-toršok Fori 11,9 za prša; 3. Zelen 12,1; — tek nn 200 m: 1. Urbanel« Adolf 24.9; 2. PleterSek Ferl 25; 3. Zelen 28,1; — tek na 400 m: 1. Cizelj 59.6; 2. Stepihnr 59,9. Najboljši 6as je dosegel trven konkurence znani Pri morju S Zorgn AleS 53,3; — tek na 800 m: 1. GorSek 2:06,8: 2. Oizelj 2:25: — tek na 1500 m: 1. GorSek 4:34: 2. Kragel 4:49; 3. Tkalčlč 4:52.2; - tek nn 3000 m: 1. Goi-Sok 10:39,4; 2. Knez 10:45,2; 3. Ptkfi 10:55,7; — »lafeta štirikrat 100 m: 1. Olimp 48,5 (v postavi Leskov šok, stavile, UrbnniiiS, Zndravoc.); 2. SK Celje 49.1: — skok v viSlnl: 1. Martini 1.70; 2. Marek TI 1.70; 3. Ple toršek 1.55 m; — skok v daljino: 1. Martini 6.36 m- 2. TTrbančif1. 5.81; 3. KorplvSe.k 5.52 m: — tnwknk: 1 Martini 12.32 m; 2. Stnmbe 11.90 m; 3. PletorSek 11.55 ni: — disk: 1. TTrhančič 82.54 m: 2. Martini 32.19; 3. f'mnk 30.85 m; — kopje: 1. Mitrovič 42.59 in; 2. Mn^t.ini 42.19: 3. Marek 42.08 m: — krogi«; 1. Skoheme 11.99 m: 2 Ma rek IT 11.65; 3. Martini 11.08 m. Z ozirom nn findno postopanje funkcionarja SK Celja napram našemu »portinemu poročevalcu pri ne deljskl prvenstveni prvorazredni tekmi med SK Ce tjem ln SK Itnpldom pripomnimo, da, Se bi se primer ponovil, ne bomo mogli vef objavljati poročil zn SK Celje. Želeli bi ipa, da hi o tej zadevi razpravljal med klubski odbor. SK Olimp (Celit!)—SK RoSlani 5:2 (2:0). Bila je to prva prvenstvena tekma lelos v Šoštanju. Celjani wi zmagali zasluženo, čeprav jim je sreča naklonila pre visok rezultat. Igrali pa so lepo ln smiselno. Domačini so se preveč posluževali solo-iw«dorov In dribljanjs Zaito niso uspeli. Sodnik g. Seitl ni bil dober. Maesikai je ušlo njegovim očem. Večkrn/t. so bile njegove po-gretSko očivklmc. V presojanju fanlov Se ni siguren. Oh koncu tekme je občinstvo proti njemu hrupno de monstrlralo. Klubfkn prvenstvo SSK Maratona v bok*H. V ne deljo poipoldne je SSK Maraton na svojem igrlS^u nn Livadi izvedel tekme v boksn za klubsko prvenstvo v bantninu in v srednjcležlci kategoriji. V bantam-skupi ni Je mladi Fornezzi v drugem krogli s tehničnim k. n. zmagal nad novincem VerotovSVom Metodom. V dm gem nastopu pa jo Fomemzl podlegel hitremu ln okr p t nemu Rozmanu. V tej skupini je po napetih in zanimivih borbah postni letošnji Muhrfki prvak Sojč. slede , mu Rezmnn, Fornezzi ln Verstovšek. — V srednjotefcki i skupin! pa st.a se srečala kot edina nasprotnica Kam | pič in Svnlger. V prvem krogu je bila borb« fic izona ! čena, v drugem pa Je Svajger radi silnih udarcev vid no -popnSčnl. V tretjem kroffu začne Knmplč vehrmienl j no napadati svojega nasprotnika, Svajger pade, sodnik Stoje do devet in Kampič je zmagal s k. o. SK Mladika. Noooj ob 20 sestanek smuške sekcije. Lahkoatlctski dvoboj Japonska : Amerika. Za lahkoatletski dvoboj med Združenimi državami ameriškimi in Japonsko, ki se je vršil v Tokiju, jc vladalo velikansko zanimanje ne samo na Japonskem, ampak po vsem ostalem svetu. Zmagali so Amerikanci v razmerju 84 : 75 točk, kar se jim jc šele posrečilo po hudem in vseskozi napetem boju. Telovadba na berlinski olimpijadi. Predsednik tehničnega odbora mednarodne telovadne mme g. Hn guenin (Lounna) je pooblastil načolnika nemških te lovadeov g. Martina Šclunelderja, da sestavi orodne vaje za telovadne tekme za berlinsko ollmipljado, ki b" leta 1936. Kakor poroča • Deutsche Turnzeltung bodo obvezne vaje še to leto izšle. Nemiki telovadci in berlinska olimpijada. Prvo izbirno tekmo za berlinske olimpijske igre bodo imeli noinfikl telovadci lotos 8. in 4. novombrn v Dortllinndli. Teh izbirnih tokom se sme udeležiti nujveč 100 tekmo valeov, izmed katerih liodo Izbrali najboljše ler jll< pripravljali zn Ilerlln. To tekmovanje, -ki velja obenem 7.n •.prvenstvo Nemčije v orodni telovadbi za loto 1934-. Je ie več oil manj prikrojeno za olimpijsko tekmo. Nurmi in Ladonmeaue v Moskvi. Kakor poročajo ii Pariza, Jo odpotoval znani francoski atlet, ki je bil svojefiasuo proglašen profesijonaloin, v Rusijo, kjer nastopi skupaj z Nurniijcm v Moskvi proti tabornemu ruskemu al-lotu Zna.menskyjn v teku na 1500 m. Tone bo vršil v Dynnimoe stadionu v Moekvi. Svetovna prvenstva v hokeju na ledu bodo letn 1935 t' Svie.i. Mednarodna hokoj zveza je kaikor znano odločila, da se vršo prihodnje leto svetovna prvenstvu v hokeju nn ledu v Svlci in sicer v Davosn. Švicarji so so pa sedal odločili, da bodo ta prvenstva v času od 1?. vem grabnu. Torek, četrtek tal petek od 18.30 do •-'0.30. , , 1 Klub esperantistov v Ljubljani bo otvorll letos esperantski tečaj za začetnike v sredo, 26. septembra ob 19.30 v prostorih Dopisne trgovske šole, Kong-resml trg 2, II. V kratkem času in proti nizki učmlni se more Je-zLkii priučdti vsakdo. I Siškarji! Podružnica Sadjarskega ln vrtaarake-ua druStva priredi predavanje v torek ob 19.30 v Soli. Tema: o immenu gnojenja z aipmmi. 1 Kino Kodeljevo. Danes in Jutri ob 8: «Csl