Let© V., šlev. 57, V Cefifu. čemek toe 24. maja t923. Foštnins piač»na u gofovini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna števUka siane 1 Oin. Izhaja vsak lorekt četrf eft in sobolo. UredniStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravništvo: Strossmayerjeva u. št. J, pritličje. Teles. 65. RaČun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. C c I j e, 23. niaja. () priliki stoletnice rojstva Ante Starčeviča je imei 21. tin. Stjcpan Ra- il Lč nn vežbališeu hrvatskcga Sokola v Zagrebu shod, na katercm jc bilo pri- sotnih kakih «300 Ijudi. V svojern govoru je kazal vcliko nezadovoljnost nad go- vorom Ljube Jovanoviča. Oinenil je, cla je Ljuba Jovanovič izdal prcd 20 lcti ne- ko zgodovinsko knjigo. v katcri sc jc pokazal ne samo profesorja. ampak tncTi iilozofa. Srbi so sicer iineli v Bcogradu svojo državo, vendar pa Beograd ni bil središče mtroda, ampak je bil samo pn- prišče dinastienih in strankarskih prc- pirov. Ako S.C primerja Jovanovičcv "o- \or s Pribičevičcrn se inora rcči, da je pövedal dosti. o Srbih pa jc povedal !e malo, ali skoro nič. Jovanovie se }e sicer jasno Izrazil, da ostaneio Srbi Srbi, Hrvatjfi. Hrvatjc iti Slovenci S!o- venci, vcndar pa ni izjavil. da jc tiidi radikalna stranka zato. Dokler v Beo- .vrnidii ne uvidijo. da smo mi Hrvatf, ne vedo iiičesar. Radio igra zopet na isto pišcalko, kakor vediio, gov-ori o raznili pkmenili našc države ju noee nič vedeti o na- rodncni edinstvu. Mesto da bi pornirjai razburkane duhovc naroda in jirn poka- zal pravo pot do rcsnega smotrenega dcla, ščuva narod vedno proti Srbom In Beogradu. »Jaz hočem imeti federaeijo in Republiko«. trdi Radič in vendar so se začcli radikalci ¦/. njiui pogajaii ne pa z dr. Korošcem in Spahom. ki hoče- ta imeti manjšo avtonomijo. Zato so prišli radikalci v klcšee ter se izgovar- jajo radi protokola. iPribičevič je nazval radikalcc za rebele, a v naSi državi nj rcbclov. Se manj pa kak narod. Kako si Radio to prcdstavlja, nc morenio mucti drugače, kakor da inisli na po.saniczna plcmena. ki naj tvorijo lastnc fedcrativne repub- fikc. Radič napovedujc Srbiji vojno in stavlja pojcok1: ali se Beograd vda, ali pa sc Hrvati odeepijo. Res lep domoljub je demagog Radio in z njim njegov pri- jatelj dr. Korošec. ki delata na unieenjc našc domovine, katcro smo si s takini trudoni priborili. Vse liočeta žrtvovati samo da bi ona še naprcj bila voditcija svojih stranfc. Jasnejše še ni pokazai nihčc oscbnih anibicij kakor ta dva. Nie jima ni za srečo in blagostanje jugoslo- vanskega naroda, n.iima jc lc,da slepita ncvedno Ijudstvo naprej. Ljudstvo pa, ki vslcd takega demagoštva trpi. noče spregledati ampak drvi slepo za njima. Cudnc nazore jc razvijal Radič, ko ic govoril o zimanjj politiki. h'rancija, pravi, da ic vclesila in velenarod, Hr- vatjc pa so lc mal narod. Slonov. da ]e vcdno man.i, jagnjet vcdno več, ti.Crt sa pa že izmnrli. Trdi, da veliki narodi nimajo bodočnosti, pač pa mau naroui. Res Hrvatjc so lahko Ponosni na velike- ^ra svojcga proroka. Po nj'egovcni pro- n>kovan.iu bodo propadle vse državc. samo njcgova elovcčanska hrvatska re- PiiblPka bo ostala in acterniim. Potcm naj pa še pride marihorska »Straža« In piše nvodnik »Haj mirne čase«, v kate- rein trdi, »cla jc mir prava sreca ne sa- mo za poedincjca človeka. marveč tiidi za cele narode in države. Pncpiri in spo- ri sejejo inržnjo med posamezne sloje in stanove v narodii in vzbiijajo jezo In sovraštvo med državami«. To smo ml vednojji žc davno trdili. Primcjo pa naj se Vadičevci in klerikalci za ušcsa ter se vprašajo, kdo seje prepire tcr vzbnja .iezo in sovraštvo v narodu? Ali niso to (^ii sami, 'katcrim, nc da žiiiea mini, da Piistijo narod. da živi v slogi in se lepo crospodarsko razvija. Sami povdarjajo to. kar je nasprotno njihovemn delo- vanju. Spomnijo naj se na »Jutranje Novosti« ki jjišejo. da kdor seic veter, bo žel vihar, da ta vihar bo poinetel vsc demagoge in Ijndstvii bo zasijalo solncc mini in blag-ostanja. Političnc vcsti. Iz seje narodnc skupščine dne 22. maja. V tej seji so se obnašali radikali napram demokratom nctioliko taktneje, zato tudi demokrati niso tako ostro na- stopali. Radikalni poslanei so med sejo ponovno konferirali z demokrati. Po sprejetem zapisniku so se čitalc pritož- bc in protest! iz Crne goTe radi razvc- ljavljenili demokratskih mandatov v Crni gori. Ra/.pravl.ialo se je nadalje o Radičevih mandatih, glede katerih jc naglašal radikalni poslanec Nastas Pe- trovie. da nc lnorcjo priti v pretres, ker niso predložili pooblastil. dernokratski sporni niandati pa naj se uničijo. Namc- sto razveljavljcnil) poslancev, iiaj sc pokličeJo najmočnejši srezki kandidati iste liste. Radikulci spreniinja.io smer svoji politiki. Kakor je razvidno iz dogod- kov v parlamentu, so začeli radikaler obnpnyati nad Radičem. Na seji radikai- nega kluba se je zahtevalo, nai se pre- kinejo razgovori z Radieem, drngače izstopijo ne'kateri poslanci iz radikalne strankc. Radikalci so sc začeli zopet približcvati dcmokratom, katcrim na- nxravajo prcpnstiti mesto dnigega pod- predsednika in cnega tajnika. Uuba ,Iovanovi6 in politična situ- acija. V seji ra-dikalnega ornladinskega kluba jc Ljuba Jovanovič vidovdansko nstavo odkrito in odločno zagovarjal- Obsto.ii sicer sedaj kriza, ki pa ni per- manentna, ker ni več pokojne Avstrije. Hrvatski de) uašega naroda. ki je nživat \- Avstriji svobodo !e deloma. jo je se- daj raztmie! narobe in naenkrat zahte- val svojo republiko. Radikalna strauka stoji na stališeu, da jc srbska, hrvatskn in slovenska književnost ena, da iinamo en jezik in da smo en narod. Razlika pa je. da imamo v Srbiji pravo demokra- cijo, katere v ostalih krajih r.e pn- znajo. Iz radikalnega kluba. Na seji radl- kaluega kluba due 22. tm sc jc sklenilo, da sc prepnstita mandata v timoskem okraju in v Crni gori demokratima biv- seinu ministru Ristu Joviču in indir strijeu Milanu Savien. Crnogorski radi- kalci so nastopili za ta skleiLZ motiva- cijo, da so radikalci in demokrati v Cr- ni tfori vodili sknpcn boj proti federali- stom. Ako bi radikali razvcljavili seda] demokratski mandat, nc bo nilicc veC yolil radikale. Ker se jc beograjsko sodl- šče v razpravi zopcr Gezo Protiča iz- rcklo, da ministrski uradnik ni politieen uradnik, ker ne more vplivati na volil- cc. kakor ie prcdvideno v volilnem za- konu, bodo demokrati zahtcvali tudi za Mijovioev mandat, da sc naknadno ve- rificira. Bonar Law deniisijoniral. Bonar Lawa, ki sc jc v soboto zvecer vrnil iz Pariza v London, je posetil v nedeljo lord Curzon, katcrcmu je bolnik razode!, da sc jc odloeil deinlsijonirati. Kralj jc u- poškval Lawovc razloge (cr sprejci demisijo. V parlamcntarniii krogih sc vsodi, da bo demisija Bonar Lawa povzročila vclikc političnc tcžkočc. Pa- ri.s'ke kroge Jc demisija Bonar Lawa iz- ncnadila. Njcgov odstop so žc dalj ča- sa napovedovali. ker ie bolchal v vra- tii in so zdravniki zahtevali, da opustl vsako delo. Novi angleškt ministrski predsednik. Angleški kralj jc iincnoval za ministr- skega predsednika doscdanjega zaklaiT- nega ministra Baldwin«, o katcrcm u- pajo Francozi. da bo utrdil odnošajc incd Francijo in Anglijo. Riisija poslala protestno noto Švlci in vclesilam. Cičcrin jc poslal v zadevi umoni Vorovskega v Lansanni proiesi- no noto, v kateri dolžiRusija švkar- sko oblast malomarnosti, vslcd katcrc sc ic izvršil umor. V posebni protestni- noti, naslovlieni na |)rcdsedstvo lau- sannskc konference, izjavlja^ Rusjja, da zadene krivda na umoni tudi vsc vclc- silc, ker so dajale potuho atentatorjem. Nova nemška ponudba. V zadnjem iicmskein ministrskom svetu so^ raz- pravljali o novih ponudbali zaveznikom. rcšilo &j: jc vprasanjc ponudb glede jamstev. »Daily News« doznavajo, da bo Ncmcija ponudila -10 do 50 milliard mark za roparaeije. pred novo grško-turško vojno. Položaj na Iansannski konferenci se je zopet zelo poostril, ker Grčija stavi nove zahtftve in sicer Grčija ne more povrniti äkode, nastale v bojih v Mali Aziji, Grčija protestira proti ukinjenju atenskih bank v Carigrsdu in proti strašnem stanju, v katerem so se vr- nili grški vojni ujetniki iz Anatolije. Ako Turčija tem zabtcv?im ne ugodi, se smatra spornenica za ultimat. CßJiske novice, Mestno giedališče v Celju. V sobo- to 26. maja -ob S. uri zvcOcr »Pksni ve- čer gdč. Lidije Wisiakovc« v izven- aboncment. Opozarjamo nase občin- stvo na to naso slovensko mlado umct- nico, ki jc vzbudila splošno p^zornost Ijubljanskc nmctniške kritike. iz koje ])rinašaino naslcdnji odlonick: »Plesni večer gdč. Lidije Wisjakove v opcnicm glcdalisC'ii 27. tm. 2c ob prili'ki zadnjc.ua plesncga vccera, ki ga jc priredila ta mlada umctnica v jescni, je vzbudila splošno pozornost Ijubljanske umetniskc kritik.c in občinstva. 2c sedaj se jc v/.- kazalo, da imamo, kljub mladoletnostK opraviti s pravo iimctnico, umetnico nc samo glede hoteuja, temveč tudi glede njeiK'ga znanja. Otic. Wisiakova. ki šte- jc komaj 17 let, se jc prvotno ncila ba- !cta, krnalu pa so učitclji spoznali da grc za pravi talent. Zupustila jc balet in sc poglobila v novcjsc smeri plcsnc umet- nosti, kjcr iščcjo izraze, duševne doživ- ljajc, ritmiene nenavadnosti in plastiCna ustvarjanja. V jescni je odšla v znani. plesni zavod prof. Dalcroza v Hclleran pri Dresdenu in postala ucenka gde. Kra- tinove, koje vis-oka umetniska stremlje- nia so znana tudi Ijubljanskemu občin- stvu. Plodove in naprcdek svojega so- lanja v tiijini pokaže v petek- "n plesncm več-eru v opcri. Opre-rno je to pot prc- skrbcl arh. prof. Kregar, Cigar apartnc kreacije bodo vzbudile prccej prizna- nja. (idč. Wisiakova se odpravlja v Cc- Ijc, Mari bor in Zagreb. Obcnem priredi sedaj v jescni ^odpadlo uirncio po -Tn 1 IT— ski Krajini.« Proslava treznosti po srednjih so- la h v Slovcniji se vrši 24. tm. Na tukaj- šnji realm" gimnazi.ü prcdava prirnarij g. dr. Ivan Rajšp. Olepševalno in tujsko promeino dru&tvo v Celju naznanja, da sc odda fe- fošnja kosnia v mestnem parku due 27. maia 1923 ob 9. uri potom javiie lieita- cije. Inlercscutje naj se zberejo toeno pri vreinenski hišici. —- Smritia kosa. One 21. tm. zjutraj Jc umrl po daljsi bolczni v bolnišnici u- smiljenih bratov v Oradcu g. Karol ColcstiiK spediter in Prokurist tvrdke Ferd. Pcllc vdova, v 36. letu starostl. Bolcha! jc dolgo časa. Pokoj njegovi duši! Trgovska nadaljievaFna sola v Ce- lju. Panes, 24. maja odpadc pouk, ker ]c dr/.avni praznik. Binkostni prazniki so nas oblago- darili Ictos s prckrasnim vremenom. Solncc sc narn jc tako rajsko lepo smc- hijalo z azurnomodregti neba, kakor žc vcliko let nc. l'o navadi smo imcli v Binkoštili kako nevihto. Letos pa tc^a ni bilo. Ako mora javni namcšcenec sfradati in si nc more na praznik kaj boljšcga privoščiti ima vsaj to kar nm daje ncbo, gorko solnce in krasno na- ravo. Ni čuda, da je vsc pohitelo v bliz- jijo in daljno okplico ter tarn uživalo naravno krasoto. Cclc procesijc so sc value po ccstah in stczicah. Vsc jc bilo kljub vsakdanjim življenskim tcžavain lvekani prerojeno in poživeno. Da, Ie v prosto naravo, tarn se nam lajša srcc. tarn izginevajo skrbi, tarn sc eutimp del onega velikcga, nei)ojmljivega. Vabilo. V sredo 23. tm. ima vese- lični odbor Jugoslov. matice plenamo zborovanje ob 8. uri zvečer v čitalnici Narodnega doma. Vspored: 1. Presoja vsporeda pred tiskanjem plakatov. 2. Določitev slavnostnega govornika. 3. Nabiranje materijala za šotore in za tombolo. 4. DoloČitev rediteljev in bla- gajnikov. kakor tudi drugih funkcijo- narjev za mesta, ki niso bila Se od- dana. Prosimo, da se odzovejo Sokoli, Orli, Bratstvo in druStvo Napoleon. 5. Ra^noterosti. Važni dogovori se vrše z gradbenim, finančnim, rediteljskim in z dramatičnim odsekom, a da ne bo kje zastoja, prav vljudno prosimo, da se tudi vsi drugi odseki odzoveio. Podr. Jugoslov. matice v Celju. Občinska ces^a pod Starim gra- dem ob levem bregu Savinje je bila 2e ponovno predmet javne kritike. Ker pa živimo v težkih in dragih časih, ne mararno zahtevati preveč ali ne- rnosočeg«, ker se dobro zavedamo, da ni izvrSljivo vsled nedostatka sredstev. KakorSna pa je cesta danes po zad- njih poplavah na levem bregu Savinje nasproti prvemu železniSkemu mostu, pa ne trpi daljšega odlaganja, ker je sicer ne bo treba več popravljati, ne nasipati. ker bo deroča struga Savinje vse izpodjedla in faktično ce! svet, po kojem gre sedaj cesta, odnesla. Opo- zarjamo na to dejstvo prizadeto ob- Čino, da izvrši nemudoma najnujnejša popravila, ker se dela občutna 5koda, ki je vsak dan večja! Imenoviinje. Strmšck Josip, poli- cijski oficija! pri polic. oddeiku tuk. o- krajnega glavarstva jc imenovan za policijskega pristava y IX. Oinoviiem razredu. Poziv. Orobelšck Mihad (Miloš), Iončarski pomočnik jc stanoval šc pred' kratkciu na Holgcmpolju pri Celju st. 4 pri Ignacu PavSer, tcr bi sc sedaj mo- ral nahajati nekje v brcžiškem okraju. (irobclšck Mihael sc pozivlje, da sc radi vrnitve izgubljenili odnosno najde- uih stvari obrne neposredno na mestno županstvo v Slovenski I^istrici. Policijska kronika. Ovadeni so: Z oscbi radi zanemarjenja zglasünih preö- pisov, 4 oscbc radi kolcsarcnja po hodnikih za pesce, 6 oscb radi kalcnja noenega mini, razgrajanja in cksccdi- ranja v javncin lokalu, proti tern ose- bain bode policijski oddclck postopal po tozadcvnih predpisih; sodniji so ova- dene 3 oscbc radi prestopka o pobi- janju draginjc; arctirane in oddane o- krajni sodniji 2 osebi radi prestopka po Jj 320 lit. c 'kz.. ker stc sc napačno prija- vile v zglasilnem listku ob priliki pre- nočcvanja v hotelu. I oscba radi vlaČMi- ganja in trajne prostitucije. Pukovska sla-va celjskega pespolka. Naš 39. pcšpolk bode slavil svojo slavo v pond-eljek 28. tm. kot spomin na dan zavzetja mestcca Crna od oddelkov eeliskega pcšpolka (sedanjega 39. peš- polka) o priliki koroške ofenzive -lcta 1919. Na slavo sc vabijo bivši celjski dobrovoljci in člani polka — castnikf. podčastniki in rezervni borci. Sv. Bogo- shižje sc vrši ob 8K- uri v evangefjskl cerkvi, rczanje koIaCa in blagodarenje ^~ ^^ %f ^^^ ^^^^ .^^^. ^^^^^^ ^^am. ^^l^ ^H ^ y/^'c/° ^^A mm ^^^EL ^^P^^^ ^^^^^^ ^^^^^^m i^l^B W/m ^b8SH «BL^^w / «¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦ I^BJ^Bsa^Br ^¦«BB^aaaV -^^^L>.^nBI aMV^nsMO^K ^^^ % _________ Stran 2. «NOVA DOBAi Štev. 57. pa na GJaziji ob 9X- uri. Ob 15. uri pop. bodo viteške igre in vojaška zabava ob sodelovanju vojaške godbe na Ola- ziji. Organizacija jugoslovenskili naci- jonalistov v Celju priredi v cetrtck, 24. maja ob 20, uri v mali dvorani Narodne- ga doma predavanje, h kateremu jc vab- ljeno vse elanstvo kakor tudi ostalo ob- činstvo. Ponovno opozarjamo občinstvo na mladinsko uprizoritcv »Pogumni Ton- čck v kralj-estvu vil«, ki jo priredi soia šolskih sester v Celju s sodelovanjein deške okoliške šok v soboto 26. maja ob 8. uri zvečer in v nedeljo 27. maja ob -4. uri popoldnc v Narodnem doniu. Igra je krasna noviteta in se je v Ljub- Ijani in Mariboru uprizorila z veliki m u- spehom. Vabinio občinstvo na to ljubo mladinsko prireditcv n.a čim obilnejšo udeležbo. V Celju ie še irckaj hisnih lastnikov, ki nikakor ne moreio izbrisati spominov na našo sramotno sužnost izza časa pokojne Avstrije. Na vogelni nisi Miklo- šičeve in Gregorčičeve ulice se blesti z velikimi gotskimi erkami napis: »Oott niit'nns«. Na vili g. Brejska blizu protc- stantske ccrkve je istotako veliki nem- ski gotski napis. Ti inadeži bi se dali s tako malimi .stroški odpraviti, da jih ni niti vre'dno omcnjati. Uparno, da bode policijska oblast sama ukrenila, da se ta sramota odpravi. V nekaterih celjskili trafikah in rrgovinah se razpečavajo se razglednice z nemškimi uličnimi napisl. Da je to Skandal, ki inu ni primcre, bo- de pač v.sak razsoden .lugoslovan pr!- znal. Nedavno se je pri našem narodnem mesčanu mudil sorodnik iz Avstrijy in kupil v trafiki na Slomškovem trgu razglednice z napisom: »Bismarkplatz«. Odposlal jih je v Sarajevo in se po- zneje kot Nemee svetohlinsko škanda- liziral nad tem, da se v Celju kaj ta- kega trpi m to v petem kitn osvoboie- 7ija. Mislim, da se mora lotiti tudi naj- bolj mirnega Slovana nevolja. ko raz- mišlja o naši malornarnosti. Lahko si mislite, kakšen utis napravi to na naive- sosede y Avstriji, ko dobijo v roke raz- glednice / nomSkimi n.-inisi. Ptv:te'7.iia večina naših liudi se nc spominja vet starih nemških poimenovanj, se Pa naj- dejo v naših yrstali se prodajalci, ki skr- be, da ti spoiiiini popolnoma ne izgine- jo. Zdi se nain neverjetno, da oblast to sploh trpi. Za nas nemška poimenovanla ulic davno ne eksistirajo in za easa Av- strije vsiljena spakedranka »Cilli« je toil a takoj po osvobojenju oblastvcno <><5- pravljena. Kar jc v nasprotjii s predpisl, torej tudi ni dopustno. Vsled tega nc dvomimo, da bodo nase «blasti razpe- čavanje takih razglednic odločno prepo- v'edale in izzivajoče gotske napise od- pravile. V slučaju, da bi ji primanjkovalo dokazov, sc dobe pri celjski Orjuni. Sokolsko društvo v Celju prrredi v slucaj'.i lepega vremena v nedeljo 28. maja izlet na Veliko Kozje. Odliod z via koin ob 7. uri 15 min. do Rimskih toplic, povratek iz Zidanega mosta z vcčenilin vlakom. Provi.iant je vzeti s scboj. Letošiiji nastopi Sokolske župe v Celju. 29. junija t. 1. se vrši v Celju na- raščajj?ki dan za vsa v celjski z;ipj vcla- njcna društva. Na predvečer je aka- demija, c'rugi dan tekma, popoldne jav- ni nastop. Po došlili poročilih bode udc- icžba naraščaja velikanska. 8. julija sc vršita okrozna zleta in sicer /.a celjsko okrožje v Konjicali, za savinjsko v §o- štarjju. 15. julija je v Zagorju ob Savi prvenstvena žiipna tekma, 12. avgusta župni zlet v Trbovljah, 26. avgusta zup- Tia tekma članov in članic v Celju. Najden človeški plod. V zadnji ste- vilki našega lista snio poročali, da se je iKišlo pri izpraznjevanju neke greznicc v Oaberju človcski plod moškega spo- Ia, star stiri do pet mesecev. l")osedaj se je toliko dognalo, da je neka ženska dobila splav. Konečno besedo bo sprc- govorila sodnija- Telefon. 2c kot otrok sem imcl ve- lik strah prcd telefonom. Ko sem po- stal srarcjši in sem spoznal bistvo ter značaj telefona, tlačila "me je zavest. da se te more nikdat več znebiti ne mo- rem, skoraj z isto močjo kakor v voj- nem času dodeljenje v »TnaTs'kompa- nijo«. Kadar je lc bilo mogočc, preslišaf sem močno zvonenje telefona. Je \\ kll- cai Pariz, Dunaj ali kako drugo niesto tega irmazanega sveUi — jaz nisem slišal ničesar. Kaj je nueni telcfon? Ne- prijcten aparat. ki naj pripravlja inoj kadaver za živčnega zdr'avnika. Sigur- Jio je bil izumitelj telefona živčni zdrav- iiik brez boluikov. kateri si je hotel tein potom napraviti svojo prakso. Kdor ima zdrave živce, treba nui je samo nabayiti telefon. Ni mu treba skrbeti: sigunio zgubi živce. Pri vsein tem ta aparat in brez umetniške vrednosti. Je muzikall- čen. Kako lcpo zvončka! Pri tem lahko delaš tudi psihologične študije. če ča- kaš na klic, tedaj nc zvoni. Cc ne ča- kaš. pot em zvoni sue no kakor ee mala punca igra na klavirju skalo. Gori. Doli! In kako zahr.bteu je ta moderni aparat! Ce bi se Tad zatajil kakemn neprijetne- iiiu klicatelju, te ravno kliče. In te celo spozna po glasu. Nasproti tcmu ti je ne- poznan glas gospodienc od telefonskc eentrale skoraj blagodejen. In pregnan- ten stavek »Ni zveze« ti zveni kot hl- mna v svoji nadzemeljski jasnosti. Ka- ko sovražim telefon! Je nekaj brezspol- nega. (jovoriž s elovekom in ga niti nc vidis! S tem podpira vsako vrsto stra- hopetnosti. Ce mi ni niti mogočc, da pripeliem eloveku ki mi je fiesimpatičen, ter sc vrhu tega s svojim glasom zadi- ra vame, posteno klofuto, kdo je temu kriv? Telefon, teHoii! Vhiski duhovi so razburili glave ne- katerim iantoni na binkoStni ponddjek, da so se spoprijeli v gostilni Majdič v Levcu, nckaj jili je bilo lahko ranjenih. Gostilnicarju so pa povzročili Skodo na steklenicah, kozarcih in stolih. NASlM NAROCNIKOIW! Pri pregledu naših knjig smo opa- zili, da nam iK^kateri še dolgujejo naroe- nino. Za te bomo danes priložili polo'2- nioc ter prosimo, da isti zaostalo naroe- nino, katera je vendar malenkostna. ta- koj poravnajo, sicer iim s prihodnjo šte- vilko brezpOÄO.hio ustavinio list. Ker so v današnjih časih tiskovni stroški pre- ugromni, ne moremo lista nikornur po- siliati zastonj. Upravnistvo. TOMBOLA V ŽALCU. 2e skoraj troje desetletij ni bilo v Xalcu totnbole. Zato bo zanimiva igra privabila na Telovo, dne 31. maia t. i. — v slabem vremenu prihod. nedeljo v žalski drevored. kjcr bomo tomboli- rali s spremljcvanjem godbe na pihala — vso Savinjsko dolino. Tombolo prire- di Oasilno društvo v Žalcu v na'domc- stilo obieajnega vsakoletncga bo/.icnega dre\Tsa — prireditev »— ki se je že pre- živela. ^ Gasilna drustva so velikega gospo- darskega pomena za vsak kraj ter za- služijo vedno izdatne podporc, ker so nabavni stroški za gasilna orodja zelo veliki. Namen tombole je plemenit ter bo tudi zato privlačtia sila, ker se gasil. društvo ni ustrasilo visokih izdatkov za dragocenn darila, ki pridejo na Telovo — na dan tombole — popoldne brez- dv-omno v roke presreenih igralcev. Seveda jc ta sreca bolj naredko po- sajena, Zato priporocamo, da si vsakdo nabavi kolikor možtio največ kart, ki sc prodajajo po 3 Din komad v žalskih tr- govinah. Več kot imas kart, tem lažja jc mo'7.- nost »izžrebane sreče«. Darila so izstav- Ijena v trgovini gosp. V. Pililui v Zalcu. Vsakdo, ki ima »dolgc zobe«, si tarnkaj lahko darila ogle da in — »izbere«. Ne bomo naštevali vsega, a le toli- ko Dovemp. da dobi najsreenejši izmed srecnili popolnoma jiovo mosko koio. i)unca pa, ki v ljubczni nima sreee. 51- valni slroj, ki še tudi ni bil nikoli Tab- Ijen. Vodstvo vse akcije postopa torat popolnoma korektno in nepristransko. za oba spola, da si ne bosta skočila »v lase«. V drugeni slučaju pa zopet moška in zenska tombola — za prvega kom- pletna oblcka, za drugo pa kostum naj- novcjsega kroja, primerna za vsako ne- deljo in praznik. Ostale dragocene dobitke ne i/.da- nio. Na Telovo se bo vidclo in do bilo vse. Vabimo in prosimo slavno občin- stvo, da se v mnogoibrojnem številu u- delc/i dveurroe:, z godbo oslajsane tom- bolske zabave v /talcu. Vsakdo darila ne dobi. Z onimi pa, ki ga dobe, hoeemo de- li ti veselje in — »gorje«. Turisfika in sport. Otvoritev plan, koče na Urski gort. Vsein prijateljem in obiskovalcem pla nin se naznanja, da jc koea na gori Ur- ski otvorjeua. Nova oskrbnica si bo prl- zadevala, da bo p. t. občinstvo vse- stransko zadovoliila. Narodno gospodarstvo. Industrijsko - obrtna izložba y Ma- riboru združena z vinsko, vrtnarsko, gradbcm> in iiinetniško razstavo (od 15. do 26. avgusta 1923). Dosedanje iz- kušTije so dokazale da so za razvoj In na])rcdek obrti in industrije razstavc velikauskega pomena. To so spoznali tu- di agihii niariborski obrtniki. ki so do- slej priredili žc dve obrtni razstavi. kl sta obe krasno uspelt. rI'a uspeh jih )c napotil, da tudi letos v časai od 15. do 26. avgusta prirode večjo razstavo, k: naj seznani našo javnost z našo indu- strijo in obrtjo. Dosedanje razstave v Mariboru so bile onicjene samo jia obrt, letošnja pa jc miSljena >v mnogo veejem obsegu in je nameujena tudi za domaCo industrijo. Udeleži se je lahko vsak iu- goslovanski obrtnik in industrijalcc, ko- jega podjetjc se nahaja vr nasi državT. l3olog tega bo na razstavi tudi poseben 'oddelek za vajeniška dela in za take iz- dclke, ki se doslej pri uas se ne izdelu- jejo, pa bi se po svoji kakovosti lahko i'/.dclovali. Namcu tega oddelka jc pred- vscm sezuaniti naše obrtnike in indu- strijalce, na te izdelke, ki jih moraino še vedno uvažati iz mozemstvx), dasi W se 7. malimi adaptacijand izdelovall tudi v doinačih, žc obstoječih podjetiui- Hazstava bo toraj vseskozi zanimiva In bo nudila jasno sliko stanja na obrti In indnstrije zUisti ob nasi severni mejl. Rok za priiave razstavljalocv je dolo- ecn cro 30. junija. V^sa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega od- bora. Maribor. Aleksandrova cesta 21, teles, iriterurb. 325; V vseh Jri proinetnjin ministarstvu za do- voljenje 50% popusta na vseh železni- skih progah v naši državi. Stvar pa bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstavc na razstavišču posebno izkaz- nico, na podlagi katerc se bo la'hko brezplaciio ipeljal nazaj. Na ta načln bo na eni strani izkliucena vsaka zlo- raba^^a drugi strani pa je vsakemu obi- skovalcu poruagano. ker mu ne bo tre- ba prcj skrbeti za kgitimacijo. Za zu- nanje obiskovalec bo prcskrbljcno do- voljno stcvilo stanovanj. Priporoča pa se. da se korporativni poseti prei prl- javijo odboru, da lahko /,e v naprcj prl- skrbi vse potrebno. Cilski soliter in njegova cena, Po- vojnc cenc za cilski soiiter na kraju pro- i/vodnje so padle za okroglo 50%. Pro- dnjiic cen-e: tega umetnega gnojila pr'i nas bodo pa v giavncni odvisne od vrednosti dinarja nasproti funtu Stcrlin- gu, v katerem novcu izključno prodajajo proizvajalci čilskcga snlitra izvoznl- čarjem v Cilc to blago. Vst proizvaialci solitra v Cilc so zdruzeni in nobeden iz- med njili ne sine prodajati solitra po kaki drugi ccni, kakor je odrejeno od strani tega udruženja. Udruženjc je do ločilo prodajnc cenc: za 100 kg čilskega solitra za Čas od 1. julija t. 1. do 30. ju- nija 1924, kakor sledi: Za lažje umeva- njc tch ecu vzamemo flint sterling enako vreden 440 Din. Za mescc julj 1923 19 silinga in 3 pensa = 423.50 Din, v prvi polovici ^ avgusta 19 šil. in 3 pen. = 427J 5 Din, v drugi polovici avgusta 19 šil. in 7 pen. — 430.80 Din, v prvi polo- vici septembra 19 §jl. in 9 pen. — 433^0 Din, v drugi polovici sept. 19 ŠH. in 11 pen. — 438.15 Din, v prvi polovici okt. 20 §11. in 1 pen. = 441.85 Din, v drugi polovici okt. 20 §11. in 3 pen. ~.~. 445.50 Din, v prvi polovici novembra 20 S!1. in 5 pen. = 449.20 Din, v drugi polovici no- vemfora 20 šil. \n 7 pen. = 452.85 Din, v prvi polovic decembra 20 §11 in y pen. ~- 456.55 Din, v drugi polovici de- cembra 20 šil. in 11 pen. = 460.20 Din, od 1. januarja do 15. junija 1924 21 šil. - 462.— Din, za drugo polovico jun. 1924 19 sil. in 3 pen. = 423.50 Din. Izplačevanje 6%nih kronskih in dinarskih državnili bonov podalj^ajio. Po brzojavnem poblasülu generalne di- rekciic državnih dolgov v Beogradu D. broj 98(X) z dnc 14. tm. se bodo 6%ni kronski m dinarski državni boni še na- prej izplač^vali, kolikoT niso bili izpla- čani žc do 1. maja t. 1. Izplaccvanje sc vrSi za vso Slovenijo — kakor doslej — samo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Preizkusnja raznega orodjja in kme- tijskih strojev z vajami njih vporabe na drž. kmetijski soli v sy. Jurju ob juž. žeT. v nedeljo dne 3. junija t. 1. od 9. urc naprcj. Cim tezje je kmetu za pomozne dclavnc moči, toliko bolj raste pomen pripomočkov, ki povišajo vspcšnost dela. Ore sc posebno za boljše in lažjc obdelovanje zemlje, oskrbo, pripravo scmena itd. Vsled občutne potrebe res raste med kmeti zanimanje za boljše stroje, vendar nikdo ne kupi rad niacka v žaklju. Gotovo je toraj dobrodošia prilika spoznati razno orodje in strole pri delu v kmetijskem obratu samemn pn.sebnr>, r.o spnjijo to prelzku^nj<* z nepristranskim strokoviijaškim pod- ukoin. h teh razlogov se prfrcdl t« te- čaj. Preizknšali se bodo posebno plugl, brane, okopovalniki, stroji za setev, za kosnjo, .trierji, vevniki itd. razlicnTIi tvrdk. ki hocejo dati zato svoje izdelke na razpolago. Nekatere so to žc oblju- bile. Vdelcžiti se morejo kinetovalci, kl se za stvar zanimajo in se prijavijo pra- vočasno z dopisnico pri ravnateljstvu gori iincnovanega zavoda. Ako bode doticni dan slabo vreme, se bodo Pfc ložile vaiv na sledcčo nedeljo. Avstrijlski davek na poslovni pro- met. Od. 1. maja t. 1. pobirajo avstrijskc carinarnicc 1 % davek na poslovni pro- met od moke in.'/itmh izdelkov, ki se u- važajo v Avstrijo po železniei ali po parobrodrh. Pri pobiranju davka sc smatrajo za vrednost blaga sledeče povprečne cenc za tono: psenica 4 nH- lijone K, rž in ječmen 3,400.000 K, oves 2,700.000 K. koruza, ajda, pSeno 3 ml- lijone lOO.OOD K, žitna moka 2 milijona. psenicen zdrob 6.900.000, koruzen zdrot) 4,500.000, jesprenj 5 milijonov, kasa 5,400-000 K. Od te povprečnc: vredno- sti sc pobira davek na poslovni promet le, ako se ne predloži originalne fak- ture ali ue napove vrednosti. Odkar se pobira pri carinarnicah davek na po- slovni oromct, sc je opustilo pobiranje do tedaj običajnih manipulacijskih prl- stojbin. PlaČilo carine potom carinsklh nakazn!c. Na inicijattvo pridobitnih slojev je gospod minister za finance z razpisom z dne 27. februarja 1923 br. 11 340, objavljenem v Uradnem listu št 27 od 20. marca 1923 (pod St. 134) odredil. da se sme za plačilo carine in drugih državnih pristojbin, ki se pobirajo pri carinarnicah, upo- rabljati carinske nakaznice na vsote, položens v kovanem zlatti ali v ban- kovcih. Ako pa ima kupec žirovni ra- čun na bančnem sedežu, od katerega zahteva carinsko nakaznico, niu ni treba za nakaznico polagati gotovine, nego lahko dobi to nakaznjco v breme svojega žirovnega računa. Z uvedbo carinskih nakaznic se je ob sedanjem pornanjkaniu sotovirie hotelo omejiti gotovinski promet in ga olajšati, ker so se pripetili s'ucaj', da posamezne j tvrdke, dasi r:v>zpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, niso mogle pravo- časno dobiti za piačiio carine potrebne gotovine. NaSim interesentom pomen in n^men te ugodnosti očividno ni za- dosti znan. Vsaj drugače ni mogoče tolmačiii dejstva, da sta se do sedaj v LiuMiani poslužila takozvanega brez- gotovink-gfj prometa za plačilo ca- rine U' da inipr..-senta, doČmi izdajajo dr- gt- tuiviruž :ice, n. pr. ona v Zagrebu, d"e^n«> 20 do 30 carinskih nakaznic. Intcr^-ern si- oij^zarjajo, naj se v poln m »-, poslužuiejo ugodnosti brez- *ro?ov rt-k ga prometa in s tem tudi od svo f strani Dripomorejo, da se po"aMkine gotovine po možnostj I orri'Ii Jutfo^iavetiskl vlnogradar 1 vo- i <5ar, Pn '..I' i;mo 6 broj ove smotre I S3 slneti č tv. ^.-idržsjern : Prikaz od M. Boba.nov6a «';>eS»*n na kongresu Glav- nog Z;;ii'i•*¦ ¦¦«• Sr ezi : O proizvodnji vina t vii¦.'-'-'•¦ '-rr y'\ u Dalmaciji. — A. Žm-i" '" -vriHtelj piše : Mleko Stev. 57 »NOVA DOB A« Stran ? kot čistilo za vino. — Neke vinogra- darske potrebštine. — Oko vinske krize. — Bolesti vočaka. — Bezalko- holna pica. — Nadalje donosi razne kratke vijesti sa domačeg i stranih tržišta, o borbi protiv alkohola itd. Smotra izlazi dva puta na mjesec, a predplata iznosi na godinu Din 50, na krač vrijeme razmjerno. UredniSivo i uprava: Zagreb, Petrinjska ul. 28, I. Izvoz blaga iz Poruhrja. Kakor ie znano, so francoske vojne oblasti. koj po izvršeni okupaciji prepovedale prost izvoz iz Ruhrske obiasti. Ko je imela naša država dobaviti iz imeno- vaqe oblasti velike količine materijala raznih vrst, ki je bil naročen na račun reparacij, bi ta mera francoskih oblasti zadela v prvi vrsti naše drZavne inte- rese namesto Nemčije. Zbog tega so se dala našemu poslaniStvu v Parizu navodila, da posreduje pri francoski vladi, da se zajamči prost izvoz iz Ruhske oblasti vsega materijaia, ki je bi) naročen za našo državo bodisi v naturi, bodisi proti gotovini. Kakor poroča na5e poslanstvo v Parizu se je vprašanje našega izvoza iz Ruhrske oblasti povoljno rešilo. Dnevna kroiiika. Ptujski sobotiii dogodki. Ptujski :>M:mnergesangsverein« je priredil v soboto ob 60 ictnici dniStva Concert. PrTreditcv so naznanjali samonemški lepaki, ki so pa bili na protest Orjunc octetranjeni in izdani potem slovensko- nornški. Vliod v lokal jc zasedla policija, ¦prod poslopjem pa jc bilo zbrauih okoli t.V> članov Orjunc Nacijonalisti so za- htcvali, da se prrreditev konča v petth minutah in dvorane izpraznijo, nakar je okraiui glavar poklical orožnike, ki so objnili puskc Proti Orjuni. Nacijonalisti so intoiiirali Bože pravde, orožnistvo jc poz-uravilo. Ko so lnoi ugasnilc so iia- cijoJia-listi prircdili manifestaci.iski ob- ho-d po mestu. vzklikali 'kral.iu in pelt •narodne pcsmi. Prircditve se je udele- -lYto mnogo Nemcev in nemeurjev Iz Ceija, Maribora in drugod. Vsa prirc- oiiev k" imela prccej polltičen značaj. 'ker so Nemci povabili tudi nemSke po- siancc. Med koncertom jc imela nek a dama govor, ki je bil za Slovcnce na- ravnost izzivalen. Vse to je pustila Or- jima v mini, da sc je koncert popolno- m:i mir no izvršil. ker so pn Nemei pri na-daljnem komerzu še izzivali, je Or- juna zahtevala, da se Nemci razidejo. kar sc je tudi zgodilo. Za poškodbo po- sfanca Schau iTJa Orjuriu- niti vcdela nf, o niej se je zvedelo šcle clrugi dan. Ole- de Schauerja je bilo vse pokoncu, trile zdravniki so ga preiskali, delovale so sodne komisiie in se sestavljali pro!o- Profesorji pričeli s stavko. Profe- sor.i? v Beogradu so podali 21. tin. ostav- ko na državno shižbo. Ostavke priha- ja.io iz vseh clelov države. Na nekaterili tfrrrmazijah so zapustili službe vsi profe- sor.ii iii Tavnatelji. V sani'cm Beogradu ie podalo ostavko nad 200 profesorjev, tako da so razun velike giumazije z:t- tvoriene vse druge. Temu pokfetu sc prklru'zujcjo tudi vseueeliski profesorji, ki smatrajo. da filozofska fakultcta ij: potrebna. ako ni gimnazij, tudi slusatelii filozofske fakultete so solidarni s svo- .iiini profesorji. Do sedaj je podalo o- süivJco 500 profesorjev. Samomor. Jz Trbovclj liani poro- ča>r>: Strojuik trboveljskega nidnika Ivaa Močivnik si je pojjnal- iz neznanc- ga vzroka kroglo iz Tcvolvcrja v «lavo. Prepeljali so ffa težko ranjcnejfa v liub- ¦'jansko bolnico, a je že na potu izdih- Staletnica postojuske jame. Na bin- AOstTio^ .nedeljo se je vršila proslava storetnice postojnske janic. katere se je uuL-.ezilo nad 8f)(K) tnjccv ]y h cv_ ropskih držav. ,. VR/!?og.a.fiki Slatjni se miidi filinskn diva Mia Mea. General Le Rond« pri JVinčiču. One 19. fra. je obiskal francoski general zu- nanjega ministra Ninčiča, s katerim se .ic razgovarjal poldnigo uro. Opisal 'je «timstru utisc, ki jih ie dobil na Poij. skem in v Rumuniji. Razniotrivala sta tudi o evropskem politienem položaju lCT o odnošajih med Francijo in Malo antanto. Potovanje Rusov. Vslcd medna- rodnega dogovora se ukinja veljavmost vseh doslej iadanili ruskih potnih listov. Kti^om, bivajočim v naši državi, ki lio- cejo potovati v inozemstvo — se izdajo namesto njihovih dosedanjili niskili pot- nih listov uverenja o ideiititeti (certl- fieat d' iduntite). Za v obmoeju SIovc- nije bivajočim Rusotn i^daja ta uv-ere- nja policijska direkeija v LjuWjani. Vozne olajšave udeležeiicem po- greba judeiiburških žrtev. Obratno rav- nateljstvo iužne železnice jc udcležni- kom pogreba itidenburskih žrtev v Ljubljani, ki se vrši due 2. junija 1923 dovolilo 50% popust voznih cen potniS- Jüh vlakov za »enkratno vožnjo od na- stopne postaje do Ljubljane gl. kolodvor in nazaj. Te olajšave veliajo iz vseli postaj v obmoeju obratucga ravnatelj- stva Ljubljana, izvzemši proge Bares - Pokrac. Da se morejo udeležnikom, ki žele biti djjležni voznih olajšav, pravo- časno dostaviti iwtrebne izkaznice, pro- si odbor vsa drustva, organi/.acije, kor- poracije. občine in razne deputacije, cla prijavijo število udeležcncev. nakar bo (jdbor doposlal pjutrebno število izkaz- nic. Osebe, ki se žele udcležiti pogre- ba kot posamezniki in kot člani društev. organizacij, obein ali raznih deputacij, morajo istotak-o zaprositi za dopošilja- tev izkaznice. Odbor želi v svrho olaj- šave in pospešitve dela, da posamez- niki prijavijo udeležbo na pogrebu naj- bližnjiin in iiajprikladnejsim društvom. deputacijam itd.. da jim potem te kor- poracije izroče izkaznice. Odprava se vrši na ta naein. da kiipi vsak udeleže- nec pri vstopni postaji cclo enosmerno vozno karto in istotam zalueva, da sc urn žigosa vozna karta in izka/.nica. Ta- ku žigosana vozna karta velja v zvt'Zi z izkaznico tudi za povratuo vožnjo. Pre- kinjenje vožnje ni dopustno. Odbor ]c zaprosil tudi za voz. olajsave P<> držav- nih želcznicah, vendar pa do sedaj Se ni dobil rešitvc NaTodna dolžnost ve- leva, da je udeležba pri pogrebu veii- eastna. j 2alostna smrC V Šiški sv je ustrelll 19 letni uradnik ljubljanske spedicijskc tvrdke »Jialkan«, Kiidolf CiustinčiC. Vzrok smrti ni znan, da bi poneveril de- nar ni.resnicno, ker je denar 12.000 Din tocno izplačal za carinsko deklaracijo. Granata zahtevala dvoie žrtev. Na Dolenjski cesti v Ljubljani je vzel 15 let- ni monterjev sin Albin Indof 36 mm pro- iektil, ki ga je hranil oče kot spomin na svetovno vojsko in jo v družbi 11 letnc- ga Bogomila Porenta zaeel razbijati. Naenkrat se yc granata razletela. Albi- na strahovito razrnesarila. Porento pa ic/.ko ranila. tako da je šc isti večer na poškodbah v bolnici umrl. Sninomor v Novein Sadu. Mrtvega so nasli v njegovem stanovanju novo- sadskega veleindustrijca Dusana Nikoli- ta. Ustr.lil se je z revolverjem. Prej- snji dan je povabil svoje prijatclje na pogreb, rekoč jim, da hoOe umreti. Pri- jatelji so smatrali te besede za salo. Prc- i)ričali so se pa, da so bile resnične. Za- kaj se je Nikolic usmrtil, ni znano. Brezplačno vožnjo v Ameriko si je hotel preskrbeti neki Matej Visco- vich, ki je zamanj iskal dela v Trstu. Mož se je splazil na tihoma na parnik »Argentina« z upanjem, da bo tako srečno dospel v Ameriko. Nekateri stražniki pa so pri preiskavanju par- nika izsledili Viscovjcha in ga iz- vlekli iz njegovega skrivaliSča, oddali so ga sodišču, kjer se bo moral zago- varjati radi sleparije. Bososlovci bodo študirali pet let. Papež je odločil. da se razširi teoloski studij na pet let. da se bo mogla uvestf pri predavanjili sholastična filozofija in razširiti študij doginatike. Žena brez želodca. frski zdravnik dr. William Wheler je izvrsil drzno o- peracijo. Neka 60 letna žena je trpda na želodčnem rakti. Zdravnik ji je odstranil želodec in žena je popolnoma ozdravela. tako da danes raje vživa gosto kakor redko lirano. Katastrofalna predstava. Iz Camde- na (Južni Karolini) poročajo, da je pri neki šolski predstavi izbruhnil požar, pri katerem jc zgorelo 70 oseb, deIo- nia otrok. deloma starišev. Tr'upla so bila popolnoma zogljenela. Mnogo je tudi raujenih. Minister In general talca. Kitajski prometni minister in en general sta sc podala v taborišee železniških ropar- jev ter se ponudila kot talca. ako izpu- stijo evropskc ujetnike. Zračni prevoz denarja. Zračno le- talo je za prevoz dragocenosti najpr'- pravnejše sredstvo proti tatovom. Te dni je iieko letalo prineslo iz Londona na lipland.sko zlata v vrednosti za 100 tisoč funtov. AinuJidsenovo potovanje na scvernl tečaj. Te dni je zapustil norveški raz- ! iskovalec Amundsen svoje prezimova- lišče v Kotzcbiiesundu. severovzhoclno od vlioda v Behringovo cesto ter s.' Pn- dal v Wainwriglu. od koder misli sredi junija poleteti na severni tečaj. Svetovni kongres za mlekarstvo. S\ etovni kongres za mlekarstvo bo zbo- roval letos od 2. do 3. oktobra v Wa- schingtomi, due 4. oktobra v PhiladeT- phiii in od 5. do 10. oktobra v Syra- kusah. Na kongresu bo do predavali siro- kovnjaki za mlekarsko vedo, obrt in hi- gijeno s celega sveta. Med kongresom se bodo visile tudi poučiie ekskurzije. Za podrobiiejse podatke glede voznje itd. se je obrniti na »World's dairix congress association«, 426 Star Buil- ding. Waschington, I). C, U. S. A. Glavni odbor »Jadranske Strnže« za Slovenijo v Ljubljani naznanja intc- resovauemu občinstvn. da se je velika ijudska veselica »Jadranske Straze«, dolocena za dan 10. junija. vslcd ne- pričakovanih ovir morala preložiti nn pozncjsi čas. Pripravc za prircditev so v teku. dan veseiice pa se bo šc pravo- cHsno javil. Dobre iedi, se vsak veseli. Zato ku- pujte »Pekatete«. So naicencjše. ker se. zelo nakuhajo. Oddaia k voünemii plenu spadajo- čcga materijahi. Na podlagi okrožnice pc>krajiriske uprave za Slovenijo. odde- lok za notranje zadeve štev. 14516 z dnc 1 :. maja 1923 oz. na predlog vojnega ministrstva izdane jjosebne naredbe ml- nistrstva za notranje zadeve, odelenje javne brezbednosti J. B. br. 8382 z dnc 4. V. t. 1. tieoc se oddaje k vojnemu plc- m; spadajocega vojaškega materijaia za južne kraje naše države se raz- glaša: Nc samo v južnih krajih ampak tudi v ostalih krajih naše domovine je prebivalstvo v posesti različnega vo- jaskega materijaia. katcrega jc zapustH na današnjem našem Dz.cinlju neprijatelj. Od tega materijaia poseduje prebivaT- stvo razne stvari, kakor prazne medene topovske in puškine naboje, bronaste de- le, kapice iz aluminija. medene užigali- cc. svinec itd., ki so kot vojni plen e- dinole last države. Osebam, ki so v posesti označenega vojaškega materl- iala je stavijen rok za oddajo istega do konca julija t. !. Ves voj. inatcrijal se mora oddati vojaSkim oblastvom Cv Celju komandi vojnega okrožja). 2Ta oddani vojaški materijal dobe stränke denarno odškodnino oz. nagrado Po ce- niku, k; bo objavljen v službcnih no- vinah. Po dolocenem terminu sc bodo navedene stvrari odvzele «trankam brez- plačno ter se bo zoper nje postopalo, kakor z zatajevatei državnc imovine. Vslcd tega pozivam vse stranke, ki so v posesti navedenega materijaia, da istega do dolocenega tcrmina oddajo, da se s tern izognejo zlem posledicam. Mcstni magistrat celjski. dne 18. maja 1023. 2upan: Dr. Juro HraSovec s. r. R.SRLMIC-CEUE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga vsakoursfnih ur, zlafnine, sre- brnine, briljanfou, opfike, očal ifd. Najnižje kon- kurenčne cene. Popravila točno in zanesljivo, |Tstanov.ietal899. j Kupujem sfaro zlato in srebro. Nosife !!il!il!!l!!!ll!lll!l!|[ kaucuk pele: niiMwimt"—" Boljšc in oenejae so koi usnje. '"I T W kaucwk ü mmxmasmmajum ?(&* potpIaielB Tiiiiiaiiiiii'iiwiiii'iiw v-^5 Ei&stičnaKoja, fM varstvo proti \laiji. ||| NaznaniBo! Cast nam je naznaniti slavnpmu občinstvu. da smo uredili v naši tvornici posebni oddelek za rezbarstvo in strugarstvo Izdelnjemo vse vrstv^ tipkala za zvonce, .odiožne deščice, držala (Hefte, Griffe) za vsako industnjo kakor tudi vse fazoni- rane predrnete za mizarie in industnje. |es»-ne svetilke. kovane in stružene Opremijeni smo z vsemi na mod* rneSimi stroji ter smo v stanu vsako naročilo hitro in ku'untno izviš ti. Obenem pri- poročamo naše bogato urejeno sklai1i?;če električnih lestencev, nočnih svetilk in v-e ostale elektrotehn'cne potrebščme Lastni proizvod elektri<*nin baterij in žeonih sveti'k. IVAN PASPA IN SINOVI Posl.: Bogovičeva u 9. Int. telef. 8 9«J ZflGREB Tvorn.Gu rtuiiče«« u.4l. Tel. 7-25 t6-1 Stran 4. ______ ______ »NOVA DOBA« _____________;__________ Štev. 57. Telefon Stev. 75 in 76 j----."_¦ \^^saul__ ^^©dmŽllJCa ggT^^jgZ^Zgj PoStnl ček* račM0,598 LJiifolj aitsKe kreditne bani&e v Cel|n, centraia u Ljubijani 142 1 Delniška glavnica Din 20,000 OOP'— cetiee Rezerve cca Din 17,500.000 | -59 Podružnice v Bf ežicah, CtoHeii* SCrarsju, BNaräfooru» Bffi&$k®wicu9 Nov. Sadu, Ptujuy Sarajevu, 8p»!itu, Tr®*u. Sprejema VlOge »a Kltjlzlce fin tefcOČi JJKH5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raclin proli ugodnemu obresfiovanju. $**#<» vaiut in dovolmje vsa&ovrsime Kredite. m~ mr* WT" **r JPx»o<äLaja sx»ool*:e> veeji potrebi v celem obsegu, pri man] potrebnih v skrajšanem obseKu i— tlo- eim se rcntnikom. kalcrili življenskt obstoj ni posebno ogrožen, iii moyia priznati za enkrat nikaka podpora. Skupni znesek tch enkratnih izrednili podpor znaša Din 71.850. Na posamezne rentnike odpadajoea svota se je že na- kazala po čekovnem uradti. 5 Državni izpit iz glazbe. Konccm šolskcga leta 1922/23 vrši se na konser- vatoriju Olazbene Matice v Ljubijani. državni izpit iz glazbe (za klavir, gosli. petje in raznc teorcticne predmete) ko- jeffa absolvcnti dobijo državno - vc- Ijavna izprieevala, ki jili usposobljajo za glasbeiiL" ueiteljc na osnovnih, mc- šeanskjh, srednjih in strokovnih šolali. Ravnatelj.stvo pnzivlja tem potoin vsc. ki žele delati ta izpit. da se pri.iavijo s pismeno vlojco ravnateljstvn konservn- torija Olasbenc Matice v Ljubijani. Tej pismeni vlogi niorajo priložiti krstni list, solska izpricevala, svoj currienlnm vi- ta e in pa dokaze o glasbeni izobrnzbi. Prijave je vposlati najkasneje do 5. ju- nija 1923. Izpit je dvodclen: pismen In ustmen in je podvržen taksi, ki se pretT pismenim izpitom javr. Ravnafcljsfvo konscrvatorija OlasBcne Matice v Ljub- ijani. Odsovorni tirednik: Lie. Edvard Šfrnnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Išče se sredi mesta nemeblovana soba. Ponudbe na upravo tega lista. 1 Krava 4 in pol leta stara, s 4 tedne starim teletom, dobra mlekarica, se bode dne 30. maja tl. ob 11.uri dopoldne na prostovoljni dražbi pri Rozaliji Čretnik, občina Dramlje, p. Št. Jur ob juž. žel., prodala. 1 Meblovano sobo išče samski uradnik. Vzame se tudi s hrano, Ponudbe na upravo lista. 1 Dvakrojaška pomočnika ki sta vedno zaposljena tudi v slabem času, se sprejmeta pritvrdki Frano IWeöko, Celje. Prvoyrstne moči, ena moč za veliko 2—2 in ena za malo delo. meblovana soba za letoviščat>e, event z uporabo ku- hinje od 1. julija do 1. septembra. Po- nudbe na upravo lista. 1 na penferiji mesta, obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služkinjoi z vsemi pritiklinami, zračno in suho, z event, uporabo vrta, z enakim ali tudi manj- šitn, bližje mestnega centra. Ponudbe na upravo lista pod Redka ugodnost. Točenje Tina^pod vejico" Na binkošti in naprej se bo točilo izborno vino lastnega pridelka na PoluSar« St. 3 (pot na Miklavžev hrib, tik nad Orenadiiiem), po 28 K 1. od 8. ure ziutraj do 6. ure zv. 2—2 Bmsne fami za Kose, prave italijanske, nepresegljive v dobroti tnodro gsiico, rafijsH® Kqc, fHAfctfA ft»aJft za moderce v vs*aki ml?F>^ llßifü množini priporoča : 5svfer $ Ifctnp., Ljub!]ana. 5-5 mneblär*ano stanoyanjef 3—4 sobe, z uporabo kuhinje, v Celju ali okolici, se išče. Ponudbe na Rubelli, dvorni svetnik, Mehanovičeva 32/Ul., Zagreb. 2—1 Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre- tužno vest, da je na5 iskreno ljubljeni, dobri soprog, oče, sin, brat, svak, zet in stric, gospod Karel Cölestin špediter In proUurlst tvrdke Ferd. PellL vdova, Celje danes, dne 21. maja 1923 ziutraj, v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradzu po dolgi bolezni v 36. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umiraioče mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo iz Gradza v Celje in bodo v petek, dne 25. maja ob 5. uri popokine od celjskega kolodvora na mestnem pokopališču v rod- binski grobnici položeni k večnemu počitku. Sveta maSa zadušnica se bode brala v soboto, dne 26. maja tl. ob 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi. CELJE, dne 21. maja 1923. Marjja Cölestin, Marica. Karlo, Franjo. Marija Vesjak, soproga. otroci. mati. Fan! Pell^, Franc Fuchs, Fani Fuchs, tašča. stet,- svakinja. jadranslja banlja Bled, VtlAtninitO* X-Jiatolja.ua, Celfe, MLetlKovIö, oiitox'Oii'iÄlte, Ppevalje, Hercegnovi, Sarajevo, JselsLt, Split, Jesenice, Sitxenllt, Kopčula, Xr>žio, Kotop, Zicigri?e1b. Är*a.nj, ¦¦«¦¦¦¦¦ ftMrilinti odMil. JCajloV n brnfitc: JadransH«. Afitiiratti zaVodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.