■■■EWOTV1 "Proletarec je" delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. NO. — ST. 1323 Um AM mt it*f. wfuT •i Mmtmk iré. im. CHICAGO» ILL., 1». JANUARJA (JANUARY 1»,) 1933. NUULJ un W. m* n LETO — VOL. XXVIII. STARE METODE Y ZATIRANJU DELAVCEV PROVOKACUE IN BRUTALNOSTI V JIH PROTI PREMOGARJEM V11. Goveraerjevo premirje.—Podtaknjene bombe.—Za u-more, ki so jih izvršili deputiji, so aretirali radarje Dvema trgovcema v Christian County, Tli., je njuno trgovine raznesla bombna eksplozija. Oba sta pristaša in podpornika unije progresivnih rudarjev (Progressive Minors of America). Premogarji dolže tega dejanja kompanijske in šerifove deputije. Enega izmed teh trgovcev je šerif aretiral in ga obdolžil soodgovornosti umorov dne 2. januarja v Kin-caidu pri Taylorvillu, ko so v spopadih med piketi in šerifovimi deputiji ter kompanijskimi ljudmi bila ubita dva moška in ena ženska. Izmed pravih krivcev ni bil nihče aretiran. Stavkarju Avgustu Corsu v Kincaidu je raznesla hišo enaka bombna eksplozija. Posledice razstrelbe kale slika na 2. strani v tej Številki. Serif Weineke, velik branftelj interesov Peabody Coal kompanije, pravi, da so storilci neznani. Voditelji nove unije odgovarjajo, da so zločin izvršili v vseh treh slučajih šerifovi deputiji. Serif Weineke je aretiral in obdolžil umora 35 rudarjev in njih pristašev. Devetindvajsetim poroštvo ni bilo dovoljeno aa sd marali ostati v ječi, druge so izpustili pod poroštvom. V Christian County, v kateri sta Taylorville in bližnji Kin-caid, je vladalo vso prošlo jesen vojaštvo (državna milica). Illinoiako državo je to stalo vaak dan tri tisoč dolarjev. Ko je v božičnih praznikih bila mihejt odpozvana, so kompa-nijaki ljudje in šerifovi deputiji začeli spet s provokacijami, ki so dovedle do omenjenega ¿popada 2. januarja. Zdaj je okraj apet pod vlado milice. fterif je zabranil novi uniji po 2. januarju vse seje in shode in celo volitve v novi odbor unije se niso smele vršiti. Do bojev v tej obliki so do-vedli dogodki, ki so se pričeli prošlo poletje. Dne 18. decembra je list Taylorville Daily Breeze priobčil uredniški članek, v katerem je apeliral na rudarje, naj se vrnejo na delo in sprejmejo znižano mezdo, kompanija pa je naznanila, da prične z obratom. Serif Weineke je dejal, da bodo vsi tisti, ki so pripravljeni vrniti se na delo, zapriseženi za "special" deputije in oboroženi. Poleg tega jim je zagotovil v varstvo tudi svoje deputije in v ta namen jih je najel dvakrat toliko kot običajno, Peabody Coal kompanija pa jim je garantirala dnevno plačo. Naslednjo noč je pred poslopjem omenjenega lista in pred uradom U. M. W. razpo-čila bomba. Serif, kompanija OGROMNI DOLGOVI, KI SO OBREMENILI VSE AMERIŠKO LJUDSTVO Ne vsakega moikoga, ionsko ia otroka ▼ Zed. državah pride $1,649 dolga, ki ge ime mm vlada, posamezno državo, okraji in ob-čine ter privatne korporaci-je. Vsakdo mora prispevati direktno in »direktno me ob-mti in sa odplačevanje doL It. Človek, In nima ni kaka imovine, ima torej veeoao "dolg", ki se ga bržkone niti ne zaveda, dasiravno ga mora odplačevati. Ta velikanska zadolženost je v veliki mori posledica ipekulacijske orgije, ki je trajala do krize. Vse je jo-malo na posodo. Samo dolgovi zvesne vlade znašajo nad 21 milijard, mnoge občine, okraji m države .pa so zadolžene preko svoje moči zmagovati obveznosti. Se slabši so privatni dolgovi. * e * in izdajatelji lista so apelirali na governerja za vojaško pro-tekcijo. Dobili so jo 24 ur pozneje. Voditelji nove unije so is je vili, da ni noben član toliko bedast, da bi izvršil tak bombni napad, pač pa so bombe podtaknili agentje provoka-torji po dogovorjenem načrtu s Šerifom in kompanijskimi magneti, zato, da so dobili tudi vojaštvo v boju proti stav-karjem. Izgleda, da je bil tedanji governer na to že pripravljen »oziroma da jim je tako pomoč v naprej zagotoviL Dne 18. oktobra je neki kor-poral ubil stavk a rja Andy Gey-neea zato, ker je imenoval leno nekega rudarja, ki se je vrnil na delo, "ekeb". Korporal je ukazal Geynesu, da naj pride ven z dvorišča svoje hiše, očividno v namenu, da bi ga pretepel. Ker Geynes ni hotel priti izza ograje, ga je korporal ustrelil. Med stav-karji je ta brutalni zločin povzročil veliko razburjenje in ogorčenje. W. A. Argust, divizijski su-peritendent Peabody Coal kompanije, je najel za provo-katorja Art Lockarta, bivšega bančnega roparja, in šerif ga je zaprisegel za "special" de-putija ter oborožil. Locka'rt je bil ob enem "bodyguard" omenjenega superintendents. Ta bivši bančni ropar je "aretiral", ali pa pretepel s svojimi pomočniki kogarkoli je dobil v pest, da bi s terorjem prisilil premogarje opustiti novo unijo in Stavko. (Dalje na 2. strahi.) I Tudi največji modemi parniki so imeli protle tedne na poti is evropskih pristanišč New York in obratno po dan de tri dni zamude, ki so ¿o povzročili sOoviti vikarji. Ne slika je nemški potniški pemâk "Bremen99, ki je iásel več kot dnn zamude. Valovi, ki so ga .iWrtavnü, so bili mnujilurmJt nad JO čevljev lisuhi JUGOSLAVIJA V TEŽKI IN OPASNI POLITIČNI KRIZI Diktatura Aleksandrovih generalov v polomn.—Prepad med Hrvati in srbofili se veča.-Korošcev manifest KITAJSKI ZID S svojim napadom na pristaniško mesto Sanhaikwan je japonska armada začela osvajati kitajsko ozemlje tudi onokrmj kitajskega zidu, ki meji med Mandžurijo in severno Jugoslavijo druži danes ediso še strah pred Italijo. Ampak v tej formi ne bo dolgo obetala. Celo mnogi Srbi prtaopajo v opozicijo proti aedanji vladi in diktaturi, katera je ena najbolj ponesrečenih, kar se jih je pojavilo v povojni dobi v Evropi. Separatistično gibanje med Hrvati je danes jačje kot kdaj prej, in sovraštvo do Srbov ni bilo še nikdar tako razplam-teno kakor danes. To je zasluga srbofilov in Aleksandrovih generalov, ki skušajo vladati v današnji dobi s starimi turškimi metodami. Največ je k sedanji nevzdržni politični ^situaciji v Jugoslaviji pripomogel blazen poskus Beograda, da napravi iz Hrvatov, Slovencev in Srbov z dekreti in s silo "en narod". Hrvati so se počutili zapostavljene in ponižane. Nacionalizem se je med njimi razlil v ekstreme, da bo vzelo leta in leta, pred-no bo mogoče narod uveriti, da je prijateljstvo s Srbi koristno obojim. In le, če bodo v Beogradu hoteli in znali, bo reorganizacija Jugoslavije na vzdr* žnih temeljih mogoča. Ce pa bo dominirala oficirska klika dalje, bo Jugoslavija razpadla ko hitro se v Evropi pojavi pr-vi večji pritisk za preuredbo mej. - Mnogi Hrvati zahtevajo samostojno hrvatsko državo. Drugi hočejo jugoslovansko federativno republiko, v kateri bi imela Hrvatska iste pravice kakor Srbija. Nekateri deluje- ako. V davnih časih je bilo to obzidje velike obrambne vrednosti. Zdaj je brez strategič-nega pomena. Zgrajeno je bilo par stoletij pred Kristom. Doltfo je 1,500 milj. Konvencija soc. stranke v Illinoisu odložena Na razna priporočila je' eksekuitiva s o c i a I i s tične stranke države Illinois odložila konvencijo, ki se bi imela vršiti 21.—22. januarja v Slovenskem domu v Spring-fialdu. Vzrok je, ker več klubov želi, da naj se bi vr-šila na pomlad, drugi vzrok pa, ker mnogi klubi vsled slabih razmer, oziroma prasne blagajne sdaj ne jo poslati delegatov. je se ustanovitev hrvatske katoliške monarhije, v kateri bi bila tudi Slovenija. To gibanje, ki je ie prikrito, baje podpira postranskih potih Vstikan. Ta katoliška hrvatska država bi bila pod protekcijo katoliške Italije. Mussolini bi ▼ razpadu Jugoslavije vzel Dalmacijo in večji del Kranjske, "neodvisna" Hrvatska pa bi bila odvisna od Italije kakor je zdaj Albanija, oziroma še veliko bolj. Beogradska propaganda dolži Hrvate na Dunaju, v Švici, Parizu in Ataeriki, kateri vodijo gibanje za separatno hrvatsko državo, zavezništva z Italijo. Dokazujejo celo, da prejemajo denar od Italije. Tudi mnogi žurnalisti, ki mo-tre dogodke in razvoj na Balkanu, poročajo svojim listom v Ameriki, Angliji in drugje, da Italija tes daje moralno podporo vsakemu gibanju, čigar tendenca je oslabiti moč Jugoslavije. čim šibkejša bo, toliko bolj se relativno poveča sila Italije. K politikom, ki zahtevajo preureditev Jugoslavije, se je pridružil tudi dr. Anton Koro-seč, ki je mnogo'storil in veliko zakrivil, da je prišlo do sedanjega žalostnega stanja ,v mejah Karadžorževičeve monarhije.. Mnogi med Slovenci, Hrvati, Sifci in tudi Bolgari spoznavajo, da je najboljša in pravzaprav edina rešitev za Jugoslavijo ter ostali Balkan preuredba držav na podlagi programa, kot ga je propagiralo JRZ. Ako bi ga osvojili v času postanka nove države ter izvedli v praksi, si bi jugoslovanski narodi prihranili vsa polnejša razočaranja in prebivalstvo bi živelo v prijateljstvu in v zdravih ekonomskih razmerah. OBNOVA DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV MED SOV. RUSIJO IN KfTAJSKO Ko je koncem novembra pnv. šlo leto kitajska vlada v Nan-kingu povabila sovjetsko Rusijo na obnovitev diplomatakih odnošajev, go se na Japonskem zelo razjezili. Kitajska je imela v sov. Rusiji dobro prijateljico, kar pa ni bilo prav diu- Nova iniciativa Socialistični lokal v Readin-gu je predložil člansftvu stranke v razpravo in podpiranje predlog, ki določa, da se lahko izdaja za brezposelne člane toliko izjemnih (brezplačnih) znamk, kolikor jih klubi zahtevajo. Zdaj se izdaja ne več ko dve na vsakih pet plačanih. I. M. MAJSKY. gim velesilam. Po neuspešni borbi za preosnovo Kitajske po sovjetskem načrtu, ki je končala pred nekaj leti, so prevzeli vlado v Nankingu ljudje, ki so bili pod vplivom Anglije in Zed. držav in odnošaji z Moskvo so bili ukinjeni Ali kitajska vlada je spoznala, da je bilo to v škodo edino Kitajski. Moekva je povabilo sprejela in za novega ruskega poslanika v Nankingu je bil imenovan Dimitrij Bogmolov, ki je bil prej dodeljen sovjetskemu poslaništvu v Londonu. Za poslanika v^ondonu pa je sovjetska vlada imenovala . M. Majskega, ki je na tej sliki. Proletarec" je list delavcev sedala ■aaaasaBHk Silovito padanie mez-1 de ameriških delavčevi MEZDA povprečnega ameriškega delavca septembra prošlo leto je bila $16 na teden. Tako pravi statistika, ki jo je publicirala A. F. of L. Za podlago je vzeta stalna zaposlitev delavcev v ražnih obratih. In ker so tu vključene plače tudi onih delavcev, ki še zaslužijo v stalni zaposlitvi od $40 do $55 tedensko, je povprečn* plača ostalih še toliko manjšal Septembra 1929, torej v času prosperitete, je bila povprečna plača ameriških delavcev $25 na teden. Aprila 1930 je bilo 3,000,000 stalno nezaposlenih delavcev. Avgusta lansko leto je število stalno nezaposlenih naraslo že na 11,460,0000 in januarja to leto jih je okrog 13,1000,000. Delavski department izvaja v svoji statistiki novembra 193% da je število brezposelnih lanskega oktobra naraslo en odstotek, plače v istem mesecu pa so šle navzdol več ko tri odstotke. Vlada sama je v svojih proučavanjih življenskega standarda svoječasno navedla, da je za dostojno vzdrževanje družine petih oseb treba blizu $40 tedenskih dohodkov. Redke so delavske družine, ki še zaslužijo toliko na teden. ; Nova tendenca kompanij je, razdeliti maloštevilne službe med delavce tako, da bo vsakdo zaposljen nekoliko časa, recimo dva dni na teden. In trije taki delavci skopaj zaslužijo, kakor pravi omenjena statistika, povprečno $16 na teden, ali posamično po $5.83 in nelug stotink centa na teden. S tem petakom naj nabavljajo hrano za družino, kupujejo obleko, plačujeo asesmente bi poravna» jo dolgove! Je nemogoče t Življenske potrebščine so se v teku krize pocenile 18%, nezaposlenost je narasla 33% in plače so nazadovale w skupnih vsotah najmanj 54%. Kompanije znižujejo mezde dalje kakor po medsebojnem dogovoru. Nakupna moč ameriškega ljudstva je znižana toliko, da so mali trgovci ali propadli, ali pa na pragu propada. Najslabše pa se godi nezaposlenim milijonom delavcev in njihovim družinam. Nobenega razloga ni, čemu bi to stanje moralo obstojati, kajti dežela ima vsega v izobilju. Ampak če se bodo delavci zanašali na stranki demokratov in republikancev, ne bo konca mizerijL Socialistična stranka jih je lani vabila pod svoj prapor. Niso jo poslušali. Zdaj mnogi spoznavajo, da je socializem res edini izhod iz sedanjega blaznega stanja. DELAVSKI USTI, KI JIH JE STRL BOJ ZA OBSTANEK Lani in tudi že letos je veliko število listov—angleških in v drugih jezikih, prenehalo izhajati. Tudi več delavskih lir stov je zadela taka usoda. V New Yorku npr. je prenehal nemški socialistični dnevnik "New Yorker Volkszeitung", ki je bil ustanovljen 1. 1878 in je bil nad dve desetletji največji in najbogatejši socialistični list v Zed inj enih državah. Namedto dnevnika izhaja zdaj le tednik pod - istim imenom. Si želite lepega in originalnega čtiva? Tedaj si naročite AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1833-— CENA 75c. in 'DVA SVETOVA' najnovejše delo IVANA MOLEKAs CENA50c Obe knjigi skupaj $1.15 PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III. Tudi češki delavski dnevnik "Spravedlnost", ki je bil ustanovljen 1. 1905, je lani postal tednik. Dne 80. decembra lansko le* to je prenehal milwauški socialistični tednik "Vorwaerts", ki je izhajal 40 let Eden njegovih glavnih ustanoviteljev je bil pokojni Viktor L. Berger. Dasš je v Milwaukeeju še zdaj nad 60,000 Nemcev, ki so bili rojeni v starem kraju »in več tisoč jih je v drugih krajih consina, je socialistični list w njihovem jeziku vsled te krize propadel, drugi enako velik vzrok pa je tudi brezbrižnost^ kajti ako mala skupina slovenskih delavcev vzdržuje svoje socialistično glasilo že blizu 28 let, bi ga tolikšno Število nemških delavcev v Wisconsinu Še toliko lsžje. Izgovarjajo se, da jim zadostujeta Milwaukee Leader in pa angleški socialistični tednik. To je razumljivo Zveza industrialcev v Illinoisu je napovedala boj proti predlogi za petdnevni delavnik in proti predlogam za brezpo-selnostno zavarovalnino. ROLETAREC lakaje veak četrtek. TUmtm Drušba, ni Glasilo Jugo.loT.nik. SocialUtU». Zrni NAROČNINA v Zedinjenih državah srn c«lo leto $3.00; fa pol TeU $1.T5; m «etri leU 9100. Insaetnstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00. % W mmmmmmmm III I 11 i M . 11. i i i ■ Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem uradu naj- poeneje do pondeljka popoldne aa priobčite* _ V Številki tekočega tedfta ___ _ PROLETAREC PSbllsksd evevy Thurvdav bj tke JngoeUv Wortamea*s PubHshing Co., lHe. iHBtflbttiiu^t 190$ Manager Ik t - * Ckarld Pogorele« ltl6CMMl0H um» One Year fS.Ot; S* Meatks fl.fi; 1 $ i. 00.—Foreign Countries. Oh Tmv $>10; to Months ».ft.____ PROLETAREC W. M4 ST., CHICAGO, ILL. i Rockw.l SSM. 546 Briga za brezposelne Kongres je sprejel že mnoge naredbe, ki varujejo interese velikih bank in industrij. Ustanovil je zanje rekonstruktijsko finančno korporacijo, katera jim je prišla na pomoč s par milijardami posojil« n£avno tako je kongres sprejel že precej naredb v pomoč farmarjem in dovolil njim v odpomoč stotine milijonov. V tem zasedanju se je zelo resno bavil s predlogo, ki bo obdavčila konsumente—to je» prebivalstvo v mestih, za okrog 213 milijonov dolarjev, v namenu, da dobe farmarji več za pridelke. Le za delavstvo ni kongres še nič izdatnega storil. Vzrok je, ker so kapitalisti orga-aizirani politično in gospodarsko, in da se sbornica briga tudi za farmarje veliko bolj nego za delavce je vzrok ta, ker so tudi farmarji ponekod prilidno dobro organizirani in ana^o v zbornici poslancev in v senatu precej svojih repreaeaUntov. Trinajst milijonov delavcev je brez vsakega zasležka. Milijone drugih je le deloma «trčenih. Vsem so »ii*li mezdo. Nad štirideset milijonov ljudi je v bodi. In kaj j<* storil z*nje kongres? drpeega fcot to, da je dal na razpolago posameznim državam okrog $77,006,000, od katerih smejo vieti pri ¿akeastrakcijski finančni kovpara-cui na posodo ne več kot določeno vsoto vsa-ka ,da jo potrošijo v podpiranju bednih. Ne demokratska ne republikanska stranka se ne brigata za delavstvo. Če pa bi bili delavci politično organizirani in bi imeli svoje zastopnike v kongresu, bi bila slika naobratna. Krivi temu zapostavljanju so torej delavci sami. v i ___ • _ Napadi na šolstvo Velebankirji in drugi magnatje so v vseh mestih Zed. držav že več mesecev v boju sa "temeljito znižanje izdatkov za šolstvo". Team prsvijo varčevanje—in to tisti ljudje, ki 49 največ odgovorni za velikanske izgube in aplahnelost ljudskih prihrankov. V Chicagu npr. se je postavila na čelo gibanja omejitve izdatkov za šolstvo skupina telefinančnjfkov in iadustriaicev, katerim nadaljuje predsednik velike North Western železnice. niti ne žive v Chicagu. Pri zadnjih predsedniških volitvah se mnogi niso niti registrirali, ker pač vedo, da je dovolj, če delavci glasujejo za njihove kandidate. Svoje otroke pošiljajo skoro vsi v privatne osnovne šole. Delavskim otrokom pa hočejo vzeti priliko do višje naobrazbe in zahtevajo celo, da se poslabša sistem o-sa ovnih šol, ker jim hočejo odvzeti milijone dolarjev za vzdrževanje. isti gospodje predlagajo s podporo vseh drugih finančnik magnatov, da $e naj sa več lat zapre notsmalka dalje znani učni savod Crane College in par drugih, kar bi po njihovem prihranilo davkoplačevalcem več milijo-nov dolarjev. V normalni je okrog 800 de-fciet, ki se i^to *+*u4iteljsiM poklio. Če jim Mo zapro, jim je pot v nameravano karijero asaprta. ... [j I t . Socialistična stranka čikaškega okraja je poslala šolskemu odboru in časopisju protest proti prizadevanjem finančnikov za oslabi j enje ljudskega šolstva. Noben kapitalistični dnevnik ga ni priobčil, pač pa dajejo cela kolone" prostora omenjenemu odboru magnatov. Vzelo je dolgo dobo, predno si je ljudstvo izvojevalo šolski sistem. Preje so imeli do izobrazbe priliko samo otroci bogatih slojev. Ali naj se začnemo povračati v nek-anje razmere? Dolžnost ljudstva je, da je na straži za svoje šole. Tehnika odpravila konje Is mule Predno so si ameriški farmarji začeli nabavljati traktorje in avtomobile, so imeli deset milijonov konj in mul več kot danes. Traktorji in avtomibili jedo olje in gasolin, konji in mule pa to, kar farmarji pridelujejo. To je deloma vzrok, da jim pridelki ostajajo. Glavni je seveda v sedanjih razmerah. AftMj» provokator ji g jimi iashraaji, jetteljanjam, «tokatorOi krajih jušnog. groMhro Minor, «aij« bor» Ze to ksmpssljskl strašailri f wo-frinbiH vlado Vojaštva v •Carji »od vodatvam Pro-Voi pooo ÜMok M prvi itrwL v Zadnji poziv na konferenco v Bridgeportu V nedeljo 22. januarja bo Bridgeportu konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Prične se ob 10. šop. v Slovenskem domu na Boydsvillu. Klubi JSZ so vabljeni, da pošljejo Čimveč zastopnikov. Dalje jo vabljeno vso naše članstvo. Tudi somišljeniki so nam prav dobro došli, da se is rasprav seznanijo s našim delom. Apeliramo na ▼se, da pridejo točno, ker imamo obširen spored in važna vprašanja. Joseph Snoy, tajnik. in .ori blagajni 75c. Nabavite si jih čimprej pri članih in članicah, ali pri ta) liku P. Berniku, ali pa v uredništvu Proletarca. "Glavni dobitek" je šaloigra, ki je bila vprizorjena v Ljubljani s najboljšim uspehom. , Kritiki so jo prav pohvalno omenjali. V Ameriki bo zdaj prvič vprizorjena.—P. O, F "Enotna fronta" za borbo proti diktaturi Jugoslavije ; V Chicagu js fctl feespoeftan tiskan ch^ular, ki poziva jugoslovanske organizacije, da naj izvolijo zasUpnike ia jih pošljejo na sestanek enotne fronte sa borbo proti terorju vojaško-fašističnega režima v Jugoslaviji. Na koncu Je omašm "Zečasid odbor eaotne fronte", ia pod to firmo je podpisan edino Frank Japich kot tajnik odbora. Kdo je ta odbor imenoval in kje, ni pojasnjeno. Poziv so iniciatiralr pri "Badniku". Značilno je, da je tajnik tega odbora Frank Japich še pred dobrim mesecem vodil pevski zbor "Prešeren" ne oficlelni kraljevaški slavnosti v nedeljo 11. decembra v dvorani Sokol Havliček Tyrš. Kako se taka logika vjema s enotno fronto, je še nepojasnjena u-ganka. Jugoslovanski socialisti v Chicagu so bili prvi, ki so začeli s bojem proti diktaturi takoj ko je nastala, iS bili . o PRVI, ki »o zadeli s borbo proti kfaljevaški Kolombafcovičevi propagandi ter dfugim režimskim agentom v tej deželi. Svoj boj vrše kot zavedni delavci, ki ne kot šovinisti. V tem srn tatu pozdravljajo vsako b^rbo preti diktaturi v Beogradu, ne podpirajo pa bojs, ki hoče on šovinistično-fašistični rešim nadomestiti s enako šovinistično-fašistično vlado, in niti ne bojev, ki Imjskajo narod zoper narod. Socialistom je nadvse ljubo, da se čezdelje več Hrvatov in Srbov ogreva za jugoslovansko, odnosno balkansko federativno republiko s socialno uredbo po socialističnih principih, kakršno socialisti propagirajo ie leta in leta Ako bi bili sedanji nasprotniki Aleksandrovega reiiroa enako vroči v boju proti karadžorževičevi vladi od L X9\ 1, nanfesto da so rta v»? moč podpirali PašMevo "Kriško deklaracijo \ aH pa Freao-Jožefovf monarhijo, pa bi bila Jugoslavija nedvomno drugačna nego je danes. fakretnp "lavo kril*" pa se sploh nI brigajo, kakšna Saj bo tfova država na Balkanu. Sele po dobrem desetletju j« začelo v bistva osvajati program, ki ga mu je takrat prudlagalo JRZ. Bazar socialistične stran-ke v Chicagu Chicago, lil. — Bazar, ki ga pri redi socialistična stranka čikaškega okraja 24.—26.' februarja, bo novost za naše članstvo. Vrši se prostorih okrajne organizacije na 3262 W. North Ave. Vstopnice so po 15c in veljavne za vse tri dneve. Ven prebitek je namenjen \ prid so cialiatične agiUcije v Chicagu. Vstopnice dobite v uradu "Proletarca". Ameringer v Clevelandu Clovoland, O. — Kaj je tehnokra- cija? Ali je med njo in socialists lim razlaganjem ekonomskega razvoja kaj razlike? Ta dva in slična vprašanja bo ¿azložil v svojem predava-vanju Oscar Ameringer, urednik ted-tnika American Guardian. Predaval bo pod pokroviteljstvom soc. stranke okraja Cuyahoga v pondeljek 28. jan. ob 8. zvečer v Women's City klubu, 1826 £. ISth St. Ameringer je dober govornik m mojster v satiriki. V delavskem gibanju je ie mnogo let. Svojofesno je sodeloval s kongres-nikom V. L. Bergerjem pri dnevniku Milwaukee Leader. Vstopnina bo samo lOe. Delavci, udeležite se tega shoda! — Joka Kr.b.1. „ m Smrtne nezgode Noe t kokm, Pa. —,Tu smo ligebili v trph «mesecih tri rojak®. Fr. Jun-sa Jo S. oktobra ubü elektridni to« v majni. Joseph Sertk je bil ubit, ko se je 21. dec. asula neaj pisal premoga. Dne 1. jan. je umri t bolnišnici v Nanticoke Joseph Belgant Vsi so imeli civilen pogieb, kar je nekaj Izrednega v Um kraju. Jos. fierek je bil star 43 let, doma iz občine Krka na Dolen^kem. J.es. Bergant je preminul v starosti 48 iet, doma is občine Blagovca na Gorenjskem. ■ Vsi trije so bili vzorni moije jih ohranimo v dobrem spomin*. Honrik Pocarič. in I somišljenikov in prijateljev, ša bolj pa, ko so sa vpili, da je to vse na račun mojega rojstnega dne, ki pa je bil še 4 dni prej. "Naprej" Ja zapel par pesmic in veselje je trajalo po* no v moč. Seveda, s. A. Kravanja ja vso to izpeljal. Pri "prevari" ps je kajpada imela vlogo tudi moja še-na. Hvala vsem za čestitke in darila, o V Sharonu bodo imeli 28. januarja velik koncert pevskega društva. Pričakujejo obilne udeležbe. Več članov njihovega soc. kluba je v pevskem zboru. Delavske razmere v Sharonu in okolici so neznosna Pravili so mi, da neka livarna plačuje takozvanim navadnim delavcem le še 7c na uro.* Če Je to res, je čas, da se ljudstvo zdrapni in uporabi svoja, društva ter druge organizacijs sa protestiranje, k» so ga ae> naslovi ae sakeeodaj., oziroma aa gevemerja drŠave. Cele Kitajci na Kitajske«/ «o boljše pl» šaai nage ameriški delavci. Neki rojak v Sharonu Ja dobil celih 20c pleše . . . Res, kam smo prišli! Ampak ljudstvo je novembra prošlo leto vseeno volilo aa kapitalistične—torej sedanje razmere—in proti socializmu. Hvala vsem, ki so mi naklonili sodelovanje na agitaciji, članstvu kluba št. 7 JSZ pa kličem, naprej! Joooph Snoy. To in ono pri nas Clovelaad, O. — Revolucija še traja, ampak revolucija, ki sili ljudi misliti Opazujejo ka govore o zna čajnosti in neznačajnosti, * o spremi njanju Savla v Pavla, o prehajanju, šibkih is naprednjaštva v naaadnja-štvo. V sporedu slovenske radio ure je Mr. Pire po radiu naznanil, da Je med novimi naročniki tudi John Lokar st. Vsakdo pač lahko naroča in čita liste, ki Jih hoče, sme in zmore. Mnogi se lahko še spominjajo, kako se je nosilo okrog Ameriško Domovino in kazalo, knk^ piše Pire. Proti Jontezu ia Bar biču se aelo r en Uči v A. D. Saj vemo, čemu! So deUvci ki delavci. Eni pravijo, da so napredni, drugi to dokaicjo s svojimi dajanji. NekaUri trde, da so socialisti, socialistom pa tega ni treba, ker izpričujejo svoje sociali-•U600 mišljenje T agitacijekih ki drugih delÜL V A. D, je büo pisano, da nam ka piUlisti pečejo štruco (hleba, pravi Slovak), in de svečeae kapitalistični kruh. To je zapisal šlovek, ki se je nekdaj štel m dobrega socialista. Resnic* je namreč, 4* DELAVCI poto Jo M sa %apfeaHsta. DeUvci, če hočeU delati združeno za svoi razred, prisUpiU v klub št. 49 JSZ. — fr. B.rb.é Iz La Salla, 111. Prireditev, kluba št I JSZ, ki ss je vršila 8. Jen., j® pmcsj dobro is-padla. Udeležbe je bila večja, kot smo si Jo upali pričakovati v teh časih, e V La Sallu sU nedavno umrle rojakinji Mrs. Anton OysUr in Mrs. J. Jurčič. e Dne 19, jan. priredi žensko društvo "card party" in plesno zabavo v Slovenskem domu. e Dne 26. jan. bo imelo društvo Mohawks SNPJ v Slov. domu aagle-ško predsUvo in po igri ples v Slov. domu. — Anton Udovu Predavanje v klubu it. 1 m. — V pa tek IT, januarja se prične reda* seja klpba št. 1 ob 7:80 svečer, kakor je bilo sklenjeno aa prejšnji soji, zato da bomo s rednim sporedom toliko prej končali, neto pa bo predaval Fr. ZaiU o vprašanju, ''Kako se izvrši socialni preobrat v Zed. državah?" VsUp na predavanje Vsem prost. Seja Slovenskega hranilnega posojilnega društva Caaonsftmrt, Pa. — V soboto 21. Inn. se bo vršil* v dvorani drui. Po-stojnska Jama SNPJ seja delničarjev Slovenskega hranilnega ia posojilnega društva. Wčne se ob 6. svečer. Vsak član, ki količkaj more, je urgi-ran, da pride na to zborovanje. Joka Zifman, blagajnik. Razne vesti Nudi se priložnost videti "Glavni dobitek" Chicago, III. — Malo jih je, ki zadenejo "glavni dobitek"; Ampak v nedeljo 6. februarja ga lahko vidit< v dvorani CSPS, kjer vprizori dramski odsek kluba št. 1 igro v treh dejanjih s gornjim imenom. Ker bo tisU dni seja gl. odbora SNPJ, imajo tudi zunanji odborniki priliko priti na to zanimivo predsUvo. Vstopnice v p red prodaj i si po 60c BridgotHNrt, O. — Poved*! vam bom o smoli, ki mi ja bila zelo neprijetna, in o laži, ki se ie končaU z veseljem. Dne 6. jsm. sem Šel na agrUcijo v Sharron in FarreH. Na potu sem se usUvil v Girardu. Bi}* Je opoldne pri južini, ko sU mi dva ilikovca pobrala iz avu prtljago, vključivši paket knjiK v vrednosti $18, ker sU ¿k o roda mislila, da DredfeUvljajo za usmovfcče kak zaklad. Tattia pa ni-sta ostala skrito in še mslednji dan so me obvestili v Sha*ecui, d* so «tvar našli. Kamen se mi je odvajil. Ampak tisU dva, ki sU "preeUpek" izvršila, namesU da bi ju mati pokarala, ju Je še celo z*rovarje)a, ko Ju Je hoUl oče malo pobarati. Prizadeti so poljskega rodu. Polno svetinje okrog vratu, pa prav malo pravilnega pojmovanja o pošUnju. 0 tem so se prepričali vsi, ki so kdaj delali med njimi. Kot narod Poljaki ni-scT slabši od drugih, le s hinavščino je preveč «kužen, in to mu škoduje. Mislijo si, "četudi grešimo, saj se pri «povedi vse odpusti." To je slaba vera. Za agiUcijo sem si d^očil štiri dni časa. Ampak za ma 10 je priHo sporočilo, da hočejo člani kluba in pevci, da se vrnem na vsak način ie v sobo-U. "Čemu? Če je kaj nujnega, saj lahko brez mene izvršiU." Ampak ne. Rekli so, da moram priti, kajti sicer da se dogodi razkol in ne vem kaj še vse. Ker pa sem vnet pristaš »loge med člani in skupnega dela, »em obljubil, da pridem1 v soboto gotovo domu. In to sem storil, čerav<> no mi Je omenjena Utvina povzroČiU, da s časom nisem mogel razpolagati tako kakor sem si ga bil prvotno razdelil. Rad bi bil spotoma obiskal »odruge na West Pointu, pa mi je bilo vse prekrižano. Ko sem dospel domov, «o me odpeljali k s. Rebolu. In na to pa na moj doiri. Zelo sem bil iznonaden, ko sem videl v sobi polno Se o pokojnem Painicu V Proietareu s dae 6. Jan. je bile pdročano, da je znani prospektar Louis Pninich v Pioneervillu, Id&ho' umrl. To v«4 je prvi prinesel Glas Naroda go pismu, ki ga mu je poslala M rs. M. J. Bajuk is Walsenbnurga, Celo. Ona Je sestra pokojnega Pai-niča. Sporočila Je tudi, da Ji način smrti nj«nega braU še ni znan. Iz Pioneervilla so nam nato poročali, d^ je pokojnega Painiča ubil rojak Joe Z logar. Ustrelil ga Je v stanovanju. Ubijalca so aretirali. Bič nad Nepszavo Socialistični dnevnik Nepsza» va, ki je glasilo socialistov na Ogrskem, ima neprestane tež-koče na sodiščih m s cenzuro. Nedavno mu je vlada speft a* stavila izhajanje skosi osem dni 'za kazen", ker je napadel Mussolinijs in s tem "raziali! prijateljsko driavo". First State banka Eljr, Min. — Dodatno k prejšnjemu poročilu navajamo, da so imeli v First State banki, ki Je prenehala 4. januarja, vloge vsa tukajšnja slovenska društva, 24 pe šUvilu, Slov. narodni dom pa $2,050. Za naše rojake je U polom velik udarec, V banki j« bilo nad $200,000 vlog, ki rejjrezentirajo največ prihranke slovenskih delavcev, trgovcev in dru-ŠUv. —- Zabava kluba h. 37 |filw*i»k**, WU. — Klub it. 87 JSZ priredi v soboto 4. februarja V S. S. Tu rti dvorani domačo seba-vo. Vstopnic« so v preprodaji po 85« in pri blagajni 40c.—F. P. Provokacije in brutalnosti v bojih proti premogar* jem v Hlinoisu 9 (Nadaljevanje s 1. strani.) Šerif Weitieke je pošiljal v spremstvu bajonetov državne milice svoje deputije v hiše atavkarjev, da so Miskaii orodje", ali pa jih aretirali pod to ali ono toibo. Kincaidaki župan Jolm Al-derman in dva druga njegova tovariša so pretepli deputiji pod vodstvom omenjenega bivšega bančnega roparja, zato, ker so na strani nove unije in stavkarjev. Tako bi lahko naštevali naprej in naprej. Vsa ta dejanja šerifa in milice dokazujejo, da je bila vi£ja oblast ves čas na strani kompanije in ji pomagala. Novi governer Horner je dne 12. januarja izposloval med prizadetimi faktorji premirje. Določil je, da bo v času preiskave in pogajanj vladala nad okrajem milica. Voditelji nove unije so morali obljubiti, da v tem času ne bo piketiranja. Tudi iz toga takozvanega premirja je razvidno, da igrajo vsi toki v prilog kompasi»j skim interesen*. Pozicija nove unije v boju proti kompanijam bi bila vsekakor veliko jačja, če ne bi bil to ob enem boj tudi zoper Lewisovo U. M. W., ki ima za seboj treniran aparat pretepaških "organizatorjev" in tudi nekaj pristašev. Pri Peabod.v Coal kompaniji je U. M. W. "priznana". Borba premogarjev v Hlinoisu je največji industrialni boj, kar se jih je vršilo v prošlih petih letih v tej deželi. Rudarji v P. M. W., ki ga vrše, so vredni vse moralne in gmotne pomoči, ki jim jo delavstvo drugod mere dati. Starokrajski jezuiti in Dva svetovi ^V!!^.0 raenUlvwn bankrotu ameri-ttih slovenskih |denkalcev i. tabora AmerikJ^. Slovenca in Ave Marije, in o možganskem raku Mi-hovih bližnjih miselnih sorodnikov, rodoljubo klen«* cev pod zasUvo Ameriške Domovine, dam « pa je treba pribiti, da so tudi njihovi starokrajski miaelni bratje popolnoma bankrotirali rnentahio. Najnovejši dokaz za to trdiUv—ki pa «i nov*r—Je odmev ljubljanske» ¿Slovenca na letošnje knjige Cankarjeve družbe, ki W učinkovale naravnost porazno na razkrojen e rnaiirsas Slove ičeviti "liUrarnih.kritikov". Slovenčev "kritik" J. P. se je strašne razburil že ob samem pogledu na Koledar C. D„ katerega vsebina "stoji v mmunto boja po rti kapitalistu za proleUroa, borbe za delavske pravice fn sicer s revolucijo, borbe zoper ofuiaiiio verstvo, tudi sopar kršSansKo", kakor san jravi ter s Um daja m-prontovoljno priznanje Cankarjevi druš-M, da Ja aa pravem potu. Ker p* vemo, d* v ru-buu jeaosti tudi drugsie % ■ išl «eeek k*ko On kakšno neumno, moramo biti prizanesljivi tudi napram občuti ji vin! mentalnim pohabljencem, med katere nedvomno spada Slovenčev "kritik" J. P. Vsled tega upam, da se sodrugi v starem kraju ne bodo razburjali zaradi njegovega abotnega izbruha tev sa jezili nanj, saj je stvar vzlic zvrhanim košem neumnosti, ki Je ▼ nji, izvrstna reklama sa Cankarjevo družbo. In končno bo najbrž goUva stvar, da tudi g. J. P. pričakuje od nas odpuščanja na podlagi krščanskega načela: OdpestiU jim, ki ne vedo, kaj deUjo. Ker pa nas slovenske delavce v Ameriki zanima, kako Je starokrajska javnost sprejela prvo v stari domovini publicirano literarno dielo našega dolgoletieg* kulturnega deUvca Ivana Moleka, se mi vidi potrebno ponoviti besede, s katerimi je "ocenil" ljubljanski Slo- * venec "Dva svetova". Predno nadaljujem je potrebne pribiti, da od zagrizenih klerikalcev kaj dragega sploh pričakovali nismo in da nas vsled tega njegova "kritika" prav nič »a preseneča. Sel jik poznano ia vemo, da kar oni hvalijo, je zanič za naa, kar pa oni napadajo in "trgajo", pa je dobro in zdravo, Slovenec piše: "Ivan Molek nam je znan iz ameriških slovenskih časnikov in revij. Mile Klopčič pripoveduje v uvodu, da je Molek danes glavni urednik ameriikega socialističnega dnevnika Prosvete, bil je svoj čas pri Glasu Svobode, tudi list AraeH» kanski Slovenec ga pogosto omenja. Ime j* torej znano. Molek je napisal mnogo, večinoi£ časnikarskih romanov, pa dal je tudi načet*« članke in spise, kakor ProleUraka etika in morala, prevel Ja spis "Kako si je človek ustvari boga (!)", razpravljal Je o razmerju katoHSke cerkve in socializme itd. Povest Dva svetova J* "bl.*„o, no«o brutalno. Stavkajoč« pr.mo,mrjo so protop.li, jihilapi-rali, streljali nanjo in j»i dolšili potsm sa sločlno, kator. so »ami Isvriill. Končno jo iorlfovim d.*u«i>om priilo na pomoč šo vojaštvo, vladni dotok-P. stikaj, mod lejorodci in iščejo, ko«a W po njihovem toJmačonju lakk« doportirali. . - Si i . tivi ia tihoUpsko pekegne v Amerike. Up* is kr*Je v kraj, se v------- , ..„.. darsko, družabno, miaekio frllMi obaorju najsi«-Joga In r^jb^dnojšrga ameriškega, delavstv*, ^ nravno zatraii, postane revolucionar ,*e vdaja razbrzdani sli, kontno poroči, pz tudi ItfA, ker gz Ja žena varala, in odslej živi seme dol* ze delavsko organizacijo' ▼ vodnem boje e peHciJe ia kralji bakra. Knjig* izraziU literarne vrednosti Je tendeični spis, čeabo grob v izrazu, po vsebini, ne sramuje se ppiaovatl gnusne izbruhe spolnosti, ki jih slavi kot nekaj naravnega — seveda, ko pa predpoeUvlJa golo naturalistično etiko, še sploh katere pozna. Dn svetov* sU zanj svet kapitala in svat proleUrskik beračev.. Ko opisuje svojega junaka v domači Beli Knajini, v časnikarskem tonu Udanjlh dni govori o slabih duhovnikih, kf so zanič, čeprav je vera dobra in potrebna. "Zato je Bog poslal liberalce, da poboljšajo duhovnike in njih kuharice." . V Ameriki sa njegovega junaka Boga več ni. Pač pa je U povest dober opis tistega strašnega prepada, v katerega se često poženejo eaši izseljenci v tujini. (% hočeš imeti dokaz, kako potrebna Je skrb sa Slovence v tujini, te mora Molekova povest jako žalostno o tem pre- i * pričati." Tako Slovenčev "literarni kritik" o Molekovih "Dveh svetovih". Kaj pametnejšega in poštonejšegs Je bilo težko pričakovati, čeprav bi človek pričakovat da bo Slovenec izročil ocenjevanje knjig v reke flo-veku, ki je zmožen presojati In ocenjevati literarne proizvode, ne pa šušmarju, kakor sa je zgodilo. Nu, pa zaradi tega se ne komo Jesfll, pač pa bomo rastif^K nekritično, šušmarsko "kritiko" g. J. P. v ljubljanskem Slovencu,- ki deluje na zbližan ju rojakov s te in one strani s bedastim in slobnim čvekanjem. J. P. prizna, da "ime je znano", nehoU pa tudf prizna, da ve o pisatolju Dveh svetov zgolj to. kar mu Je povedal Klopčifev uvod, kar pa ga ns moti. d* ne hi "kritiziral" Mofekoveg* celotnega HUrzrte-ga delovanj*. To sicer ni beš pošteno, toda k4* bi se dal motiti zaradi tega, posebne, če je nekdo jezuitske sorto človek! Rajši zavih a j rm>'naa nad tistimi "časnikarskimi romani" in par "n**etahni ?la*W In spisi" Ur se nsduto zmrdnimo. češ, kaj ti revček one-jeni v Anjeriki, ml, mit Kakopak. J. P. s prikrito škodoieljnostjo namigov«, češ, stzsf je "deloma avtobiografska". Jej, Jej, to ko p* nelij mastnega sa naše, si Je gotovo mislil. "Deloma avtobiografska" ... To seveda pomehi, da Ja Ml avtor sam — "deloma", kakopak, tisti grozno pokvarjeni in nemoralni belokranjski fant, nad katorim se pobožni in od tik» moralni J. P. Uko silno zgraža . . . Zdaj ga pa imamo — nigrat, . > ^ i Pa ine bo kruha Is «t moka. J. P. bi moral vedeti, da je vsako literarno delo "deloma avtobiografsko", kajti avtor živi s svojimi junaki, simpatizira s rajimi, jih hvaii ali graja in a Um direktno ali indirektno po-sUvi pred ogledalo tudi samega sebe! Ljudje, ki tega ne vedo (kakor na pr. J. P.) že zaradi tega niso kvalificitani za presojanje in ocenjevanje liUrarnih deli Če J. P. tega ne verjame, mu bom navedel njegov ' lastni slučaj. Njegov oapad na knjige Cankarjeve družbe sicer ni nobeno literarno delo in tudi kot "ocena" nima absolutno nobene vrednosti, ker je cela stvar 100% enostranska in zagrizeno jezuitska, je pa i s tem postavil sebe pred ogledalo, prav tako, kakor pisatelj postavi sebe pred ogledalo v "deloma avtobiografski" povesti. Kaj vidimo v tem ogledalu? ! Majhnega, N>mej«nega in grozno nadutega človs^ zagrizenega moralisU rimskega kova, kaUri se silno zgraža nad "grehi Uga sveU", dasi sam ni osUl nedotaknjen, hipokriU in farizeja, ki hinavsko zavija j oči, Češ, naj bo bog zahvaljen, ker me ni napravil Uko pregrešnega, kakor je na pr. oni-le ceetninar . , . Glede literarne vrednosti Dveh svetov se ne velj* prerekati z ljudmi, ki sploh ne vedo, k*j je v HUra-turi dobro in k*j slabo. D* J.P. ni smoien napisati literarnih ocen in kritik, je najbolje dokasal s svoje "oceno" knjig C. D., s to "oceno", ki je zdaj na našem rešetu. Kar se tiče tendence, pa bodi povedano, dt sploh nobeno resno literarno delo ne more biti brv» (Dalje na 3. *tr*ni.) ^^ ........................ P. ZOLA: RIM Poslovenil Etbrn »♦»♦»♦♦MIMIIMMIMt»»» 9 (Nadaljevanj t.) "Moj Bog," je odgovoril Narciae, ,4to vem, kar ve ves avet po poslaništvih, to kar pripoveduje drug drugemu. Kar se tiče dohodkov, je pač treba razlikovati. Najprej je bil tukaj zaklad, ki* ga je zapustil Pij IX., približno dvajset milijonov, naloženih na različne načine, ki so dajali okroglo milijon rente. AH zgodila s« je, kakor sem Vam ie dejal, nesreča; pravijo, daje zdaj že skoraj popoL-aoms popravljena. K temu pride razun stalnih obresti naložene glavnice ie par sto-tisoč frankov, ki jih dajejo v dobrih in slabih letih pisarniške pravice vsake vrste, pleme-nita&i naslovi ia tisoč malih davščin, ki jih pobirajo kongregacije. Ker pa presega proračun izdatkov sedem milijonov,, razumete, da je bilo vsako leto treba dol iti šest milijonov; dajal jih je nedvomno Petrov vinar, če ne vseh, pa vsaj tri ali štiri, s katerimi se je špekuliralo .da so se podvojili in da se je moglo izhajati Predolgo bi trajalo, če bi Vam našteval vse špekulacije Svete stolice približno petnajst let sem. Začetkoma je bil dofejček velikanski, potem je prišla kataatro-. fa, in malo je manjkalo, da ni uničilA vsega, ali sledila je.kupčijska vztrajnost, ki je polagoma izpopolnila vse vrzeli. Ce ste radovedni, Vam ob priliki povem vae o njih." Pierre je poslušal s velikim zanimanjem. "Sest milijonov," je vzkliknil, "ali pa štiri! Koliko torej donaša Petrov vinar?" "Saj sem Vam že dejal, da ni tega nihče natančno izvedel. Nekdaj so katoliški časopisi objavljali seznamke in številke daril; tako jih je bilo približno mogoče ceniti. Ali to se jim je zazdelo nepriporočljivo, zakaj zdsg ne prihaja aoben dokument o tem v javnoet in popolnoma nemogoče si je napraviti kakršnokoli misel, kaj da dobiva papež. Ponavljam Vam, da pozna le on sam skupni znesek; «n sam spravlja denar ia vaopoiaga z njim fcet neomej& gospodar. Lahke se ugiba, da so rnašali darovi v dobrih letih Ifciri do pet milijonoT. Francija je prej dajala polovico ta vsote; ali zdaj pošilja gotovo manj. Tudi Amerika daje mnogo. Potem prihajajo Belgija in Avvtrija, Anglija in Nemčija. Kar se tiče Španije in Italije . . . Oh. Italija V Pogledal je monsinjora Nanija in se na- smehnil. Ta je pobožno kimal z obrazom človeka, ki Be silno veseli, da sliši izredne reči, o katerih ni nikoli nič slutil. "Dalje, dalje, ljubi moj sin!" ^Oh, Italija se prav nič ne odlikuje. Ce bi moral papež živeti le od darov italijanskih katoličanov, bi v Vatikanu kmalu zavladala lakota. Lahko ae celo pravi, da mu je rimsko plemstvo, ne le da mu ni pomagalo, še povzročilo velike stroške; zakaj med glavnimi vzroki njegovih izgub je bil ta, da je posojal denar knezom, ki so špekulirali. V resnici sta Francija in Anglija edini deželi, odkoder pošiljajo bogati zasebniki in velikaši papežu, jetniku, mučeniku, kraljevske darove. Tako pripovedujejo o nekem angleškem o j vodi, ki je *akd neke zaobljube vsako leto prinašal boitat dav, da bi ai ed nebes izprosil zdravja svojemu nesrečnemu sinu, ka-*mu •• J« zmešala pamet Ne govorim o p izredni letini duhovniškega in škofovskega ju^ r bUeja, ko se je stekalo ob papeževih nogah po štirideaet milijonov." "Kaj pa izdatki!" je vprašal Pierre. "Saj sem Vam že dejal da znašajo približno sedem milijonov. Dva milijona lahko računamo za miloščine, ki se plačujejo nekdanjim služabnikom papeževe vlade, ker niso hoteli služiti Italiji; omeniti je treba, da se te miloščine vsled naravnega odpadanja od leta do leta zmanjšujejo . • . Računajmo potem okrogel milijon za italijanske ško^ fije, milijon za tajništvo in nunciature, milijon za Vatikan. S to postavko mialim papežev dvoi, vojaško stražo« muzeje, vzdrževanje palače in bazilike. Torej smo pri petih milijonih, kajneda? Računajte še dva za podpore propagande in predvsem za šole, ki jih vedno radodarno podpira; zakaj vodi ga prava misel, da je boj in zmaga cerkve pri otrocih, ki postanejo dane« ali jutri možje in bodo branili svojo mater cerkev, Če ae j?m bo znala vlitih groza pred grdobnimi nauki stoletja." Nastal je molk. Vsi trije so ostali pod veličastno kol ona d o, kjer so. počasi hodili gor in doL Polagoma se je mrgoleča množica razlezla s trga, fo na razbeljenem, samotnem, enakomernem tlaka ni bilo videti nič druzega kakor obelisk in oba vodometa» »a drugi strani pa so se na robniku nad por-tikom vrstili v plemenitem miru ne gibčni kipi v jssni solnčni loči. In trenotek se je zazdelo Piemi. ki je le vedno upiral oči v papeie-va okna, da ga zopee vidi sredi tamečef* zlata, o katerem so mu pripovedoval se mu je zasdelo, kakor da se njegovo belo, Mate telo, ntegovo betežno, prozorno telo kopa v teh mitijc^h, ki jih skriva, ki jih prešteva, ki jih izdaja za slavo božjo. (Nadaljevanje prihodnjič.) Adam Mil kovic: Smola kapitalista Mejača- (Nadaljevanje.) "Kaj ? Ta otrok je ... je ... njegov?" se je zgrabila gospa Silva za prsi. "Ne, ne, ne ..." je zdrdrala hip nato. "To ni mogoče — poznam mojega moža!" "Ha, ha — poznate ga, a še premalo milostljiva!" se je pri. siljeno zasmejala gospa Jana, potem pa se nepričakovano u-darila po glavi: "Kaj ste slepi? Kaj ne vidite, da ima njegove oči, nos, usta . . . vse? Nič bi ne rekla, doslej je zanj plačeval še dokaj redno . . ." "Pa ne, da je to tisti otrok, za katerega je plačeval neki tglefoniatki — prostovoljno?" "Coepa, nalagal vsa je ..." "Kaj?" je spet zatulila gospa Silva. Morali sta biti precej glasni, kajti počaai so se pričela odpirati vrsta sosednjih stanovanj in ljudje so se zbirali že tudi na Stopnicah. Pe kratkem prerekanju se je Silva zgrabila za glavo m zbežala v sobo. Tam se je vrgla na divjin in umolknila. Teta Jana» ki ie odhitela za i*jo, je povedala e njepem moiu še to in ono in dostavila, da bo zaradi varan j a nje.ne nečakinje zahtevala sodnijskim potom zado-| ščenje. Silva je kakor v sanjah dvignila glavo in jokaje vprašala: "Torej niste vi ta telefonist-ka?" "No, to nisem nikoli trdila," je rekla teta Jana. "Gre za čast moje nečakinje! Kaj pa mislite!" Otrok ae je seveda ves čas požrtvovalno drl, kar je napravilo še večji učinek in teta Jana, ki se je po tem obisku hitro vrnila, je bila s prvim posetom kar zadovoljna. Spotoma je na prigovarjanje gospoda Petelina sklenila, da o-bišče Petra Mejača tudi takrat ko bo doma. Da, prav tako bo Storila kakor je rekla njegova žena: Iz oči v oči! Njegova žena tega kajpada niti verovati ne more. Seveda čud. no se ji zdi! Kakopak! Teti Jani bi se tudi čudno zdek) — ampak tu je dokaz. Pri tej misli je nehote potegnila otroka močneje za roko tako, da bi ae siromak kmalu prekopicnil. K sreči se je oprijel tetine noge in tako saipo na ves glas zajo-kal. Opoldne je. Peter Mejač je pravkar prišel domov in je vi-deti vesel. Silva ta dan ni pripravila kosila. Sedi ob mizi in si s rokami podpira glavo. Nekaj mora biti, pomisli Peter Mejač in se ji počasi bliža. Prime jo tudi za glavo, jo gladi po laseh, a Silva ne da odgovora. Dobro. Tudi Peter Mejač sede k mizi, nasproti Silvi sede. Tudi on podpre glavo z rokami, ampak on se drž* na smeh — Silva ima potrt obraz, hudo ji mora biti. Kaj, ali ne misli več govoriti? je pomislil Peter Mejač» Ob treh pa se je postavila s posmehom tik pred njega: "Tako!" je rekla. "Sedaj sem o vsem na jasnem! Očitaš mi, da te ne razumem, da ne vem čemu zbiraš denar . I . No, sedaj razumem vse in tudi vem, da je tistemu šimpanzu ime Peter — da, prav tako kakor tebi . f (Dalje prihodnjič.) Kultura v Clevelandu Zadnje čase so eni pod vtisom, d» v Clevelandu ne anamo drugega M ae napadati v malsnhsaUiih osebnih bojih. II* ae to napačno domnevi popravi j« potrebno pokazati še M druge aktivnosti ameriške slovenske metropolfc Slov. Ker. Dom je vsel pod svoje pokrovitelj*** UiiajoČe^se največjo razstavo del jugoslovanake tole moderne ihnetiosti ln učltelja-um'etnika, H. Gregorja Peru* k a. Ta korak je pritegnil v podrejene odseke celo število ljbdi, v sodelovanju pa afga-nizacij, domov, kulturnih in podpor» nih društev. Vse je na delu. Odbori s pripravami za štiridnevno razstavo, dSuitva z odobravanjem ogla* sov za Spominski program Razstave in s prodajanjem vstopnic na veselico, ki bo zaključila razstavo, pevski zbori pa s pripravami za nastope tekom ršzstave. Zainteresirani so vsi lokalni in drugi Uiti Tudi socialisti delujejo aa stvar, ki so ie takoj * začetku te šole gmetno toliko darovali tej p nekoristni ustanovi, da se je vsaj lahko začela. Razstava je nekaj za kar smo vsi zainteresirani in gotovo bodo klubi, njih uradniki, pevski zbori In članstvo pokazali dosledno svoje — ono kar so od postanka ftole — navdušeno delovanj« za moralen in gmoten uspeh razstave in šole. Razstava bo 8.—11. feb. v Slov. Nar. Domu. ZakUučila se bo z veliko plesno zabavo. Za publicijski odsek razstave, Vinko Leretek, preda. Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice V NEDELJO 22. JANUARJA BRIDGEPORT. OHIO Zborovanje bo v društveni dvorani v Roydsvillu. Prične se ob 10. dopoldne ittMnMMMMnrnttfittiniMatt^fgiiMKMtHffltSM Frank Lozar, najstarejši slovenski priseljenec, umrl Frank Lesar je bil, kolikor nam znano, najstarejši slovenski naseljenec v Ameriki. Dne 5. januarja je umrl v starosti 97 let. V Ameriko je prišel 1. 1881 in ae naselil na Towerju, ki je najsta<-rejša slovanska naselbina v severni Minne-M^i. 2e mnogo let je Tower v mrtvilu, kar so rudniki izčrpam, o-ziroma «o ia pred par desetletji omejili ca-brst ali pa yepehioía prenehali. 80 let je poloojm Lozar iivel na tir ju. Ko j« om priiel ftfiH bila It a d kempami so hila si< pota, toda le malo ta* luh, ki bi bila prikladna sa voso ve. Gozdni požari so bili tedaj nekaj običajnega in Losar jih je veliko doživel. Ko je priiel on na Ely, je bilo to ie ciato primitivno teliiče, bras dobrih cest in •ti, ki jih pozna d< ka, Id je velike garal in prestal v življenju. Njegova slika je bila valed peeebne njekove karakteristike v mnogih publikacijah. To, ki jo vidita tu, ja foto grafični posnetek njegovega portreta, ki ga je napravil pred nekaj leti C. H. Peruiek v oljnatih barvah. Pokojni Losar ja bil rojen v Ribnici. Umrl je naravne smrti vsled starosti. Premoženja ni I-mel. Vzdrževali so ga sorodniki m drugi rojaki. Bil ja najstarejši človek na želez-shimiji., Gozdovi so segali prav do mesta in so jih uničili mnogo pozneje deloma da so dobili las sa v rudnike» največ pa da se naselbina resi vodno preteča nevarnosti gos>dnega požara. S pokojnim misijonarjem Rev. Buhom •U se dobro poznala. Frank Lozar ni nikoli zavzemal kake vodilne pozicije med vojaki, bil pa ja pionir, Id je veUko skusil in še vež doživel. Bil >e "bečlar". Poslednja lata nvu je vid popolnoma opešal. S svoje ss> lo upognjeno postavo je napravil vtis cftove- tekom ¿i tanj a Dveh sveta v? Mi v Ameriki vemo, koliko je vredna Molekova povest Dva svetova. Mi vemo, da ni slaba niti grda. Mi vemo, da je izvrsten, Veren portret iivljenjs slovenskega izseljenca r A-meriki, slika njegovega boja za vsak-daiji kruh »njegovega trpljenja, njegove teike' poti. In mi vemo. da je C. D. s to knjigo dala svojim čitate-Ijem izvrstno leposlovno delo, prvo te vrste. Kar se tiče literarne in u-metniške vrednosti Dveh svetov, pa bodi povedano, da vsaka umetnina mora biti resnična, brez prime« i iaii in hinavičine, sicer ni umetnost Metek je bil v svojih Dveh svstovih resničen in baš v tem leii največja vrtd-nost njegovega najnovejšega leposlovnega dela. To bo zadostovalo. Slovencu smo hvaležni, ker je s svojo "oceno" po-neono dokazal, da je klerikalna fai sufcisnska miselnost T zadnjem šta-<1 rja degeneriran ja, in pa, da smo mi Kalmja v New Torka. Nsieieise ft es Ute. $1 ss psi Uea- Nejkoijfte urejevaa disliaHiel Ust ^Ai NeieMU sl gs tedl vi "ProltiUsrse" 1724 S Sheridan RA, Na. Chicago, IU. TsL 6824. noooooi »eooeowoooeeoeenorooo» Baretindc & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ToL 1478. VSAMWVWWWVUVWVVVVIMMAA SODRUGOM IN SIV.PATtCARJBM V CLEVZLANOU. Seje kinW k. 27 JSZ. eo vsto v asseeas «A TiSS VENCVS RESTAVRACIJA IN . KAVARNA^ 2009 S. Le wedele Ave^ Chicaba, IR. -t ^ o NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMRRIKI NARODNA TISKARNA 2142.2190 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Slov Mrva»oaz. Slovaškem, lit »eoseeoeoe8M0M00800ee000000f MMMoeooooootMo««^ TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, IB. Tat A R. — J. F. Kerecky taj- zr\ PHstoeajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Na rešit« «I dnovnfli "PROSVETA" Stane ae cele lete 8S.00. pol lota 82.ee. Ueteaavijajte nova Deeet ileeov(te) je eeve društvo. Naalov aa Ust le ' sa tajništvo |a: S887 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With WENCEL'S DAIRY PRODUCTS GOOD PURE MILK > IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Rooeevelt 3673 Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Nafti vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Clceru In Berwynu in d o vala j o ¿istega na dom. ■ TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČENO. Telefoni« Canal 7172-7173. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. »...v» .j i ed voting for the capitalist system. American* ax* suppueud to have a keen sense of humor, bat they haven't If they had, they would laugh the capitalist system out oi existence. They would have gone hilariously to the ballot boor en election day and unanimously voted it out of existence amid universal laughter. Incongruity is the essence of humor. What could be more incongruous than poverty in the midst of plenty? Bursting bins of grain, oversup-plies of fruit, fanners broke, fruit misers letting their fruit rot on the ground, children in the citie» suffer la that net lag for grain and tmi1 ridiculons? Millions going without What they need, plenty of work to do to supply their needs, millions out of work. Did you ever hear