Ljubisav Markovič tNad&Uevanje) ' b) Izredno povečanje proiz-TOdnje ICapital teži za tetn, da ne-pretrgano povečuje obseg pro-Izvodnje in dviga delovno proizvodnost To dela zaradi proiita. Zato vsak kapitalist proizvaja: zato pravtako skr-bi — da poveča svoj kapital in da izboljša pogoje, pod katertmi t« kapital funkcioni-ra. Toda to ni samo nagon ka-pitalista, temveč zanj tudi pri-siljenost, ki mu jo vsiljujejo zakofii tržišta in konkurence. Če hoče vzdržati v konkuren-cni borbi ln... da bi več zajei iz mase profita — pri njeni tržni »razdelitvii — mora kre-piti svoj kapital tako količin-sko kakor tehnično. Zavest kapitaiista obvladu-jejo profit in tržiščne ski-bi. Zaradi tega se torej trudi, da poveca proizvodnjo iA revolu-cionira sredstva ter metode dela. Rezultat je ... stalno razvijanje družbenih proizva-jalnih sii in izreden porast materialnega bogastva v dru-žbi. To gibanje se pooseblja v razVoiu strojnih naprav in vse industnje. Ta se nepre-trgano širi in tehnično izpo-pr>lnjuje. Osvaja vsa področja proizvodnje; razen tega sama ustvarja nove in nove proiz-vodne veje, posebno v zvezi z uporabo novih izumov in Iz-delavo raznih strojev, naprav, transpartnih sredsiev, fcakor tudi zagotovitve potrebnih su-rovin. Ta povzroča, da postaja proizvodnja širša, bolj razno-vrstna, bolj zapletena iin po-vezana v najširših družbenih okvirih Ustvarja nove spod-bude proizvodnji In postavlja nove naloge znanosti. Daje pa tudi sredstva, da se te naloge rešijo. Morda to najbolje ilu-strirajo elektroindustrija, in-dustrija sintetičnih izdelkov, plastičnih mas in sploh kemič-na imdustrija. V vsem razvija kapitalizem gigantsko industrijo, kl s stro-Ji predeluje izredne količine naravmh materialov v najra-zli&nejše dobrinč, ki tvorijo materialno bogastvo v družbL Naj v prilog te trditve na-vedemo nekaj pokazateljev. Proizvodnja premoga v ZD Amerike, Angliji, Nemčiji in Franciji: Leta milijomov too 1860 119,5 1880 292,7 1900 656,3 1913 1,126,7 V pol stoletja se je proiz-vodnja v omenjenih državah skoraj podeseterila. Nadaljnje razširjenje energetske osnove pa je v prvi polovici tega st(>-letja šlo v smari čedalje več-lega uporabljanja nafte in vodne energije. Sredi tega sto-letja se ta proizvodinja v sve-tu giblj2; nafta — okrog 400 milijonov ton; električna e-nergija — okrog 400 milijard kilovatnih ur. Stroj in delavec |Tečaj politične ekonomije Pov&čanje svetovne proiz-vodnje jekla; Leta milijonov tom 1870 0,5 1880 4,2 1900 28,3 1913 76,4 • Se leta 1870 se torej giblje okrog pol milijona ton Ka- sneje pa se zaradi hitrega šir- jenja strojne tehnike, gra-ditve železnic. ladij itd. naglo dvi- ga. Leta 1913 je nad 150 kr3t večja kakor leta 1870. Pora&t proizvodnje pa se še nadalju- je. Leta 1951 doseže skupna svetovna proizvodnja jekla več kakor 210 milijonov ton Ra- zen tega pa moramo upošte- vati tudi porast proizvodnje drugih kovin, fcakor alumini- ja, bakra. svinca, kroma itd. Samo ZDA razpolagajo z zmogljivostmt za proizvodnjo aluminija nad miliion ton. Svetovna železniška mreža nudi aaslednjo &liko: Leta kilometrov 1860 108.012 1880 374.429 1900 790.125 1913 1,104.217 Proizvodni družbeni sklad se je v kapitalizmu izredno po-večaL Ustvaril je močno indu-strijo, ki delno zajema tudi' kmetijstvo — la veliko delov-no armado, k; je sposobna. da to industrijo poganja. Toda to je napravil podzavestno. Zars-di ozkega smotra je zganil (n razvil močne proizvodne vzvo-de ... in ekonomska ter dru-ga nasprotja. zaradi katerih mora odstopiti svoj prostor višji družbeni ureditvi. c) Podružbljenje proizrodnje S iirjanjem strojnih naprav se širi tudi družbeni način proizvajajija. Res je, da pred-stavlja Lndustrijski kapital od začetka aeko obhko drviibene proizvodne organizacije. To pomeni že z manufakturo, in-dustrijska revolucija pa že s te strani vnaša kakovostao spremembo. Skupno delo se-daj ni preprosto rezultat ka-pilalistične koncentracije sred-itev za proizvodnjo in nekega števila delavcev; ni preprosto pogoj kapitalističnega izkori-šeanja detevcev. Skupno delo postane z uporabo in razvojem strojnih naprav tehnični pogoj proizvodnje. Moderne prodz-vodne sile, ki so poosebljene v razvoju strojuih naprav in porastu veleindustrije, je mo-goče sedaj poganjati samo s skupnim »združenim delom« kombiniranega delovnega te-lesa moških in žensk. Name-sto drobnega delovnega proce-sa, opravljenega z majhnim o-rodjem razvijajo strojne na-prave v velikem obsegu orga-n^zirani družbenjdelovni pro-ces-. Namesto obrtne delavni-ce postavljajo tovamo. Name-sto primiitivnega drobnega kmečkega gospodarstva po-stavljajo veliko farmo, Id je o-premljena z raznimi stroji Namesto posameznega delav-oa postavljajo strojne naprave akupnega delavca — kombini-rano družbeno delovno telo, moških in žensk, razne staro-6>ti in stopnje znanja. Končno postavljajo znanost v organi-ziranju in vodenju družbenega delovnega procesa aasproti nekdanji izkustveni veščini o-brtnika ali primitivnoisi;] kme-ta, ki se je pogosto le malo odmaknila od živalseh celinah. Vse gospodarstvo svetovnih meril-sloni na tej splošno podruž-liljeni proizvodoji. Proizvodae sile so postale svetovne draž-bene proizvodne sile. (Zatx) so-dobno gospodarstvo tudi ne more posebno prenašaiti jezu med razvitami in nerazvitimi državaini sveta.) — Izdelek je v kapitalizmu družbeni izdelek, izdeieOc »družbanega delavca« ku ga sestavljajo milijoni delavcev vseh držav in vseh ras. Toda ... podružbljanemu delu komandirajo posamezni-ki, kapitalisti. Drnžbeno kom-biniranemu delu v upravljanju tistih, ki ne delajo. To oprav-Ijajo s pompčjo posebnih sku-pin najemnih delavcev — svo-jih direktorjev, inženirjev, tehnikov, raznih nadzornikov itd. Sami pa kot zajedalci se-sajo sakove družbenega dela. Prisvajajo si izdelek »družbe-nega delavca, družbeni izde-lek. V tem pa je tudi notranje nasprotje kapitalizma, ki po-staja globlje, kolikor je ta kot način proizvodnje zrelejši. ž Ali do kdaj? č) Rrevoiucionarni proleta-riat Stevilna, večmilijonskia ar-mada prol&tariata je pravtaiko proizvod kapitalizma. Del te seitavlja telo aktivnih »zdru-ževnih delavcev v števikiih kapitalističnih tovairnah in u-stanovah. Drugi del pa je v rezervi, kot odvečna armada dela v danih pogojih kapiteli-stične proizvodinje in življe-nja. S porastom kapitalistične in-dustrije, s porastom bogastva, ki ga proletariat ustvarja na-rašča njegova beda. Videli smo' že, kaj mu to prinaša in kak- šue perspektive mu odpira. V osnovi so glavne črte te bede: — življenjska odvisnost pro-letarcev od kapitalisfja. Njiho-va usoda je pogojana s ka-pitalom, z njegovo težnjo po tujem deiu in z njegovirni raz-položenji. Proleterec je pre-puščen na milost in nemilost kapitalu, njegoyemu pohlepu in vsem naključjom njegovega gibanja; — negotovost dela, negoto-vost obstaoka v delu, negoto-vost zaposlitve ... velik strah za jutrišnji dan, ki zaradi te-ga pritiska na vsakega delav-ca; — omejenost rijegovega ma-teriaJnega življenja in možno-sti duševnega' uživanja. Na-sproti divjemu porastu boga--stva ... vsakdanjega uživanja in razkošja v družbi... je de-lavčev delež omejen na naj-nujnejša življenskia sredstva. S povečanjem dTužbenega bo-gastva in povprečnega življenj-skega standarda v družbi, kl postaja tako večji, se delavčev življenjski standard znižuje. Relativno se znižuje, čeprav lahko raste in absolutno mer-jeno tudi raste, posebno v in-dustrializiranih državah. V primerjavi s povpreonim živ-l.ienjskim standai^dom, kd naglo raste, pa njegov življenjski standard zaostaja. V tem smi-slu se ta tudi absolutno zni-žuje. — težavne življenjske raz-mer^ najslabSe pla/fianih delav-cev, nato brez.pos.lenih, invaM-dov dela, vdov in delavskih si-rot itd. Pravtako pa tudi de-lavcev v zaostalih državah, ki jih izkorišča svetovni kiapita-lizem. In tako dalje. V tej »bedi« to je v družbeno ekonomskem položaju proler tariata, pa je vsebovama tudi njegova revolucionarnost. Mo-ra spremeniti pogoje svojega žavljenja in detta. Mora se bo-ri-ti, da odpravi svoj položaj suženjstva kapitailu In proiz-vajanja za kapitaJ. Mora komr-čno izvršiti cel družbeni pre-ovrat, »svojo revolucijo«. (Dalje prihodnjlC) UREDNIŠKl ODBOt? »NAŠE SKUPNOSTla Nikoia Balog, Tone VratoSa, Todor VnjasInovK, Danllo Vukovi«, Dtfšan Vukovi«, Kiro GHgoroT. ASer Deleon, Mllnn Ivanovl«, Petar Ivti^evi«, Jovan Jankovi«. Jovan Marinovi«. Ljnblsav Markovl«. Mitra Mitrovl«. Ante Norak, Vojin Popovit. lanko Smotr. Zdenko Has, Nikola Cobelič, Rajko Skaljak. Predsednik aredniSkeg* odbora: Klro OllgoroT. Glavnl In odgovornt arednik: LJobltav Markovlfi. CREDNISKI ODBOR ZA SLOVENIJO: Ivo KlcmenčlS, Vasja KogeJ, Viktor Kotnlk, JUile Pmo-Unsky, Pavle Zancer. Predsednlk arednlSkega odbora u Slovenljoi PavleZaooer. * OrednlStvo tn glavna aprava »NaSe skupnostl« (v srbohrvaščinl .Na5e ?ajedn)ce«) Beograd. Dečanska 35/IV, telefon 20-11«. — Glavnl ln odgovorrri urednlk Ljublsav Markovlfi. - Urednlškt odbor In dopisnlštvo za Slovenijo. L-jubljana, Ulica Toneta TomSiča 5/II, telefon 21-605 — Uprava »Naše skupnostU za Slovenijo. LJubljana, Pllca Taneta TomSlča l/II, telefon 21-832. poštnl predal 29. tekoči račun pri Komunalni bankl v LJubljani 60-KB-5-ZT367, s posebno oznako »za .Nafio skupnosfc -, Tlska Casopisao-ealožaiško podjetje »Slovenslci porofievalec«, — Za Usk odgovoren Fraac PleveL