štev. 42 Ptuj, dne 1. novembra 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. '^TeanlTč IzKaTa po^ tem strafSa- nira imenom od 24 nov. 1961 da- lje na predlog Ob<*^inskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem. — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-208 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« - Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozem- ■tro IdOO din,_ ČLANI ZKS MORAJO POZNATI POLITIKO ZKJ, SICER SE NE MOREJO ZA NJO BORITI Na občinski konferenci ZKS, ki je bila v petek, 26. oktobra 1962, v Ptuju, so slišali navzoči gost- je, člani obč. komiteja in revizijske komisije ter delegati priznanja za uspehe in kritiko dela, ki so jih izrekli v referatu in diskusiji navzoči. Občin- ski komite ZKS Ptuj je dobil na tej konferenci s tajnimi volitvami nov 23-član<;ki komite in 5- člansko revizijsko komisijo. Sprejeti sklepi bodo občinskemu komiteju in osnovnim organizacijam ZKS v občini Ptuj konkretno napotilo za bodoče delo na vseh področjih družbenega dela in ustvar- janja v občini. Na konferenco so prispeli iz Ljubljane: član CK ZKJ dr. Jože Potrč, član CK ZKS Stane Markič in ljudski poslanec Ivan Potrč, iz Maribora pa član CK ZKS in se- kretar Okrajnega komiteja ZKS Miloš Ledinek. V imenu garnizije JLA Ptuj se je udeležil konfe- rence major Simo Ignjatovič. 22 strani obsežen referat Uvodni referat je imel po iz- volitvi organov konference orga- nizacijski sekretar komiteja Ja- nez Kostanjevec, ki je prečitel 22 strani obsegajoč referat neka- ko v treh delih. V prvem delu je prikazal uspehe m težave organi- zacij ZK in komiteja pri odprav- ljanju negativnih pojavov po ob- javi pisma CK ZKJ in po sklepih m. plenuma CK ZKJ, nadalje pa je nakazal delo in uspehe okrog izvajanja planskih nalog proiz- vodnje, notranjih rezerv v gospo- darskih organizacijah, strokovnja. kov, kadrovanja, združenja pod- jetij, izvoza, in uvoza, notra- nje delitve čistega dohodka, ne- skladnosti pri delitvi osebnega dohodka, pravilnikov podjetij in decentralizacije delavskega samo. upravljanja. V drugem delu referata je na- kazal Janez Kostanjevec proble- me v zvezi s kmetijsko politiko v občini, s specializirano kmetij- sko proizvodnjo, z delom kme- tijskih organizacij in njihovih organov upravljanja, v zvezi z rentabilnostjo kmetijske proiz- vodnje in v zvezi z gozdarstvom v občini. In v tretjem delu je nakazal probleme v zvezi z ideološko-po- litičnim izobraževanjem članstva ZKS, s političnim šolanjem, z de- lom Delavske univerze, z aktivom komunistov, z delom osnovnih or- ganizacij ZKS in množičnih orga- nizacij, o borbi mnenj in osebno- sti članov ZKS, o kadrovski poli- tiki v organizacijah, o vzgojnih merah pri delu, o priznanjih m tudi kaznovanjih ter o sprejemu novih članov in članic v vrste ZKS. Diskusija po referatu in poro- čilih komisij se je razvijala iz izhodišča, da je potrebno videti pred vsemi nakazanimi problemi v občini članstvo ZKS in njegovo prizadevanje za uspešno delo na vseh družbenih področjih. Disku- tanti z območja občine Ptuj so se držali predvsem objektivnih raz- mer jn možnosti, gostje pa so po- stavljali v ospredje človeka — člane ZKS in njihove organizaci- je ter njihov moralno-politični vpliv na reševanje vseh proble- mov in izvajanje sklepov. Strokovni kader in industrijski razmah Glede na izreden poudarek o strokovnem kadru, je bilo v refe- ratu podčrtano, da je problem strokovnega kadra, zlasti visoko- šolskega, v industriji in obrti na- še občine. Pomanjkanje tega ka- dra marsikje zavira razvoj proiz- vodnje. Zaradi majhnega števila inženirjev in tehnikov je v naših podjetjih pretežno število vodil- nih položajev zasedenih z mojstr_ skim kadrom, čeprav je za .nje predviden kader z visokošolsko izobrazbo. Ta kader je zrastel v obrtniški proizvodnji. V pogojih močnega industrijskega razmaha se čuti zato obrtniška ne pa in- dustrijska organizacija dela. Mo- dema proizvodnja zahteva viso- koazobražen in preizkušen kader, zato bodo morale naše gospodar- ske organizacije skrbeti, da bo dotok tega kadra vedno večji. Zlasti v manjših podjetjih se bo- do morali odreči mišljenja, da jim ni potreben vlsokokvalifici- ran kader. Je vprašanje, koliko inženirjev in tehnikov in koliko drugih kadrov z visokošolsko iz- obrazbo še potrebujemo v naših podjetjih, če hočemo odpraviti ostanke obrtništva v naši indu- striji in si utreti pot k višjim oblikam proizvodnje. Gospodarske organzacije še ne razpolagajo s perspektivnimi plani kadrov, niti tega ne predvideva občinski druž- beni plan. Politika štipendiranja kaže zato samo na trenutne po- trebe, ne upošteva pa tudi per- spektiv razvoja. Vsa podjetja iz ptujske občine štipendirajo 27 slušateljev na visokih šolah in 23 slušateljev na srednjih šolah. Obrt, trgovina, gostinstvo in pro- met pa ne štipendirajo nobenega slušatelja na visokih niti na sred- njih šolah. Tako kritično stanje pri kadrih nam ne more zagoto- viti, da bomo uspešno razvijali gospodar-stvo v občini in izvajali naloge, ki so predvidene v per- spektivnem programu gospodar- skega razvoja v prihodnjih letih in ki jih vsak dan postavljajo v ospredje novi spremenjeni pogoji poslovanja. Prosvetni delavci ocenjujejo svoje delo Okrog teqe vprašanje se je tu- di razvila najširša diskusija. Prav živahno razpravo je spro- žil tudi del referata, ki se nanaša na samoupravljanje v šolstvu. Z njim So bile naložene šolskim ko- lektivom ;n prosvetnim delavcem, zlasti prosvetnim delavcem-ko- munistom, pomembne družbene naloge. Razprave o principih na- grajevanja in delitve dohodkov v šolah so FK>kazala, da je uradni- ški plačilni sistem zapustil globo, ke korenine, zaradi česar je po- nekod še nepravilen odnos do na- grajevanja po delu. Novi sistem nagrajevanja je prodrl in razgibal marsikateri kolektiv. Prosvetni delavci kntičneje ocenjujejo svoje delo, povečali so vnemo za kva- liteten pouk in zanimanje za ekonomske probleme šol. Merila nagrajevanja še niso povsod v skladu s principi večje idejnosti pri pouku m moralnopoUtičnega dela prosvetnega delavca. E*ravil- nike je treba oceniti kot korak naprej, še naprej jih bo potrebno razvijati do še bolj preciziranih meril za ocenjevanje dela in uspe- ha posameznika in celotnega ko- lektiva. Problemi zdravstva in socialnega zavarovanja Velik de! razprave se je nana- šal tudi na probleme iz referata glede zdravstva, kjer komvmistti niso dovolj kritično spremljali zahtev po višjih osebnih prejem- kih s posledico zvišanja stroškov socialnega zavarovanja. Šele p^i- smo IK CK ZKJ je zaktivirklo komuniste, da so začeb bolj kri- tično ocenjevati notranje odnose, iskati vzroke za nerealno nara- ščanje cen zdravstvenim sto- ritvam in večanje bremen social- nega zavarovanja kot glavnega plačnika stroškov. Komunisti v zdravstvenih ustanovah bodo mo- rali v bodoče še bolj delovati, da bo doseženo potrebno ravnotežje s prejšnjimi leti in zmanjšan sta- lež bolnikov ob objektivnejšem presojanju potreb po bolniških dopustih, specialističnih pregle- dih, zamotanih in dolgotrajnih preiskavah ter predolgem zdrav- ljenju v bolnišnici. Vse to ne sme iti na račun kvalitete zdravljenja in pomoči \'sem, ki so zdravniške pomoči potrebni. Nadvse važna kmetijska politika v občini Med najbolj obdelanimi vpra- šanji v referatu je tudi vprašanje izvajanja kmetijske politike v ob- čini, kjer je poudarjeno, da se- danje razmere v kmetijstvu naše občine niso zadovoljive. Skupno je v rokah proizvajalcev družbe- nega | sektor ja in zasebnih kmeto- valcev 57.465 ha kmetijske zem- lje in gozdov. Od tega je v uprav- ljanju družbenih kmetijskih or- ganizacij 15,7 odst., v zasebnem lastništvu pa 84,3 odst.. poleg te- ga pa daje zasebni sektor kme- tijstva občini le 29 odst. skupne- ga narodnega dohodka Na ob- močju občine živi 57 odst. vsega prebivalstva na 11.380 drobno- lastniških kmetijah. Zaradi raz- drobljenosti in zastarelega načina proizvodnje, te kmetije ne more- jo biti produktivne in so v pri- merjavi s socialističnim sektorjem manjpomemben blagovni proizva- jalec. Večino pridelkov potrebuje za lastno preživljanje in za re- produkcijo. Zasebni sektor zapo- sluje na 100 ha obdelovalne zem- lje povprečno še vedno 65 delav- cev, kar je že velik napredek od predvojnih časov, ko je ta števil- ka presegala 100. Ta napredek je omogočila hitrejša industrializaci- ja, predvsem pa kmetijske za- druge s svojo mehanizacijo in proizvodnim sodelovanjem. Kmetijski kombinet zaposluje na 100 ha obdelovalne zemlje 32 delavcev. Zanj ni mogoče trditi, da je že izkoristil vse možnosti mehanizacije. Tudi to število je preveliko, čeprav je za p>olovico manjše kot v zasebnem sektorju. Kmetijski kombinat ima že danes večjo blagovno proizvodnjo. Na tržišču je z mlekom kombinat za- stopan z 58 odst., pri celokupni proizvodnji vina pa 62 odst. Tudi kmetijske zadruge že nastopajo na tržišču z znatnimi količinami pridelkov iz lastne in koopera- cijske proizvodnje. Nujno večanje zemljiškega sklada Glede kmetijstva je v ostalem delu referata še poudarjeno nuj- no večanje zemljiškega sklada kmetijskega kombinata in kme- tijskih zaidrug ter njihovih eko- nomij, ki bo moral tudi dajati več proizvodov. Resno si moramo prizadevati, da bodo te kmetijske organizacije odkupile in vzele v zakup čimveč zemljišč. Proizvod- nega sodelovanja s kmetovalci ne smemo zanemariti in to mora te- meljiti na enakopravnosti obeh pogodbenih partnerjev. Pri tem nam mora biti jasno, da tega ne delamo le v interesu kmetijskih organizacij in njihovih kolekti- vov, ampak v korist celotne ju- goslovanske skupnosti. Glede do- sedanjega odkupa in zakupa zem- lje je v tej številki govora v po- sebnem članku. Od vseh številnih perečih vpra- ■ šanj so se diskutanti omejili na najvažnejše probleme. Nekaj di- skutantov je prikazalo ostanje svojih gospodarskih organizacij, ostali pa so' diskutirali s poudar- kom na moralnopolitičen vpliv članov ZKS na reševanje proble- mov v kolektivih in na pravilno izvajanje sprejetih sklepov. Med prvimi diskutanti so bili delegati iz tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk, iz tovarne avtoopreme Ptuj, iz Petovie Ptuj, s kombina- ta Ptuj itd. Pokazali so na števil- ne proizvodne probleme in na probleme delavskega samouprav. Ijanja ter za delitev osebnega dohodka, pe tudi na probleme strokovnega kadra in delo član- stva organizacij ZK, Občina Ptuj in njena skrb za strokovni kader E*redsednica občinskega ljud» skega odbora Ptuj Lojzka Stropnikova je tudi s tega mesta opozorila vse navzoče na pereč problem strokovnega kadra in njegove sposobnosti ža organi- zacijo sodobne proizvodnje. Na-1 vedla je nekaj podjetij, kjer je ves uspeh proizvodnje odvisen predvsem od organizacije dela in če te ni, je težko pričakovati, da se bo podjetje rešilo obstoječih (nadaljevanje na 2. stran«) KOMEMORACME NA DAN MRTVIH Vsako leto obiščejo ptujske šole pred dnevom mrtvih grobni- co borcev NOB Danes, 1. novembra 1962, bo ob 9.30 komemoracija na ptujskem mestnem poko- pališču pri spomeniku na grobnici borcev NOB. Ob 9. uri zbor udeležencev komemora- cije na Trgu mladinskih delovnih brigad in skupen odhod v sprevodu na pokopališče. Po nagovoru položitev cvetja in vencev pred spomenike in na grobove. Mestno združenje borcev NOB Ptuj Zasedanje ljudske skupščine LRS iviova ustava |€zgodoYln$ha prelomnica v našem ramfu Ljubljana, 31. okt. - Oba zbora LS LRS, ki sta včeraj na skupnem zasedanju obravnavala predlog osnutka republiške ustave, sta sklenila, naj pride osnutek v javno razpravo v besedilu, kakršnega je predložila ustavna komisija. Pred- log osnutka je v daljšem ekspozeju, ki ga objav- ljamo v posebni prilogi, obrazložil predsednik komisije za pripravo osnutka republiške ustave Miha Marinko. Miha Marinko čita referat o osnutku ustave Socialistične repu- blike Slovenije (Foto: D. Modrinjak) V njem je obrazložil iz- hodišča, ki jih je komisija upoštevala pri sestavljanju predloga osnutka in nato podrobneje nakazal bistve- ne značilnosti določb posa- meznih poglavij novega osnutka. V razpravi, ki je sledila, je predsednik GO SZDL Slo- ven i je Albert Jakopič-Kajti- mir podprl predlog tovariša Marinka, naj skupščina skle- ne, da predloženi osnutek ustave da v javno razpravo. Albert Jakopič je med drugim dejal: »Čeprav je tovariš Marin- ko poudaril, da osnutek ni po- vsem dovršen, sodim, da je v se- danji zelo živi razpravi o pred- osnutku zvezne ustave razprava o njem zelo pomemben prispevek k celovitemu spoznavanju ustav- nega gradiva, k popolnejšemu razumevanju zvezne ustave, hkra- ti pa tudi stvarnejša osnova ta- ko za razpravo kot za formira- nje občinskih statutov in statutov delovnih organizacij bodisi s področja družbenih služb ali na 2'^spodarstva-« ' Zatem je tovariš Albert Jakopič poudaril, da je Socialistična zve- za že v dosedanji javni razpravi o osnutku zvezne ustave pokazala veliko politično dejavnost, prav tako pa kažejo vedno večje za- nimanje in prizadevnost za ustav- no razpravo strokovna društva in še posebej delavske univerze; ta- ko se v razpravo vedno inten- zivneje vključuje vse širši krog državljanov. »Številni predlogi in vprašanja občanov,« je nadaljeval Albert .Jakopič, »kažejo, da bo nadaljnja razprava o predosnutku zvezne ustave in o osnutku republi.^ke ustave tako v organizacijah Soci- alistične zveze kot v delovnih or- ganizacijah, v družbenih službah, kmetijskih zadrugah, samouprav- nih organih komun, v svetih in šolah, zahtevala ne samo velike prizadevnosti, ampak tudi večje sposobnosti in temeljiteiše znanje našega političnega aktiva Vedno bolj bomo morali pove- zovati načelna določila ustav s konkretnimi vprašanji, ki se po- javljajo, oziroma obratno: ob vsa- kodnevnih problemih pri delu, pri odločanju in v odnosih med ljudmi bomo morali uveljaviti duh in ideje ustavnih določil. Ustava nam mora torej hkrati dajati spodbude za akcijo in per- spektivo. Naša prizadevanja naj bodo takšna, ha bodo obrani ob (Nadaljevanje na 1. suanij TE DNI PO SVETU Sporazum med Indijo in češkoslovaško Praga. .^1. okt. (ČTP). — Vče- raj so v Prag; podpisali sporazum o blagovni izmenjavi med Ceho- slovaško ;n Indijo za leto 1963. Čehoslovaška bo izvažala v Indijo v glavnem industrijsko opremo m kemikalije. Indija pa bo pošiljala v Cehoslovaško železno rudo ter razne druge surovine, ^ Carigrad: zrušilo se je ameriško letalo TASS poroča, da se je v Tur- Siji zrušilo ameriško reaktivno letalo tipa »F-lOfl«. ki je sodilo k vojaškemu letalskemu opori- šču ZDA blizu Adena. Pilot se je rešil s padalom. • Sajgon: atentat na Američane Neki \-ietnamski nacionalist ie vrgel včeraj ročno bombo na. ameriško vojaško vozilo. Aten- tat so pripravili v središču Saj- gona. Eksplozija je ranila tri ci- vilne osebe. Ameriškim voja- kom se ni nič zgodilo. • Moskva: sovjetsko-češkoslova- ški razgovori v centralnem komiteju KP SZ je bil sestanek Nitike Hurščova, Leonida Brežnjeva, Frola Koz- lova in Alekseja Kosi^ina s člani češkoslovaške deleifacije, ki jo vodi Antonin \ovotny. Govorili so o perečih vpraša- njih, ki zanimajo obe strani. U Tant v Havani Zelo uspešen prvi sestanek • Havana, 31. okt. (AP) — Začasni greneralni sekretar OZN U Tant je včeraj prispel iz New Torka v Havano. V nje- govem spremstvu je 18 oseb, med njimi njegov vojaški sve- tovalec Rikhy. Takoj po prihodu v kuban- sko glavno mesto je pričel raz- govore s premierom Castrom. Po prvem dvonrnem sestanku je V Tant izjavil, da so bili razgovori zelo uspešni. S Ca- strom sta razpravljala o vpra- šanjih, ki so pereča z zapet- Ijaji glede Kube. Danes priložen osnutek ustave SRS stran 2 TEDNIK PTUJ, 1. NOVEMBRA 19« U kmetljstuu ne moremo ostati no pol pMi Zbora občinskega ljudskega odbora Ptuj sta na skupni seji v ponedeljek, 29. oktobra 1962, dobila v poročilu o gibanju go- spodarstva v občini Ptuj v prvih devetih mesecih letošnjega leta. med drugim tudi sliko stanja in problemov s področja kmetij- stva, ki je poleg industrije naj- važnejša gospodarska panoga v ptujski občini. Združevanje upravičeno Zlasti letošnje poslovanje kmetijskih zadmg z območja ptujske občine kaže na to, da je bilo pravilno, da je bilo več manjših kmetijskih zadrug združenih v ekonomsko in teri- torialno močnejše kmetijsko or- ganizacije. V večjih gospodar- skih organizacijah sedaj lažje rešujejo finalne in tehnične pro- bleme. Brez specializacije Icme- tijske proizvodnje ne bo šlo Glede specializacije kmetijske proizvodnje za kmetijske zadru- ge ni mogoče izreči pohvale, saj se še nobena v pogodbenem so- delovanju s kmetovalci tega problema ni resno lotila na svo- jem območju in zato tudi ni mogla doseči tovrstnih rezulta- tov. Brez akcijskega programa te naloge ni mogoče izvajati in tega kmetijiSke zadruge doslej tudi niso imele Specializacijo proizvodnje narekuje sedaj že potreba po krmnih rastlinah za kmetijski kombinat, ki sam ne bo zmoigel vseh količin, ki bodo potrebne za živinorejo. Strokovni kader kmetijskih za- drug bo moral vsaj za to zimo pripraviti omenjene akcijske programe za specializacijo pro- izvodnje, za pridelovanje krai- nih rastlin in ostale proizvodnje na novih, velikih površinah. Več skrbi za omejitev potreb uvoza Tudi problemi uvoza nareku- jejo kmetijskemu kombinatu in vsem kmetijskim zadrugam v kooperaciji s kmetovalci, da bodo morale več storiti za omejitev potreb uvoza. Doslej so skle- njene pogodbe za uvoz 5.000 ton krompirja v FLRJ, ki bo prispel do 15, novembra. V teku so raz- govori in sklepanje pogodb še za druge pri del. Predviden je uvoz vsaj 30.000 ton krompirja. V pr- vi polovici oktobra je bilo uvo- ženih 160 ton čebule. V tem letu je dobimo še 2.000 ton. za potre- be prvih mesecev naslednjega leta pa nadaljnjih 2.500 ton. Toliko krompirja in če- bule 1963. leta ne bi bilo potrebno uvažati Nad uvozom tolikšnih količin krompirja in čebule bi se mo- rala zamisliti vodstva naših kmetijskih zadrug in bi morala storiti vse, da bi naslednje leto potrebe po tolikšnem uvozu omejili. Za načrtno in povečano proizvodnjo imamo na razpola- go površine z vsemi pogoji tudi za pridelovanje krompirja in čebule v večjih količinah kot smo ga doslej pridelovali za do- mačo potrošnjo. Združitev KZ Hajdina in Lovrenc potrebna Kmetijska zadruga Lovrenc je tudi letos ena izmed kmetij.skih zadrug v ptujski občini, ki za- ostaja z izvajanjem svojega ak- cijskega programa, ker zadeva na razne težave, ki jih pri se- danjem oDsegu po^T^in in vsem težko premaguje. Nasprotno pa dosega kmetijska zadruga Haj- dina zelo dobre uspehe. Kmetij- ska zadruga Lovrenc in Hajdi- na zajemata vsaka zase in obe pkupaj razmeroma malo območ- je, zato bi bilo najboljše, da bi se združili in bi tako sikupno kot večja gospodarska organizacija glede na strokovni kader, teh- nično opremo in vse ostalo laž- je dosegala uspehe in lažje iz- vajala akcijski program. Letos ugodnejši finančni rezultati kot lani Večina kmetijskih zadrug in kmetijski kombinat Ptuj priča- kujejo koncem letošnjega leta ugodnejše finančne rezultate, kot so jih imele prejšnja leta, predvsem zaradi primernih cen kmetijskim pridelkom, Hi so le- tos v primerjavi z lanskimi znatno višje. Nova velika naloga: pri- dobivanje površin Glede na predvideno gradnjo farme beconov (do 100 kg težkih prašičev) Kmetijskega kombi- nata Ptuj — sredstva že odobre- na — imajo kmetijske organi- zacije v letošnjem letu veliko nalogo: pridobivanje novih po- vršin zemlje. Dosedanji uspehi ne zadovoljujejo Kako je bilo doslej z realiza- cijo povečanja po vršim zemljišč pri kmetijsikih zadrugah Ptuj, Haloze, Gorišnica, Lovrenc in Hajdina ter pri Kmetijskem kombinatu Ptuj kaže naslednjih nekaj podatkov: Skupne površine kmetijskih površin, pridobljene za omenje- ne kmetijske organizacije z na- kupom, bi naj letos dosegle 460 ha, z nakupom pa 330 ha. Do konca oktobra letos pa je dejan- sko z nakupom doseženih le sko- raj 60 ha, ,z nakupom pa le 90 ha površin. Z nakupom je do- segla 60 "/o plana le kmetijska zadruga Ptuj, z zakupom pa 109 "/o le kmetijska zadruga Ha- loze, ki pa je dosegla z naku- pom le 6 "/o planiranih površin. Najboljši uspeh pri površinah iz zakupa je dosegla tudi kmetij- ska zadruga Ptuj, in sicer 22 "/o planiranih površin. Tudi kme- tijski zadrugi Gorišnica irl Lovrenc sta pridobili največ po- vršin 16—20 "/o le iz zakupa, iz odkupa pa skoraj nič. Kmetijska zadruga Hajdina je dosegla rav- no obratno, največ (60 "/o) iz na- kupa, iz zakupa pa le U"/« pla- na. V slabšem razmerju kot kmetijske zadruge pa sta nakup in zakup pri kmetijskem kombi- natu, ki ga je KZ Haloze 2-krat prehitela pri nakupu in dosti večkrat pri zakupu. Skupen plan nakupa je v občini dosežen skoraj 13 "/o, zakupa za skoraj 28 "/o. Mnogi ponujajo malo; pogoji večkrat nesprejemljivi Pri nakuipu in zakupu zemlje naletijo kmetijske zadruge in kombinat na sledeče težave: Privatni proizvajalci ne ponu- jajo svojih zemljišč v neposred- ni bližini zadrug in obratov kme- tijskega kombinata. Za nakup in zakup ponujajo le manjše po- vršine zemlje slabše kvalitete, pa še ta je zadrugam in kombi- natu odročna. 61 pomudnikov nudi kmetijskemu kombinatu skuipno vsega 1 ha in še od te je pride malo v poštev za nakup. Večjo površine zemlje ponujajo lastniki zadrugam in kombinatu skuipno z gospodarskimi poslofp- ji, ki niti zadrugam niti kombi- natu ne morejo koristiti. Cene za odkup zemlje, ki jih zadruge ali kombinat lahko plačajo, za- sebnikom ne ustrezajo, zato zahtevajo mnogo višje cene. Na izbiro le nakup, zakup, arondacija in ukrepi Te in ostale težave bodo mo- rale kmetijske organizacije pre- mostiti, da bodo 2mogle naloge proizvodnje in da bodo zadovo- ljile potrebe, ki jih narekuje sa- mo kombinat in vsa potrošnja kmetijskih pridelkov. Poleg na- kvipa in zakupa ostane kmetij- skim gospodarskim organizaci- jam pa tudi kmetovalcem na razpolago samo še dvoje, in sicer le arondacija in drugi ukrepi. Poleg navedenih težav ima zla- sti kmetijski kombinat še težave z gradnjo nekaterih objektov, k; bi znatno vplivali na pocenitev proizvodnje. 2e letos spomladi so vložili elaborat za graditev silosov, gnojničnih jam, senikov, koruiznjakov in strojnih lop ter so zaiprosili za kredite, sredstva za take namene iz investicijskih (#cladov, pa niso na razipolago. Tudi kmetijske zadruge ne mo- rejo zlahka mimo težav pri ure- janju svojih proizvodnih cen- trov. Da ne bomo ostali le na pol poti Oba zbora sta se na seji za- vzela za rešitev vseh navedenih problemov v okviru možnosti občine in ob podpori okrajnih, republiških in zveznih forumov, da bodo na razpolago potrebna sredstva, sicer bi ostali pri se- danjem razvoju le na pol poti in ne bi zmogli nalog, ki jih nare- kuje kmetijskim gospodarskim organizacijam nadaljnja razvoj kmetijstva v občini in potrošnja kmetijskih pridelkov na doma- čem trgu, ki ne bi smela biti v tolikšni meri vezana na uvoz, kot je sedaj. V. K. Naša čebula slovi povsod, žal pa je je premalo in jo moramo celo uvažati Zvezni poslanec Zoran Polič v Ptuju v ponedeljek, 29. oktobra 1962 je tolmačil aktivu SZDI. I'tu.| za tolmačenje zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta in drugim političnim delavcem iz Ptuja značilnosti nove zvezne ustave sekretar državnega sekre- tariata za finance, zvezni posla- nec Zoran Polič. Tega zbora akti- va se je udeležila fudj podpred- sednica OLO Maribor Ančka Ku- harjeva. Sekretar Zoran Polič je razum- ljivo pojasnjeval bistvo določil predosnutka nove zvezne ustave in mesto delovnega človeka v FSRJ kot proizvajalca in uprav- Ijalca glede n-a njegovo zavest in moralnopoHtične vrline, na njego- vzgojo, na njegovo mesto v orga- nih upravljanja, v množičnih or- ganizacijah, v organih oblasti itd. Zaradi lažjega razumevanja je navajal razne primere iz doseda- nje prakse in večkrat napačnega tolmačenja ustavnih določil ter vsebine zakonov, pa tudi primere iz vsakdanjega življenja, ki niso bili v skladu z duhom ustave in obstoječih zakonov. Ob koncu tolmačenja je odgovarjal navzo- čim na razna vprašanja, ki jih postavljajo občani v diskusijah o osnutku ustave. Po tolmačenju zboru aktivistov je sekretar Zoran PoH* tolmiačil določila iz osnutka ustave tudi društvu pravnikov, ki je imelo tega dne študij značinolstl nove zvezne ustave. ____ y. J. Člani ZKS morajo pOEnati politiko ZKI rNadahevanle s 1 straiin težav. Komercialna služba, raču- novodska služba sta v vsakem podjetju važna faktorja. Prva za- to, ker zagotavlja podjetju reden dotok dohodkov, druga pa zato, da zna kolektiv z razumljivo be- ; sedo, na razumljiv način pojasniti stanje podjetja, da se potem ko- lektiv lahko odloči, ali bo tako kot doslej naprej gospodaril ali pa bo marsikaj izmenjal. Važen je tudi strokovno sposoben admini- strativni kader, da ne bodo več direktorji pisali zapisnikov sej itd. Posebno pozornost je posve- tila Lojzka Stropnikova vprašanju socialnega zavarovanja, njegovih opravičljivih in pretiranih izdat- kov za zdravljenja in za odpravo drugih pojavov, ki silijo zavod v vsakoletno izgubo. Govorimo z delavci razum^ffv iezlk Prav vzpodbudna je bila tudi diskusija sekretarja okrajnega komiteja ZKS Miloša Ledineka iz Maribora v zvezi s problemi pod- jetij in z odnosom do kolektiva. Organi upravljanja in administra- cije morajo sliko podjetja, uspe- hov in težav kolektivu tako pri- kazati, da bo razumel, kdaj gre za uspeh ali škodo, kdaj za na- predek ali zaostajanje .Ko bodo vsi člani kolektiva probleme razume- li, jih bodo tudi pomagali pravo- časno in pravilno reševati. Napač- no je naziranje, da še delavci v kolektivih niso sposobni za uprav- ljanje, da jih moramo za to uspo- sobiti, pač pa je vprašanje, ali je administracija in ali so organi upravljanja sposobni delavcem VSe probleme pravilno raztolma- čiti. Kjer to vedo, ni težko dobiti delavcev na razne sestanke in' zbore, ker čutijo, da so potrebni pri reševanju problemov, kjer pa imajo občutek, da ni namena, da bi jim organi upravljanja razum- ljivo vse raztolmačili, ne morejo delavci sodelovati, ker ne vedo, v čem so težave in katere nevarno- sti naj pomagajo odpraviti. Nada- lje je poudaril član CK ZKS Mi- loš Ledinek, da je potrebna pri delu članov organizacij ZKS do- slednost pri delu in pri sklepih in in reševanje problemov. Med član- ni reševanje problemov. Med član- stvom ZKS je premalo borbe za stališča, premalo borbe mnenj, kar kaže na to, da ne poznajo | problemov. Premalo je novega! kadra med starejšimi člani, ker j ga marsikje ne znajo pridobiti za' delo v ZKS. Govoril je še o delitvi I dohodka, o moralno-političnem vplivu dobrih strokovnih delavcev na kolektiv, o izvozu, o odnosu administracije do ljudi pri reše- vanju njihovih problemov, o di- sciplini in disciplinskih merah m drugem Odgovoril je raznim di- skutantom, ki so mu še sledili. Nagel prehod na delitev vsega dohodka Diskutiral je tudi član CK ZKJ dr. Jože Potrč v zvezi z delitvijo dohodka v kolektivih, o osebnem dohodku in o naglem prehodu na delitev dohodka ter o odpravi mezdnih odnosov v socialistični družbeni ureditvi. Delitev celot- nega dohodka in osebnih dohod- kov je ena izmed važnih pridobi- tev delavskega samoupravljanja, v katerem so naši delovni ljudje dokazali vso zrelost za proizvod- njo in upravljanje. Z delitvijo do- hodka, s skrbjo za dohodek je da- nes zaposlen vsak naš delovni človek v proizvodnji, prosveti, zdravstvu itd. in se tudi dobro zaveda, da mora dohodek najprej ustvariti, da ga bo potem delil. Tudi teh težav se naši delovni ljudje niso prestrašili. Brez težav ne gre. Nadalje je dr. Jože Potrč govoril o zdravnikih in njihovi osebni hrabrosti, o sodelovanju med zdravniki in zavodom za so- cialno zavarovanje, o pomoči de- lovnim ljudem pri njihovih teža- vah, o vzgoji članstva ZKS tudi z dejanjem, ne samo z besedo itd. Končno je želel novemu komiteju ZKS in konferenci mnogo uspe- hov. Uspehi kljub težavam Cian CK ZKS Stane Markic je v diskusiji priznal organizaci- jam ZKS na območju občinskega komiteja ZKS Ptuj, da so napra- vile velik korak naprej, da po- znajo problematiko z gospodar- skega in ostalih področij in da iščejo rešitve. Člani ZKS niso še čisto enotni v pogledih na delo in vlogo ZK v procesu razvoja, ki bi jih mo- rali imeti, je dejal Stane Markič v nadaljnjem izvajanju, raje iščejo težave kot rešitve proble- mov. To zahteva dosti več po- žrtvovalnosti in odgovornosti. Razvoj družbenega samouprav- ljanja odkriva, kolikor razumejo člani ZKS razvojni proces, v ko- likor ga pospešujejo in mu dajejo obeležje nadaljnjega gibanja. Re- šitev večine problemov je v ne- nehnem povečavanju proizvod- nje, v njeni realizaciji, v mate- rialni osnovi za razvoj. Višja proizvodnja zahteva tudi viš- jo organizacijo delo, višjo strokovnost ljudi v proizvodnji. Nastala vprašanja zahtevajo hi- trejšo rešitev in stališča članstva ZKS do njih. V izvajanju rešitev je potrebna enotnost. Ko so lju- dje malodušni, jim je treba vzbu- diti zaupanje v njihove sposob- nosti in moči, da bodo voljno opravljali svoje naloge in bodo pomagali reševati tudi najbolj zamotane probleme. Posebej je govoril Stane Markič o skrbi za mladino, o pravilnem vplivu na njo, pa ne bo sprejemljiva za slabe vplive in se bo rada opri- jela marksizma. Gostje so odgovariil delegatom-diskutantom Diskusije sekretarja Miloša Ledineka, dr. Jožeta Potrča in Staneta Markiča so bile odgovor na diskusije delegatov Vidica iz Majšperka, Borisa Solovjeva iz Kidričevega, Danila Mastena, dr. Ljuba Toša, Franca Tetičkoviča, Branila Gorjupa, učiteljice Toše- ve in učitelja Pivka, Franca Za- dravca in Ivana Raua. Ob koncu diskusij se je major JLA Ignja- tovič zahvalil za vabilo na kon- ferenco. Novoizvoljeni občinski komite ZKS v občinski komite ZKS Ptuj so bili na konferenci izvoljeni člani ZKS Jakob Butolen, Franc Ci- glar, Jože Eržen, Branko Gorjup, Stane Kanduč, Franc Klemen- čič, Mirko Kocuvan, Janez Ko- stanjevec, Katica Kozel, Ivan Majcen, Albin Mlakar, Anja Pla- nine, inž. Franc Roškar, Boris Solovjev, Lojzka Stropnik, An- ton Taciga, Ivan Težak, dr. Lju- bo Toš, Stane Urbančič, Janko Vogrinec, Vladimir Vrečko, Franc Zadravec, Anton Žagar. V revi- zijsko komisijo so bili izvoljeni Borut Carli, Zofka Kodrič, An- ton Potočnik, Jože Segula in Vinko 2igman. Predsednik komisije za pred- loge in sklepe je na koncu kon- ference prečital sklepe, ki jih bodo dobile vse osnovne organi- zacije ZKS v izvajanje. Po konferenci zbrani novoiz- voljeni člani občinskega komite- ja so izvolili za sekretarja Ja- neza Kostanjevca, dosedanjega organizacijskega sekretarja, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Anton 2agar. Dosedanji sekretar občinskega komiteja ZKS Janko Vogrinec nastopi mesto direfc-^ torj a trgovskega podjetja »Pa-no-t nija« Ptuj. V. J, Pri sosedovih f^krai VaražJin Iz bivših okrajev Cakovec in Varaždin je nastal novi okraj Varaždin, ki zajema občine Ca- kovec, Ivanec. Novi Marof. Lud- breg in Varaždin. Pred.scdnik novega okraja Va- raždin je postal .Josip Špiranec, tajnik pa Mijo Novaik. Predsed- nica novega okrajnega odbora SZDL je Štefica Mad.jarič, pod- predsednik Mirko Ivič in sekre- tar Pavel Lepen. Sekretar okrajnega komiteja ZKH je Va- lent Huzjak. organizacijski se- kretar pa Valent Murkovič. Predsednik okrajnega sindikal- nega sveta je Stjepan Golubič, predsednik okrajnega odbora LMH Josip Lonjak, sekretar pa Ivan Canadi. Tuidi v sestavu novega okraj- nega ljudskega odbora Varaždin in novih okrajnih političnih or- gainizacij se bodo nadaljevali prijateljski sosedni stiki med organizacijami občin in med občino Ptuj, ki so že dobili tra- dicionalen pomen. Novoizvoljenim funkcionar- jem novonastale-ga okrajnega ljudskega odbora Varaždin naj veljajo iskrene čestitke organi- zacij in društev ter kolektivov iz so.sedne občine Ptuj. Ob iO-ie!nici nodjetia ..SLOVENSKE eOHiCE" v soboto, 27. oktobra 1902, je praznoval kolektio podjetja, »Slooenske gorice^ doopio sio- oemiost, in sicer 10. obletnico obstoja in pripojiteo k Kmetij- skemu kombinatu Ptuj, ki sta jo potrdila zbora Občinskega Ijud- ,skega odbora Ptuj na seji 29. oktobra 1<52. V prirediioenem prostoru o podjetju je bil zbran celotni kolektio »Slovenskih go- rici, oabilu pa so se odzoali tu- di sekretar občinskega komiteja ZKS Janko Vogrinec in pred- sednica občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropniko- va, glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj Janez Petrovič in član obč. komiteja Stane Kan- duč. Predsednik delavskega sveta Ignac Bombek je v uvodnem nagovoru opisal lO-lctni razvoj in uspeh »Slovenskih goric« in se je v imenu celotnega kolek- tiva zahvalil direktorju podjet- ja Francu Krivcu za vso skrb za rcnome podjetja in za sožit- je, ter za strokovno in politič- no izobraževanje kolektiva. V svojem nagovoru se je di- rektor Franc Krivec zahvalil kolektivu za pozornost s pri- znanjem in za vso pomoč pri delu v podjetju, navzočim pred- stavnikom pa se je zahvalil za vso oporo in razumevanje pri vseh problemih podjetja. Na- vedel je, da je doseglo })odjctje v 10 letih nad 4 milijarde bruto prometa, prodalo skoraj 2.400 vagonov vina ter skoraj 2.000 steklenic brezalkoholne pijače >Dina«. V izvoz so prodali nad 660 vagonov vina v vrednosti nad 1.110.000.000 deviznih di- narjev. Vina iz tukajšnjili vino- rodnih predelov in iz kleti pod- jetja so se uveljavila nu ino- zemskih trgih v Angliji, Avstri- ji, Belgiji, Braziliji, Čehoslova-^ ški, Južni Afriki, Poljski, Trstu, Vzhodni Nemčiji, Zapadni Nem- čiji in Združenim državam Ame- rike. Že v letu 1957 je šlo v iz- voz skoraj 190 vagonov vina. Nadalje je povedal direktor Franjo Krivec .še o investicijah, o povečanju kapacitet kleti in nabavi osnovnih sredstev, o ure- (Nadelljevanje ne 3. stran:') Prepočasen razmah hibridne boruze Inž. Egon 2k)rec Koruza pomeni za jugoslovan- sko kmetijstvo zelo mnogo. Zakaj se hibridna koruza širi pri nas počasneje kakor rodovitne vrste pšenice? Vsako leto si sicer pre- cej prizadevamo, da bi površine I pod to kulturo povečali, vendar gre to mnogo prepočasi. V novi petletki bi morali doseči pridelek milijon vagonov koruze letno. To bi bilo moč doseči. Ven- dar tega ni moč doseči brez po- trebnih investicij. Doslej smo da- jali prednost pšenici in je bila koruza nekoliko zapostavljena. Računi kažejo, da bi bilo po- trebno vlagati v to proizvodnjo znatno več. povprečno po 100.000 din na ha. Pri 500.000 ha je to si- cer že 50 milijard, kar je skoraj polovica dosedanjih investicij v kmetijstvo v posameznih letih. i ysekakor investicija vsako leto naraščajo in se bodo s tem pove- čale tudi za proizvodnjo koruze. Pri proizvodnji koruze je pred- vsem potrebno upoštevati, da ter- ja koruza več dela kakor pšenica. To pomeni, da je potrebno vložiti tudi v proizvodna sredstva, v stro- je in drugo več, kakor je to po- trebno pri pšenici. Zasebnim pri- delovalcem je bolj kazalo pride- lovati pšenico, ker jih ni bilo mo- goče vselej pritegniti v donosnej- še sodelovanje z zadrugo. Pride- lovanje pšenice je bilo povprečno mehanizirano do 74"», koruze pa komaj nekaj nad 40 " n. Za koruzo so potrebne tudi sušilnice ali dra- gi koruznjaki. Resna ovira širje- nju koruze pa so zlasti pri nas nekatere neprimerne vrste. Pred- vsem ni bilo zgodnjih sort, ki bi vsaj nekaj tednov prej dozoreva- le. To je nujno predvsem tam, kjer na koruzišču ?ejeio pšenico. Za pridelovalca hibridne koruze je vprašanje semena izredne važ- nosti. Posebno v naših krajih v Sloveniji je to važen problem, ker je pomlad cesto hladna. Važen faktor pri širjenju te vr- ste koruze je tudi počasnejše pri- dobivanje izkušenj pri pridelova- nju. Kmetovalci izkušnje pri pri- delovanju navadnp koruze že ima- jo, pri proizvodnji hibridne pa ne ter delajo pri proizvodnji te še vedno napake. Zaradi tega pa se je tudi razširilo mnenje, da te vrste koruza ni kaj prida. Resnica je seveda nasprotna. Dosedanje izkušnje s hibridno koruzo so po- kazale, da narašča skupen in pov- prečen hektarski pridelek ter da pridelamo tudi v slabših letinah več koruze, kot smo je, ko še ni bilo hibridnih \-rst. Kmetijske organizacije kot no- silke kmetijskih proizvodnih na- črtov bodo morale posvetiti temu vprašanju več pozornosti. PTUJ, 1. NOVEMBRA 1962 TEDNIK Stran 3 Breška podružnica SZDL je Imela konferenco Podružnica SZDL na Bregu Je imela v ponedeljek, 29. okto- bra 1962, letno konferenco z letnim obračunom dela ter z izvolitvijo novega odbora. Prav izčrpno poročilo o delu po- družnice po prejšnji konferenci je podal predsednik Ivan Rudolf, ki je poudaril, da je bila nenehna skrb podružnice SZDL Breg in njenega odbora zbliževanje član- stva svojega območja v kulturnem domu s predavanji, raznimi pri- reditvami, gledanjem televizij- skega programa, zborovanji in sestanki. To je odboru tudi več ali manj uspevalo, usi>elo pa mu je zlasti to, da je s prireditvami zbral toliko sredstev, da je spre- menil bivšo šupo za premog in les podjetja »Javor« v prostoren in lepo urejen kulturni dom, ki ne služi samo podružnici SZDL Breg ampak tudi kolektivom na Bregu in v mestu ter društvom in organizacijam, ki prirejajo v tej dvorani zbore, sestanke, pre- davanja in proslave. To svojo dvorano je podružnica SZDL Breg posvetila zlasti mladini, da bi se v njej zbirala, izobraževala in razvedrila. Po ureditvi doma se je zavzemala ta podružnica še za ureditev samega kraja, za zgraditev novega otroškega vrtca, za zgraditev novega trgovskega lokala, dalje za zgraditev stavbfe za učiteljstvo, za uredjtev Stu- denčnice in za razširitev športne- ga igrišča izza kulturnega doma. Prvi, lažji program je izpolnila, ostaja ji še drugi težji, ki pre- .sega finančne zmogljivosti po- družnice, kljub temu pa upa, da ji bo ob razumevanju občinskega ljudskega odbora Ptuj in podjetij nspelo izvesti tudi te naloge. Te so v samem interesu podjetij kot n. pr. Izbire, ki mora imeti na Bregu dostojnejši trgovski lokal, kot je sedanji lokal poslovalnice »Potrošnik«, ki ne odgovarja se- danjemu namenu niti arhitekton- sko, še manj pa z vidika sa- nitarnih predpisov in varovanja specerije pred raznim mrčesom. Stanovanjska skupnost ima inte- res urediti strugo in obrežje Stu- denčnice skupno z Rjbiško zvezo in s perutninsko farmo. Potreba po varstvu in nadzorstvu otrok zaposlenih mater narekuje zgra- ditev primerne nove stavbe otro- škega vrtca, ker je sedanji vrtec v zasebni hiši za pogodbeno do- ločeno dobo in ta se bliža koncu. Ureditev igrišča za kulturnim do- mom ne more biti samo skrb SZDL Breg, ko pa šola Breg nima svojega športnega igrišča in mo- rajo hoditi učenci te šole na ptuj- sko igrišče. Problem igrišča bo moral biti rešen skupno s šolo Breg ob pomoči občine in breš- kih podjetij,.ki bodo prav gotovo pokazala svoje razumevanje in pomoč po svojih močeh. Poleg skrbi za najmlajše in mladino podružnica SZJOL ni pustila iz misli odraslih. Za nje je prirejala predavanja in priredi- tve. Zlasti pri slednjih ob vseh večjih praznikih je oila dvorana pretesna in takrat zbrana sred- stva so šla zopet »a skupne na- mene. TJpdi to zimo bo nekaj pre- davanj, ki jih organizira delavska univerza. Tudj odraslim je na- menjena knjižnica podružnice, ki šteje skoraj 500 knjig in ima skrbno knjižničarko Elizabeto Ze- govo. Televizijski prenosi so na razpolago mladini in odraslim. Včasih je dober obisk, včasih pa ga gleda le nekaj otrok. Marljiv gospodar podružnice Ignac Reber- nak jim dnevno odpira dvorano za televizijo. Tako je vse naštel v svojem poročilu predsednik Rudolf, ki je želel podružnici tndi v bodoče enak napredek in uspeh. V diskusiji po poročilih je bilo treba odgovoriti na nekaj vpra- šanj, kot n. pr. glede meritev, glede bodoče zazidave Brega z no- vimi stanovanjskimi hišami, glede odkupa in zakypa ter arondacije zemlje, glede potrebne razširitve Mariborske ceste, glede drvenja aYtqip5biIoyj2<^,B£ggy. itd. Na ne- katera vprašanja so odgovorili sami diskutanti alj pa predsednik delovnega predsedstva Kari Sa- kelšek. Vsa važna vprašanja so sprejeta v sklepe konference in priporočila občinskemu odboru SZDL. Nov odbor podružnice je bil izvoljen z javnim glasovanjem. Dosedanji predsednik Ivan Rudolf je ostal časten predsednik kljub šibkejšemu zdravstvenemu stanju. Večina odbornikov je nova. Pri izvajanju nalog podružnice jim bodo poleg občinskega odbora SZDL pomagali agilni člani SZDL, bivši odborniki. Predsednik delovnega predsed- stva Kari Sakelšek se je v imenu vseh navzočih iskreno zahvalil Ivanu Rudolfu za ves njegov do- sedanji trud za uspehe podružnice SZDL Breg, enako dosedanjemu blagajniku Viktorju Cvirnu m se- kretarju Ivanu Resniku, ki nista ponovno kandidirala v nov odbor. Tekom konference je sodnik Jože Knez navzočim v glavnem raztolmačil bistvo osnutka nove zvezne ustave in je odgovarjal na vprašanja navzočih. Breška konferenca je bila po svoji vsebini in udeležbi med uspelimi konferencami SZDL v občini, saj je sprejela vrsto pobud za bodoče delo novoizvoljenega odbora ob pomoči vsega članstva ter za delo vseh, na katere se na- naša program dela te podružnice. V. J. Ob 10-letnici podjetja „Slovenske gorice" (Nadialjevanje z 2. strani) ditvi lokalov za točenje in re- klamiranje vin in drugih uspe- hih podjetja. Podjetje »Sloven- ske gorice« je' uvedlo za pro- čemer mu sledijo sedaj se druga dajo vina 2-litrske steklenice, v podjetja, ker je tako onemogo- čeno potvarJanje vin v malo- potrošnji. Po naštetju vrlin ko- lektiva in njegovih organizacij se je direktor P'ranjo Krivec vsem še enkrat zahvalil za vso razumevanje in jc pozval kolek- tiv, da bi se tudi v bodoče ena- ko vneto boril za napredek in procvit podjetja. Celotnemu kolektivu je izre- kla priznanje za uspeh oh 10- letnici obstoja ter mu je želela tudi D sesfaou Kmetijskega kom- binata Piuj mnogo itspchov predsednica občinskega ljudske- ga odbora Lojzka Stropnik, ko- lektivu in direktorju Franju Kriocu so še čpf^titali predsed- nica sindikata Černetova in na- vzoči gostje. V J. Dopisujte v TEDNIK V kratkem v Ormožu nižja politična šola Središče Ormoža Nei^avno je bila v Ormožu seja ideološke komisije pri občinskem komiteju ZK. Na seji so obravna- vali program splošnega izobraže- vanja členov ZK. Podrobno so ob- ravnavali ustanovitev nižje poli- tične šole, ki naj bi pričela s po- ukom 1. decembra letos za mla- dino in mlajše člane ZK. Po usta- novitvi take šole v Ormožu so se že več let kazale potrebe pred- vsem pri mladini, tako v sindika- tih kot v samih vodstvenah kad- rih osnovnih organizacij ZK. Prav s tega stališča bo pod pokrovi- teljstvom delavske univerze Or- mož odprta nižja politična šola. Vsek oddelek naj bi imel 22 slu- šateljev, razen oddelka za izobra- ževanje sindikalnih delavcev, kjer se bo glede na potrebe podjetij število slušateljev pK)večalo Pouk naj bi trajal, kot so na ^ seji menili, štiri mesece in bi naj | bil v popoldanskem času trikrat na teden, po vsakem predavanju bi naj bil čas zg razpravo. Člani ideološke komisije so se strinjali s tem, da bi uvedli strnjen pouk, toda ko So proučili vse možnosti, so ugotovili, da je to zaradi po- manjkanja prostorov nemogoče. Poudarili so, da je strnjen pouk moč izvesti le med polletnimi šol- skimi počitnicami, tada ta čas je prekratek in zato je komisija pu- stila to vprašanje odprto. Na seji so sklenili, da bo treba čimprej zagotoviti ustrezen stro- kovni kader za predavatelje in učne pripomočke. Menijo, da bi se naj vpisalo v šolo vsaj 66 slu- šateljev, če Pa bo reflektantov več, bodo po potrebi odprli še če- trti oddelek. Mladincem bo treba posvečati več pozornosti glede iz- obraževanja, predvsem tistim, ki imajo vse pogoje za sprejem v članstvo ZK, da se pred vstopom v vrste ZK temeljito razgledajo na politično-ideološkem in gospo- darskem polju, kakor tudi na po- lju družbenega upravljanja. Ideološka komisija je določila '5-članski upravn; odbor nižje po- litične šole, ki bo iz svojih vrst imenoval upravnika šole. Ideološ- ka komisija se je zavedala odgo- vornosti upravnega odbora šole, zato je predlagala predvsem lju- di, ki že več let politično delajo in ki bodo lahko opravili vse na- loge. Izvolila je Jožeta Baloha, Franca Novaka, Stanka Čeha, Dra- ga Zabavnika in Marjana Debelja- ka. Člani komisije so nadalje me- nili, da bo glede na širino pouka treba povabiti k sodelovanju tudi zunanje predavatelje, Draao Rizm^n • V OSMIH DrtEH 46 PRaMETNIH NESREČ V SLOVENIJI Od 20. do 27. oktobra so v Slo- veniji zabeležili 46 prometnih ne- sreč, v katerih so izgubile življe- nje 4 osebe, 30 jih je bilo huje, 27 pa laže ranjenih. V nesrečah je bilo za 15 milijonov dinarjev škode. Tj^tjina vseh nesreč se je pripetila na mestnih ulicah, osem nesreč pa na cestah I. reda. FOTO ZAPISEK Gregorčičev drevored bo dokončn o urejen, ko bo tudi po njem as-t faltjrana cesta Ptujske raznoterosti DIŠEČA SALAMA Mogoče kdo reče, da stikam povsod, mimo trgovine »5lavica« v f>etek me vodile je pot. Pred vrati mesnice neznanka je stala, gledala levo in desno: kam bi jo ubrala? Na pragu se prodajalec klobas je pojavil, jo prijel je za ramo in v mesnico postavil. Se v hipu ne znajdem, kaj to je bilo? Se čudno mi zdelo poslovanje je to. Vstopim, da vidim, kaj se godi? Nemenka pod plaščem salamo tišči. Hotela s salamo si je sama postreči, prodajalčev skriti pogled načrt ji prepreči. To naj bo za opozorilo vam uzmoviči vsi, ker Se vem lahko enako zgodi! Če slučajno kateri prekršek stori, ne ve od kod gledago budne oči. Ga primejo takoj za žlahtna ušesa, potem ga spodijo brez plena, slovesa. Ostane mu le neizbrisen pečat, do smrti ga spremlja ime, da je tat. Zinka Prometne nesreča Prometno kriifiče pri železniškem prelazu v Ptuju je nevarno tndi ■m, trezne vozače in pešce mčOilC OSSBMBGA AV- TOMOtlLA m KOtJESARJA v soboto, 27. oktobra 1962, se je proti večeru zgodila na križi- šč Ormoške in Rogozniške ceste v Ptuju, pri železniškem prelazu, prometna nesreča. Prišlo je do tr_ č^ja med osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal Franc Pakiž iz Ljubljane, in kolesarjem Konra- dom Laihom iz Ptuja. Ko je pripeljal osebni avto LJ 50-42 po Ormoški cesti proti že- lezniškemu prelazu v Ptuju, se je pripeljal po svoji desni strani čez prelaz vinjen kolesar Konrad Lah, ki je nepričakovano zavil na levo, z Ormoške na Rogozniške cesto. Pri tem je prišlo do trčenja med osebnim avtomobilom in kolesom. Kolesar Lah je padel po tleh. Močno poškodovan je bil takoj prepeljan v ptujsko bolnišnico; zaradi pretresa možgan, zloma ključnice in poškodovanih reber je moral ostati tam na zdravlje- nju. Na avtomobilu je škode za oko- li 25.000 din, kolo pa ni bilo po- škodovano. SMRTNA NESREČA v Prešernovi ulici v soboto, 27. oktobra 1962, je obležala v Ptuju v Prešernovi ulici na cesti mrtva Katarina Co- pak iz Ptuja iz Prešernove ulice, ki jo je tam podrl m smrtno po- škodoval tovorni avto; vozilo jc upravljal Franc Janžekovič ia Ptuja. Primer te nesreče je obravna- vala komisija TNZ Maribor, ki je prihitela na kraj nesreče in pro- učila sam dogodek. Imenovani je kolo vozila poškodovalo glavo. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman, ker je pokojna Katarina Copak takoj po dogodku podlegla. Otroški vrtec Breg in ..Pokaži, kaj znaš"! Mladi talenti so bili nagrajeni v vrednosti 20.000 din Otroški vrtec Rreg je pripravil za otroke in njihove starše v ne- deljo, 28. oktobra 1962, otroško vzpodbudno prireditev »Pokaži kaj znaš« pod vodstvom upravnice otroškega vrtca Breg Julke Sever. Za nastop se je prijavilo nad 50 otrok. Prireditev je podprlo s skromnimi darili in prispevki ne- kaj ptujskih podjetij, tako da je bilo nastopajočim razdeljenih ne- kaj nagrad v vrednosti okrog 20 tisoč din. v dvorani SZDL Breg se je zbralo kar precej mladine in od- raslih, večinoma svojcev nastopa- jočih in otrok iz vrtca Breg, z Brega m iz mesta. 21 točk se je hitro vrstilo in vse je natihoma zanimalo, katera izmed nastopa- .jočih skupin ali pK>samezn;kov se! bo najtx?lj izkazala. Nastopali so pevci, recitatorji, harmonikaš in plesalci, v starosti od 3 do 10 let. Vsem so gledalci ploskali, stro- koma komisija in komisija iz publike pa sta delili 7, 8, 9 in 10. Najboljšo oceno (5R) točk so dosegli: 7-letna Klarisa Jovano- vič s pesmicama »En hribček bom kupil« in »Šmentana muha« in duet Milošič in Mere s petjem in spremljavo na harmoniko (Milo- šič) »Čriček poje« in »Zajček zobke brusi«. Imenovani trije so Se na odru dobro postavili in ni- so štedili glasu, da so jih lahko vsi navzoči dobro slišali. Njihov glas je bil dobro ocenjen. 57 točk je dosegla Leonida Hentak, 56 točk pa Nadica Murko, Alenčica Knez, Vlado Podpečan, Danilo Grešnik in Slavica Novak, Ostali; nastopajoči so tosegli 55-48 točk. Prireditev so podprla podjetja: Elektrokovinar, Haloški biser, Merkur, Panonija, Podjetje za po- pravlo voz JŽ, Vnko Reš, Kme- tjiski kombinat in TAP. Upravni- ca vrtca Julka Sever se je vsem podjetjem vpričo udeležencev prireditve prav lepo zahvalila. Otroci so bili nagrad zelo veseE, saj So bile praktične od čokolade do igrače. Nastop vseh je bil ljubek Le tako naprej, pa bodo še večkrat nastopali Namen prireditve je bil, dati otrokom iz vrtca in iz šole Breg priliko, pokazati svoje sposobno- sti na javnem nastopu. Tak način priznanja prizadevnosti in spo- sobnosti otrok naj se še dalje razvija. Seveda pri takšnih prire- ditvah ni mogoče govoriti o stro- go strokovnem kriteriju. Nastop vsakega otroka je bil zelo ljubek, čeprav ga je spremljala precejš- nja mera sramežljivosti. Ploska- nje kot priznanje in nagrada je marsikaterega otroka vzpodbudi- lo, da se bo z veseljem učil petja, deklamacij in recitacij ter ostalih veščin, ki jih pridobiva v vrtcu ali šoli. Prizadevnost vrtca na Bregu je že znana in ni čudno, če sega njegovo območje od mestnih ulic do Turnišča. V njem se zbirajo otroci staršev iz tega predela Ptuja. Vrtec Breg ima še velike načrte, največji pa je ta, da bo moral dobiti nove prostore, da bo lažje v še večji meri služil na- menu in da bo segal s svojo ak- tivnostjo tudi med otroke na Turnišče, ki tudi potrebujejo var- stvo in razvedrilo. Upravnica vrtca na Bregu Jul- ka Severjeva in upravni odbor vrtca močno upata, da bo za načrte breškega vrtca vse ra- zumevanje tudi pri merodajnlh faktorjih na občini, ko se bo od- rejalo o sredstvih v te namene v 1963. letu. V. J. Osnovna šola na Bregu je vedno rada sodelovala z organizacijo SZDL Problemi terena na konferenci SZDl člani SZDL IV. terena Ptuj so imeli 25. okt. letno skupščino. Poročila starega odbora kažejo, da je {X)leg doseženih uspehov še mnogo nerešenih vprašanj. Nujno je organizacijsko okrepiti sociali- stično zvezo na tem terenu. Težišče razprave je bila komu- nalna ureditev terena. Ciril-Me- todov drevored :n Ljutomerska ulica sta v glavnem - dograjena, manjka še ureditev poti za pešce ob Ljutomerski cesti. Gregorči- čev drevored je sedaj v delu. Že več let so člani tega te- rena dajali različne predloge za ureditev otroškega igrišča. Nad, 300 manjših otrok je izpK>stavlje- no nesrečam, ulici, slabi druščini ^ Itd. V bloku TGA Kidričevo je' prostor, kjer bi se dalo urediti primeren prostor za mladino. V samem tem bloku je petinpedeset otrok. »Vrtec« bi nudil vzgojno pomoč. Na sestanku smo slišali, da bodo stanovalci ta prostor uporabili za garažo. Še je čas premisliti, kaj je bolj potrebno. Zaposlene žene so obnovile predlog o veliki pK>trebi ustano- vitve obrata družbene prehrane. Okrog 800 abonentov se hrani po raznih gostilnah, število zaposle- nih Pa vedno narašča. Stanovanjska skupnost je že kupila nekaj pribora v to svrho. Prostora je v Ptuju tudi dovolj. Neupravičena je trditev, da v Pt')ju ta obrat ne bo uspeval. Dalje So gospodinje predlagale, da bi na Ljutomerski cesti poleg kruha prodajali tudi mleko. O teh potrebah se je že več- krat razpravljalo. Zaposlenim že- nam v Ptuju bi se moralo omo- gočiti več uslug že ob obstoječih pogojih. Tudi v tem so vzroki, da so sestanki SZDL IV. terena slabo obiskani. Stari odbor so sestavljali le tri- je člani, ki niso bili kos širokim nalogam organizacije. V novi od- bor je bilo izvoljenih 9 članov. Predsednik obč. SZDL Gorjup Branko je na konferenci zanimi- , vo r>hrazložil prednačrt nove \ ustave. 2. A. KRADLA JE PO PTUJU Dne 19. oktobra 1962 je prišla v stanovanje Jožeta Marinčiča iz Ptuja, Mariborska cesta 5, Roza Ljubeč iz Maribora, Kolodvorska 6 in odnesla iz zaklenjene omare več predmetov v vrednosti 64 ti- soč dinarjev. Tatica je bila zasačena pri delu. Po pobegu se je skrila v bližnjem kokošnjaku, kjer so jo prijeli or- gani LM in preprečili njeno na- daljnje škodljivo početje. Ta dan je poskusila Roza Lju- beč svojo »srečo« pri raznih hi- šah, vendar ji ni uspelo priti v stanovanje, kjer bi počela isto kot je začela pri Marinčevih. V spremstvu je morala nazaj v Mar'bor. kjer se bo zaoovarjala zaradi tega in drugih početij. Stran 4 TEDNIK PTUJ. 1. NOVEMBRA 1962 UGOD\I OBETI Komentarji v ameriških krogih o kubanskem sporu - Lippmann: vsak dober sporazum pri- naša korist za obe strank: WashinR:ton, 31. okt. (Tanjug). — Čeprav v uradnih ameri- ških krogih še napre.i sodijo, da »kubanska kriza« še vedno terja skrajno ameriško budnost, pa po splošnem mnenju poli- tičnih in diplomatskih krogov obeta razvoj odstranitev vzro- kov za napetost. Nekateri upa- jo, da predstavlja dvodnevna prekinitev blokade Kube prav- zaprav začetek umika pomor- skih enot ZDA iz Karibskega območja. Funkcionarji Bele hiše, Penta- gona in State Departmenta pa se vzdržujejo vsake izjave, ki bi lahko škodovala procesu za ures- ničitev sporazuma med Kennedy- jem in Hruščovom. Komentator 'NValter Lippmann je včeraj zapisal, da je treba tu- di to pot upoštevati dejstvo, da v vsakem dobrem sporazumu nobe- na stran ničesar ne izgubi, ampak obe pridobita. Nova ustava je zgodovinska prelomnica v našem razvoju (Nadaljevanje s 1. strani) čim podrobnejšem spoznavanju ustavnih določil tehtna presojali, kar je v neskladju z njimi v vsakodnevnem življenju, oziroma da bodo tvorno prispevali tako k odpravljanju kakršnihkoli slabosti kot k izpopolnjevanju osnutka rvezne in republiške ustave. To bo tudi največji prispevek k temu, da bodo statuti komun in delovnih organizacij resnično te- meljne listine samouprave in po- memben prispevek k utrjevanju družbeno-ekonomskega in politič- nega sistema, kot ga obeležujeta osnutek zvezne in republiške ustave. Hkrati lahko tudi rečemo, da bo razprava o osnutku zvezne in republiške ustave in še pose- bej o statutih komun in delovnih organizacij velika politična šola vseh naših družbenih organizacij in zavestnih sil ter velik prispe- vek k nadaljnji socialistični vzgo- ji vseh naših delovnih ljudi.« Oba zbora ljudske skupščine LRS sta nato sprejela predloženi osnutek republiške ustave in skle- nila, da ga dasta v javno raz- pravo. Z. Stefančič Svetovni dan varčevanja Beoffrad, 31. okt. (Tanjug.) Hranilnico in komunalne banke so pripravile za da- našnji svetovni rlan varče- vanja vrsto propagandnih akcij — priložnostnih pre- davanj, filmov itd. Dijakom v šolah bodo razdelili večje število hranilnih knjižic. Svetovni dan varčevanja praznujejo od 31. oktobra 1924. leta. V Jugoslaviji ima že dolgo tradicijo. Danes znašajo hranilne vloge v FLRJ 137 milijard dinarjev. y denarnem varčevanju sta prvi Slovenija in Makedoni- ja. Potrebni so elaborati za mehanizacijo v kmetijstvu Na današnji seji sveta za kme- tijstvo OLO Maribor so razprav- ljali o problemih mehanizacije v kmetijstvu. Člani sveta so menili, da bo potrebno v prihoograbil še en klobuk na mizi in stopil pred cesarja z obe- ma. Cesar ga je smehljaje opozoril na dva klobuka, slavni anetom pa je rekel: »Oprostite, veličanstvo! Za člo- veka, ki je zgubil glavo, sta dva klobuka res preveč !;[< POLJUBI Ko je znemcnita igralka Eleo- nora Duše šla na turnejo po Ka- liforniji, jo je spremljal Sam Da- viš, urednik »Carson Appeala«. Pisal je hkrati tudi za ))Examine- ra« iz San Francisca. Daviš je bil sijajen človek. Igralki je bil tako všeč, de se ni dala od nikogar drugega jntervju- vati. Vsa poročila je pisal on sem. NapK)sled je prišel trenutek, ko sta se morala ločiti. V salonskem veleti obleka vlaž- na, je važno, da jo obesimo na obešalnik takoj, ko jo slečemo. V omaro jo vložimo šele tedaj, ko se pofKjlnoma posuši. V žepih in za šivi oblek sc sčasoma nabere prah in umaza- nija, zato jih sem pa tam skr- tačimo. Samo minuto časa vam je treba, da storite sledeče, če vas je zalotila pK>letna nevihta: suk- njič obesite na obešalnik v ko- palnici ali na balkonu, klobuk položite izravnan na mizo ali na polico, dežnik postavite su- šit v banjo. V čevlje natlačite časopisnega papirja. Majhen trud je vreden uspeha! Preden obesimo obleko v oma- ro, vzemimo iz žepov vso ropo- tijo, odstranimo tudi pas in na- ramnice. Ako se kravata na vozlu ma- lo zamaže, je ne zavežemo tako kot navadno, ampak damo dalj- ši konce na drugo stran in jo zavežemo levoročno. Umazane- ga mesta tako ne bo videti! Srajca se cesto obrača ali ui- de izza pasu. Temu se izogne- mo, če spojimo zadnji gumb srajce z gumbom na hlačah z gumijasto vrvico. Hlače izmerimo tako: najprej čez pas, samo na eni strani, zato rezultat jjodrojimo, dolžino iz- merimo po notranjem robu, ši- rino pa na sedalu, ob kol^ntt in robu. Črne prste od kajenja očisti- mo z limonovim sokom. Sledove juh in drugih jedil mastne narave je cesto moč od-, straniti iz kravate s smukcem,- Vtaremo ga v madež in pustimo čez noč. Zjutraj smukec z ma- dežem vred izkrtačimo. BREZ BESED KUPUJE KMETIJSKA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU CELOTNE OBČINE PTUJ TER NA OBMOČJU OBRATNIH ENOT PRAGERSSKO IN STARŠE. Ponudbe sprejemajo pisarne obratov: Dornava, Sobetinci, Turnišče, Kidričevo, Pragersko, Starše, Osojnik, Podlehnik in Zavrč. UPRAVA Opozorilo Zaradi popisa in točne evidence morajo biti do 30. no- vembra 1962 na vseh grobovih mestnega in rogozniškega po- kopališča tablice z imeni pokopanih in letnico smrti. Za grob, ki tega ne bo imel do dodo redno čiščenl in predlagali v najstrožje kaznovanje osebe, ki ne odnašajo plevela in dnigih smeti na za to določeno mesto na pokc^- lišču. Zavod za komunalno dejavnost Ptuj. Jlfi Marek Drohne drame > Male hišice predmestne četrti So si VSe podobne: spodaj soba in kuhinja, zgoraj v podstrešju spal- nice. Noč je. nekaj zvezd prebli- skava skozi oblake, veter veje skozi krošnj dreves. Mali vrtički di-hte v jesenskem hladu. Pred neko hišico se je ustavil mož, postavil kovček na tla in od znotraj pritisnil gor. Potlej je z roko segel skozi mrežo vrtnih \Tatc in od znotraj pritisnil na kljuko. Vratca so zaškripala. Ko- raki so odmevali po kamniti stezi. Prišel je do hišnih vrat in jih skušal odpreti. Ni šlo. Spet je po- skusil. Zaman, na notranji strani je tičal ključ. Seveda, ni ga pri- čakovala . . . Škoda, si je mislil, kako lepo bi bilo, če bi jo prese- netil spečo. Poljubil bi jo in ona bi se prestrašila. Zares, že dolgo je nisem poljubil speče. Človek zmeraj nekam nima časa za take stvari. Moral se je vrniti nazaj in spet pogledati proti temnemu oknu v podstrešju. Rahlo je zažvižgal. Prisegel bi bil, da se je zganila zavesa pri oknu, toda očitno se je zmotil, saj bi se bilo sicer okno že odprlo! Ona kratko malo spi... Spet je zažvižgal in se začudil, kako se to razlega skozi noč. Po- tem ej pobral kamenček in qa vr- gel proti šipi. Vrgel je drugič, tretjič . . . Smehljaje s, je pred- j stavljal njeno globoko spanje, ki sedaj kamenčki udarjajo vanj. Ni slišal, kako so se odprila vrata, ki vodijo z verande ne vrt in kako je nedo zadaj stekel med gredice. v Tovornjak je zapustil zadnje praške hiše in zapeljal na široko cesto. Mož poleg šoferja je dejal: »Prevdino, Karlik, nimava dovolj pritrjeno!« Šofer je zamahnil z roko: »Bo- di brez skrbi, saj je stroj in ne gospodična!« »Imam ga raje kakor gospodič- no,« je rekel mož m se nasmeh- nil. In peljale sta se molče m on si je predstavljal, kako ju bodo sprejeli o podjetju. Kajti tole je oelika zmaga- Seveda je stalo precej truda, preden je prodrl z novo zamislijo. Skimavah so, se zvijali, ampak to je zmeraj tako, nemara tako mora biti, je pač ve- liko ljudi, ki si zmislijo, da so iz- našli nekaj nenavadnega, nekaj, kar bo obrnilo svet. Ampak on je sedaj imel svoj stroj celo v kon- kurenčnem podjetju in tam so priznali, da je to dobra svar! »Jaz mislim,« je rekel na glas, »da se inženir že ozira, če že pri- hajajo!« Pri sebi pa si misli: morda me bo čakal tudi šef! Zakaj to je vendar zmaga za vse podjetje. In seveda tudi doma bo veselje, saj Se je žena dovolj namučila, ko je do noči sedel nad risbami, a zme- raj nič in nič ... V tovarni bi to mogli dati na tablo pred vhod m lahko bi tja dali tudi mojo foto- grafijo. Postrani je pogeidal šoferja in preudarjal, ali mu naj to reče. Ni se mogel odločiti. »V časopisih bi morali pisati o tem,« je končno dejal negotovo. »O čem?« se je šofer zbudil iz svojega dolgega razmišljanja. »O tem, kar voziva? Kako pa . . .« Mož si je prižgal cigareto in ko sta se že dolgo peljala, je rekel: »Karlik, ustavi na križišču, bova izpila kozarček. Saj še sem tega nisem proslavil in vendar je to velika stvar . . .« Izpila sta kozarec in izpila dru- gega in šofer je za volanom brun- dal pesmico, no pa se je smeh- ljal: to je velika zmaga, že vidim, kako bodo vsi prileteli, ko boš za- hupal pred vhodom v tovarno' Sta že tu! Že peljeta . . . In prišla sta na mesto. Šofer je zahupal in vratar je počasi šel dvigat zaporo. »Dedek, telefoniraj ravnatelj- stvu, da sva tu!« je vzpodbudil vratarja in si mel roke. Dekle je peljala čez dvorišče ročni voziček in on ji je zaklical: »Halo, Marženka, sva že tu!« »Ja?« je rekla in šla naprej. Tedaj je prišel vratar. »Telefo- niral sem. Pravijo, da dajte v skladišče.« Mož je zamežiknil, ko da ga je kdo udaril: »Nič drugega niso rekli?« »Ne.« Ozrl se je okrog. Ni mogel ver- jeti, da je dvorišče prazno, da ga nihče ne čaka in da se nihče ne najde, ki bi vsaj prišel pogledat njegov uspeli stroj. »Pojdi, pomagaj mi, da to dava dol,« je tolažeče dejal šofer in z vso silo pognal motor, ker se je ujezil. Okna pisarne so šklepetala. Ven pa ni nihče pogledal. • C želel je F>ostati pevec. Hrepenel je po tem, da bi nekoč stal na odru v večernem fraku in da bi pred njim umolknila v temo po- greznjena dvorana. Medtem pa bi nekje zunaj veter vihal plakate, na katerih bi blestelo njegovo ime . . . Niso pa sprejeli v šolo. baje je za njegovo starost že prepozno. Ampak to je očitno samo izgovor. V gledališču ga niso vzeK v zbor, rekli so rr»u, da, žal nima šole. A tudi to je bil izgovor. Toda našel si cj učitelja in ga plačuje z denarjem, ki *fapijala Si bova na več stvari, prijatelj, močno se že veselim!« »Oprosti, ampak jez imam pra-* vioo, da jo vidim. Sodišče je tako PTUJ. 1. NOVEMBRA 1962 TEDNIK STRAN 5 Razvoj sredstev za informiranje v svetu Po poročilu organizacije Zdru- ženih narodov ra prosveto, zna- nost in kultui-) je zavzel radio prvo mesto pri razvijanju mno- žičnih sredstev za informacije v deželah, kjer še vlada pomanjka- nje teh sredstev. Radio, je rečeno v tem poroči- lu, je moderni naslednik signali- ziranja z ognjem in bobnom ter najlažji in najcenejši način, da prispejo informacije do množic prebivalstva. Oddaljenost ali po- manjkanje cest in letališč ne pred- stavlja zaprek za radijske oddaje. Prav tako pomemben element za nerazvita področja v svetu je dej- stvo, da ne predstavlja neke za- preke niti nepismenost. Vse te okoliščine, je rečeno v poročilu. So razvidne iz dejstva, da se je radio od leta 1948 dalje razvijal v slaibo razvitih predelih hitreje kakor kakršnokoli drugo informa- cijsko sredstvo. Vendar pa obstaja zapreka za hitrejši razvoj radia kot sredstva za informacije: cena sprejemnika. Še pred nekaj leti je mednarodna unija za telekomunikacije na ini- ciativo Unesca začela obravnavati probleme proizvodnje cenenega, dobrega in trajnega sprejemnika. V poročilu je rečeno, da je mogoče proizvajati določene tipe radio sprejemnikov za ceno pet dolarjev, če bi jih proizvajali v dovolj velikih količinah. Ta cena ni nepristopna niti tistim, ki ima- jo letno 300, ali celo samo 100 dolarjev dohodka. V poročilu so navedeni tudi drugi zaključki o sredstvih infor- macij. Med njim; so naslednji: v nekaterih deželah Afrike in južne Amerike letna naročnina na dnevn'il< dosega 28 odst. pov- prečnega dohodka prebivalca v primeri z 1 odst. v ZDA; v Afriki je r«zvoj časopisnih agencij hitrejši kot kjerkoli drugje. Nad 20 afriških dežel ima lastne nacionalne časopisne agen- cije, medtem ko so bile pred tre- mi leti komaj tri; na otokih južnega Pacifika so radio oddaje bolj razširjene kot tisk in so postale glavni izvor in- formacij. Razmetani na velikih prostranstvih oceana imajo ti otoki z malim številom prebival- cev velike težave pri transporti- ranju tiska. Prva časopisna agencija je bila ustanovljena v Angliji leta 1836. Danes dela nekaj milijonov po- klicnih novinarjev v svetu v nad 1200 časopisnih organizacijah. New York — palača OZN Potek cepljenj aktivnih zavarovancev proti tetanusu v mesecu oktobru letošnjega leta je bilo prvo zaščitno ceplje- nje odraslih proti tetanusu na področju ptujske komune. Drugo injekcijo cepiva bodo dobili vsi, ki So bili prvič zajeti po razpore- du do 15. novembra. Cepljenje proti tej neverni bolezni je po zakonu obvezno za vse male otro- ke, za šolarje prvega razreda, za vojake in za brigadirje na mla- dinskih akcijah. Za druge skupi- ne prebivalstva do sedaj množič- nega cepljenja ni bilo. Posamez- niki dobivajo ob pK>škodbi, torej v trenutku, ko so izpostavljeni možnosti okužbe, injekcijo proti- tetanusnega seruma, seveda če se pri vsaki taki poškodbi zatečejo po pomoč k zdravniku. Vemo, da se to v večini primerov ne zgodi, vemo tudi sicer, da večine majh- nih p>oškodb mine brez vsakih po- sledic, ne smemo pa se zanesti na srečo, ker tudi to vemo, da obolevajo sedaj pri nas za teta- nusom samo necepljeni, starejši letniki, in da vsak tretji oboleli kljub pomoči umre. Pa tudi če bi vsaka poškodba bila pravilno ob- ravnavana in spremljana s seru- mom, bi nastajale težave, ker se- rum daje zaščito samo za nekaj dni, in ker pri ponovni injekciji seruma lahko nastanejo težke in nevarne komplikacije. Med nami ni malo ljudi, ki so že dobili za- ščitno injekcijo seruma, in ti ve- do, da jih je zdravnik opozoril, da do nadaljnjega ne smejo do- biti ponovne injekcije, in da mo- rajo v vsakem primeru poškodbe povedati, da so injekcijo seruma že dobili. Serum se v primeru po- novitve daje po posebnem po- stopku, oprezno, z večkratnim ubodom. Vseh teh komplikacij so rešeni ljudje, ki so pravilno cep- ljeni proti tetanusu, njihovo telo pa postane po dveh zaporednih injekcijah cepiva v razmaku 4 tednov odporno proti tej bolezni za dobo 5 do 10 let. V primeru IX)škodbe ne potrebujejo seruma, kvečjemu ponovno injekcijo cepi- va, ki ne more izzvati nobenih komplikacij, temveč samo okrepi morda že oslabljeno odpornost. Letos je na našem pretežno kmečkem področju cepljeno samo omejeno število kolektivov Z leti upamo, da bodo zaščite deležni vsi, ne samo aktivni zavarovanci, temveč tudi njihovi svojci. Zanimivo in omembe vredno je dejstvo, da so posamezni kolek- tivi različno reagirali na ceplje- nje. Nekateri so sklenili, da je za njihove člane cepljenje obvezno, s tem je ta obveza za člane ko- lektiva postala zakon. Tak pozi- tiven zakon ima za posledico, da so člani takih kolektivov z mali- mi izjemami zaščiteni proti teta- nusu, in da razen opisanih pred- nosti tudi finančno ne bodo pod- jetja bremenili stroški serumske injekcije ob vsaki poškodbi, ki jih bodo po novem zakonu plačevala za svoje poškodovance podjetja sama. Organizacija cepljenj je bi- la doslej v vseh podjetjih v redu. Druga p^odjetja so izvedbo cep- ljenj smatrala kot svojo resno nalogo in zadolžitev v skrbi za zdravje delavcev, tako da so po- samezni člani kolektiva, ki so se bali uboda in niso zaupali v korist take intervencije, klonili pred mnenjem večine. Imeli smo tudi primere, kjer so se posamezniki, ki niso bili predvideni za ceplje- nje, javljali z željo, da bi bili cepljeni. Imamo pa podjetja, kjer je bil odstotek odziva manjši, in med njimi daleč prednjači Tovar- na avtoopreme. V TAP je ostalo 148 delavcev neopravičeno necep- ljenih. Služba HTZ bo morala raz- členiti vzroke za tako stanje. Za- ščitna cepljenja so nadaljnji ko- rak k preprečevanju obolelosti delovnih ljudi in je skupnost vse- stransko zainteresirana, da se na- pori in sredstva, uporabljena za Združenje šoferjev v mesecu prometa v mesecu prometa je Združenje šoferjev in avtomehanikov, podr. Ptuj, ob sodelovanju Avto-moto društva Ptuj priredilo predavanje predvsem o cestno-prometnih predpisih: o vožnji skozi križišče in o prvi pomoči ob prometni ne- zgodi. Slednje je namreč prav ta- ko važno in je potrebno, da je vsak voznik motornega vozila s tem seznanjen. Združenje je pripravilo tudi obisk podjetij prek svojih pred- stavnikov. Ti so obiskali podjetja. ki zaposlujejo večje število šo- ferjev ter se zanimali za tam za- poslene člane združenja. To akcijo odbora združenja so pozdravili v vseh podjetjih ter so predstavnike združenja povsod lepo sprejeli. Ponekod so izjav- ljali, da je združenje v Ptuju edina organizacija, ki se zanima za svoje člane ter jim želi tudi pomagati. Na vprašanje, kako so v podjet- jih zadovoljni s svojimi šoferji. so dobil predstavniki združenja povsod pozitiven odgovor. Prime- rov premajhnega zanimanja za podjetje ali za vozilo je pri članih združenza zelo malo, v kolikor pa se kaj takega pojavlja, se pojav- lja pri tistih članili, ki ne priha- jajo na sestanke podružnice, ki so v podjetjih mnenja, da od- Na teh sestankih se šoferji sezna- njajo s problemi organizacije in novostmi v predpisih in odredbah glede varnosti v prometu. Podjetja so izrazila potrebo po sodelovanju med podružnico in podjetji, ker dandanes šofer ni samo šofer, temveč tudi souprav- Ijalec v podjetju. Glede na vse to so v podjeatjih mnenja, da od- igrava organizacija pomembno vlogo in da je v občini potrebna. ^ ... ...I-Vidvik Pšaia to dejavnost, tudi stoodstotno obrestujejo. Šef higienske postaje Dr. N. Pavličev IZJAVE O ESPERANTU M. Š. iz Š., ki živi že nekaj let v Stocholmu in je prišla na do- pust v domovino, pravi, da ji je znanje esperanta omogočilo priti na Švedsko. Ko bi se že morala | vrniti, so ji tamkajšnji esperan- tisti ponudili pomoč in ji priskr- beli dobro službo. M. K. iz S., psiholog in pisatelj, pravi: »Potom esperanta sem se seznanil z uglednimi esperantisti sirom sveta in še nisem srečal človeka, ki bi ne imel koristi, ker se je naučil esperanto.« V Ptujusta dva začetna tečaja. Esperanto spet poučujejo v šoli Franca Osojnika v IV. razredu. Interesenti za dopisni tečaj naj Se javijo usfcmeno ali pismeno na esperantsko društvo, sekcija DPD »Svoboda« Ptuj. -o- ]uioslofiiiisKe pionirsiie m Pionirski odred na osnovni $oli naidino Tudi hajdinski pionirji so v le- tošnjem letu mnogo storili za iz- boljšanje telesno-vzgojne dejav- nosti na osnovni šoli. Lotili So se gradnje šolskega igrišča, kjer je delalo 230 pionir- jev in opravilo 1.593 udarniških ur. Na dodeljeni parceli so izvršili drenažo, splanirali površino, iz Kidričevega pa so na vozi It ugas- ke, ter vse z ročnim valjarjem povaljali. Danes imajo lepo ure- jeno telovadišče, igrišče za odboj- ko in rokomet ter jamo za skoke, prepričani pa smo, da bi z od- stranitvijo šupe in drvarnic, ki so neprimerne na tem mestu, dali okolici lepši videz, celoten pro- stor pa porabili v športne name- ne. Toda delo pionirskega odreda Se ne odraža samo v tem. Izvedli so tekmovanje s pionirji drugih šol in to Majšperka, Vidma in »F. Osojnik« Ptuj. V štafeti od šole do Ptuja je sodelovalo 320 pio- nirjev, 50 pionirjev pa se je ude- ležilo pohoda »Po pK)teh slovenje- goriške čete«. Sodelovali so na telovadnem nastopu v Ptuju, na občinskem prvensvu v atletiki, rokometu in šahu, kjer so v ostri konkurenci zasedli prvo mesto ter postali občinski prvak za leto 1962. Na občinski reviji pevskih zbo- rov je sodelovalo 108 pionirjev. Udeležili so se tekmovanja »Po" kaži, kaj znaš« v cestno-promet- ni vzigoji. Pridno delajo v šolski zadrugi tfer s pridelanim oskrbujejo šol- sko kuhinjo z ozimnico. V nabi- ralni akciji za šolsko kuhinjo so nabrali nad 8.000 kg krompirja. Izdajajo svoj literarni list »Naj- dihojca iz Hajdine«, kar je edin- stveno v občini, v katerem najde- mo članke o njihovem delu in življenju. Kar smo napi.sali o pionirjih iz Hajdine, še ni vse, kar so storilL Vsekakor pa so s svojim delom dokazali, da tudi oni želijo ustvar- jati in izboljšati pogoje svojega dela, da bo njim in njihovim mlajšim sošolcem lepše in boljše. a. C. Eden za tri Znani pisatelj Chesterton je bil velik debel\Jih. To ga ni prav nič motilo. Še ponašal se je s svojo debelostjo. »Samo pomislite, kako sem jaz lahko galanten,« je rekel. »Včeraj sem sedel v natrpanem tramvaju, in ko sem vstal, sem odstopil kar trem damam hkrati svoj prostor!« Naše zdravje Gibanje in počite Večina poklicev obremenjuje telo enostransiko. Zato je po- trebna skladna izravnava pred- vsem pri ljudeh, ki pri opravlja- nju svojega poklica samo sedijo. Kaj pa športno udejstvovanje? Bolezen stane mnogo več časa! Ni nobenega dvoma, da je telo, vajeno gibanja, mnogo bolj od- porno proti obolenju kakor ne- vajieno. Najbolj razvneti gledalec na športnih prireditvah zelo malo stori za svoje telo. V tem je velika miselna napaka naiše za šport navdušene dobe. Nekaj aktivnih ljudi uganja vrhunski šport, velika množica pa je od športnih vaj oddaljena mnogo bolj, kakor je to pametno. Vrhu tega nas čas s svojimi prevoznimi sredstvi, dvigali in drugimi delo prihranjujočimi iz- najdbami osvobaja telesnih na- porov. Kam to pelje, sta poka- zala H. Kraus in R. Hirsland, profesorja medicine na univerzi Columbia v New Yorku. Na- tančno sta preiskala in primer- jala 4458 ameriških in 1987 ev- ropskih otrok v starosti od 6 do 19 let. Pri istih mišičnih vajah je odpovedalo samo 8,3 ^/o evrop- skih otrok, ameriških pa 78,4 "/o. Ugotovitev: »Glavna razlika med obema sl^upinama je v tem, da evropski otroci nimajo predno- sti tehnično nadvse razvite družbe. V nasprotju z načinom življenja ameriških otrok nima- jo evropski otroci avtomobilov, šolskih dvigal in drugih delo prihranjujočiih pomagal. Kamor koli gredo, gredo peš. Svoj pro- sti čas uporabljajo predvsem v prid svoji lastni telesni moči. Najibolj naravna oblika ak- tivnega gibanja je šport. Za zdravega se priporoča predvsem plavanje, za bolnega gimnastika. Plavanje je edini šport, ki ga izvajamo leže. Ta šport obsega vse, zaposluje in tako rekoč iz- ziva celotno mišičevje. Ta šport je zdirav: sklepi so prosti obte- žitve,, hrbtenica je zleknjena, prsni koš razširjen. Tik nad vod- no gladino je zrak čist in jasen, človek diha ubrano z gibi pla- vanja, izdihavanje je dolgo in globoko. Telo draži hladna voda ter je zato to res kakovostna vaja. Plavanje nd tuje človeški naravi. S pjoskusi je dognano, da čofotajo že tri tedne stari do- jenčki v vodi in pri tem držijo glavico krepko potonci. Plaš- nost odraslih pred vodo je po- vsem neutemeljena. V največ primerih gre za strah zaradi napačne vzgoje. V resnici pa je vsa umetnost plavanja v tem, da si prepričan, da znaš plavati. Razen čisto akutnih bolezni, te skoraj ni, ki pri njej ne bi bala primerna in naravi ustrezna gimnastika bolniku v prid. Ce oslabljenemu organizmu vedno samo prizanašamo, ga s tem še bolj slabimo. Gimnastiko glave, prsi, trupa, rok in nog lahko me- njavamo po trajanju in inten- zivnosti, pač ustrezno vrsti obo- lenja, celo v postelji. Po dr. K. razsodilo-« »Naj si misli, kar hoče, jaz sem že oddana. Vendar si ne bom zno- va komplicirala življenja, ne?« »Prosim, zavedaj se, da je mo- ja hči!« S prijateljem sva določila se- stanek, tista, ki se je kar naprej smejala, je tudi končala. Toda tisti globoki moški glas je še re- kel: »Kaj? Ona? Ona da noče. .?« Stopil sem iz kabine. Tudi de- kle je prišla ven. Hotel sem ji reči: »Torej a j bo s Karlom?« Ona pa bi mene lahko vprašala, na kaj si bova pravzaprav s pri- jateljem napijale. A šla sva mol- če drug mimo drugega, le oba sva jx>gledala v tretji oddelek, kjer je še stal tisti mož. »To ni mogoče,« je kričal v slušalko, »to ni mogoče, da bi me moj lastni otrok ne hotel videti!« Ampak na drugem oncu očivid- no n.i nihče več odgovarjal. • Tir • V trgovini pohištva je stalo pol- no mladih parov. Vneto si zibira- jo, odpirajo omare in se dotikajo F>ološčenih ploskev postelj. V nji- hovih očeh bereš, da so srečni, navdušeni drug nad drugim n da imajo kupovanje pcrfiištva za naj- imetnitnejši dogodek svojega živ- ljenja. Včasih so z njim' modre matere, ki pa, ko da mladim pri- strižejo krila, govore o valiteti in ceni, a mladi se drže za roe in njihovi smehljaji blodijo v obla- kih. Prodajalec je bil že utrujen. Mehanično je pravil cene, po de- setič Se je sklonil, da bi jim po- kazal, kako se odpira zložljivi kavč, s skomiganjem ramen je poslušal prepirčke nad kuhinjski- mi kredencami in nap>osled, kot Za počitek, je pisal v debeli blok številke naročil in kolio je kdo dal na račun. In ko je tako gledal novoporo- čence ali bodoče zakonce (včasih ga je zabavalo ugotavljati, kateri so že poročeni in kateri šele za- ročeni) je mislil na svoje pK>hiš- tvo doma, ki ga je podedoval po maten in ki je že vse izrabljeno, potem pa si je predstavil svojo ženo, utrujeno in razkuštrano, kako sestavlja moderno gladko posteljo n s dejal: čemu pa? Nekoč bodo vsi ti. ki so danes pri meni, stari in njihove žene razkuštrane in sitne in pohištvo bo prišlo iz mode in končno, ka- kor se pač dogaja, izrezljane čel- | niče postelj bodo p>ostale spet I modeme in mnogi si bodo želeli rož, ker bodo imeli doma staro pohištvo in utrujeno ženo Ko je odpiral omare in zapi- ral miznice, je mislil tudi na svo- jega sina. Kadar se bo ženil ,ne ko oženiti, da bo prišel na gotovo. Pri tem si bo prihranil veliko denarja. Samo, se je spomnil, da bo pK)tem imel doma stvari, ki mu ne bodo všeč in ne bo sre- čen. Zapisoval si je številke naročil in Si mislil: saj ima sreča tako kratek rep! Če bi tu sprejemali nazaj nedavno kupljeno pohištvo, bi lahko imeli lep pregled nad tem, ako malo časa vzdrže lju- dje skupaj. In tako si je rekel: Kako gre človeku na živce, če zmeraj gle- da tujo srečo! m ^ % Tapetnik je z veliko iglo zabo- del v pripravljeno delo in se obr- nil k ženski, ki je prišla k nje- mu v delavnico. »Prevleka?« je rekel počasi, »imamo. Tamle, tisto blago, kar izberite si!« Na polici je ležalo nekaj kosov v raznih barvah; zelena, rdeča rjava, tudi modra z velikmi tem- nimi cveti in še črtasto blago, ki je pravkar moderno. »Iz tega se danes dela,« je re- kel mož in gledal, kako gospa počasi ogleduje vzorce. In si mi- sli: le ne izbirajte preveč, draga moja, drugega blaga ni dobiti, da- nes ni kot nekoč, da bi si človek lahko kaj dosti izbiral. Delamo iz tega, kar nam dodelijo. Cfospa je še kar naprej izbira- la, nikakor se ni mogla odločiti. »Naj bo za stol k mizi?« je strokovno vprašal tapetnik. »Ti se veliko delajo iz rdečega ripsa. Če pa potrebujete za kavč, p)otem vzemite nekaj, kar se bo prilega- lo ostali opremi. Najbolj praktič- no pa je rjavo, to se dobro čisti.« A ežna je le odkimala: »Ne, to naj bi bil velik, udoben nasla- njač.« »Potem si boste pa lahko iz- brali, če ni potrebno, da se čemu prilega,« si je oddahnil. »Torej, katero, gospa?« Pogledal je svoje delo in tako naznačil, da nima časa na pretek., »Danes je, draga gospa, doba, ko se hiti. Delamo iz tega. kar nam dajo ali kar kdo prinese.« Gospa je prišla malce v zadre- go. »Da boste vedeli, naslanjač naj bo za človeka, ki bo v njem sedel ves dan, razumete?« »Bolnik?« je vprašal in pogledal »Bolnik?« je vprašal in jo p>o- gledal čez očala. »Bolnik, ki samo v naslanjaču sedi. In nikoli več ne bo vstal iz njega. Svoj živi dan ne. Pa sem si mislila . . .« Gospe so se za- meglile oči in glas ji je preskočil. Umolknila je in tembolj nervozno med prsti mencala posamezne ko- ščke blaga. Tapetnik je molče prikimal in gledal blago, ki ga ima v zalogi in bilo mu je jasno, da nima iz česa napraviti takega naslonjala, ki bi bilo veselo in 'bi hkrati pomirje- valo, ki bi človeku vzbujalo za- upanje in mu nadomestilo ulico, park, polje, gozd. Gledal je blago, ki je ležalo na polici in bil žalosten, ker ni takšnega blaga, ki bi moglo vse to nadomestiti. In bilo mu je žal, da ne more narediti naslanjača ki hi ix>stal kos sveta. • 1^ • Ostala "je v kupeju čisto sama v črni svileni ruti in v črni obleki, nagbbana, stara. Ti, ki so jo šli spremt, so urno odhajali in sliša- ti je bilo njihov pogovor in smeh, zakaj pogreb je bil dopoldne in sedaj imajo mir, ko tista molčeča sorodnica, ki ji neam sramežljivo pravijo teta, odhaja proč Dal so ji na pot medeni popr- nik. Ni bila navajena na tako jed, a pretrgala je prozorni ovoj in seda jžveči to slaščico, ki je ni vajena in ki ji ne tekne. Doma si bom vzela kavo in kruh, sedaj pa moram jestvj to, kar so mi pač dali. In si misli: glej, pn^greba je že konec, ljudje se preoblečejo, on pa ej že tam. Kdo bi rekel, da bo prav Janika vzelo tako hitro, no da, bilo mu je že tudi precej čez šestdeset in baje je imel na srcu. Ampak kako je to, da ni nihče na tem pogrebu jokal? A vendar Janik ni bil kdorko- li, v življenju je daleč pripeljal in vsaj jaz bi bila lahko jokala. Od teh, ki so bili tam. nihče ne ve, da bi imela za kaj. Ampak to je že tako davno! Pogrebov znancev pa je toliko, vsako leto, katerikrat tudi po dva. Njene nagubane roke p>ogladijo črno krilo in spet mJmo obstane- jo na kolenih. Ta roka in obraz je na njej edino, kar ni popolno- ma črno. To je že let preteklo, ko je bil Janik še študent in se je pripeljal k nam na p>očitnice! Mati je pe- kla že dva dni naprej, zakej bila je čast, da ej prišel k nam, bili smo si le daljni sorodniki. A jaz sem mu postiljala posteljo v pa- radn sobi in ta postelja je diša- la, ker smo pernice znosili na sonce in sem dala v kozarec nov šopek resede. On pa mi je zjutraj rekel: »Terezika. tako sladko sem spal! To pa zato, ker si mi tako mehko postlala!« Tedaj me je zbodlo pri srcu. 2^to, ker ej to rekel le tako v šali. Kko davno ej že to in jaz se tega tao dobro spominjam, a tudi njega se spominjam v tistem okroglem slamniku. Najbrž so se čudili, kdo je pri- šel na f>ogreb iz take daljave, a kaj oni vedo, kako rada sem mu p>ostiljala in ao sem se ga spo- minjala? Via se je že premaknil, poteg- nila si je ruto giblje na oči in ra- skave razpokane roke so zapra- skale Po stari svili. Ko človek kaj lepega v življe- nju sreča, se tudi malenkosti dol- go spominja. A to so že leta, to- lio let ... Janik, sej mi nikoli več nihče ni rekel kakor ti: slad- ko sem spal, Terezika, ker si mi ti tako meho postlala. In v senci naprej potegnjeie rute se ji je utrnila solza in pol- zela počasi, zelo počasi po sta- erm globoo potegnejnem naguba- nem obrazu. Eidina solza za mr- tvega. Prevedel Branimir Kozinc STRAN 6 TEDNIK PTLTJ, 1. NOVEMBRA 1962 Mestni kino Ptuj predvaja 1. in 2. novembra slo- venski film »DRUŽINSKI DNEV- NIK«, 3. in 4. novembra angleški barvni film »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«, 6. in 7. novembra angleški film »LIGA GENTLEMA- NOV«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 4. novembra sovjetski barvni film »DEKLICA BREZ NA- SLOVA«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 4. novembra ameriški barvni (cinemascope) film »ZAD- NJI VOZ«. Kino Zavrr predvaja 4 novembra jugoslovan- ski film »VRATA OSTANEJO OD- PRTA«. Dva kvalificirana delavca IŠČETA prazno ali opremljeno sobo v Ptuju. Plačata za šest mesecev vnaprej. Naslov v upravi. IŠČEM prazno sobo in kuhinjo v f^uju ali okolici. Dam nagrado In plačam najemnino vnaprej. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM kompletno spalnico in skoraj nov radio- aparat. Naslov v upravi. PRODAMO črpalko za studenec in dve lončeni peči. Vprašajte pri Vodopivcu. Slov. tra 12. Smrekove in borove deske PRO- DAM. Naslov v upravi. Strešno ogrodje (rušt) 8 m^ PRO- DAM. Šešerko Franc, Rogoz- ca. Zaradi nezmožnosti za delo PRO- DAM majhno posestvece v iz- meri 1 ha 90 a z lepimi, veliki- mi hrajdami, mladim gozdom, sadovnjakom ter takoj vseljivo hišo z električno razsvetljavo. Ogled vsak dan do 15. novem- bra 1962. Cena 7.=50.O00 din Od- daljenost od Ptuja 4 km Rajh Ivan. Placar 55. p. Desternik. Sedem let staro kobilo PROD.AM. Rakuš Jože, Medribnik 15, p. Cirkulane. SLUŽBE IŠČEM ŽENSKO, ki bi 7 ur dnev- no p3zila na leto m pol starega otroka. Naslov v upravi. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 4. nov. do 10. nov. 1962 Prvi krajec bo v ponedeljek, 5, novembra 1962. ob 8,15. Napoved: do srede ali četrtka bo spremen- ljivo oblačno in mrzlo, nato ne- koliko topleje in dež. POPRAVKI k ČLANKU »DENAR IN VARČE- VANJE«: Ob zaključku se mora pravilno glasiti, da čestita vsem varčeval- cem Komunalna banka Ptuj in ne C. V. K Članku »žiro računi in ZARAČUNAVANJE stroškov«: Članek je bil objavljen v dveh polovicah. Površen bralec si bo to tolmačil, da ostane pn starem, t. j da ne more komunalna banka opravljati poslov po žiro računih brez nadomestila. V drugi polo- vici je šele razvidno, da je spre- jel UO komunalne banke sklep, da zaradi poudarka na funkciji, ki .jo naj imajo žiro računi, komunalna banka {X)slov po žiro računih ne bo zaračunavala ter jih torej opravlja brezplačno, le dnevni iz- pisek bo zaračunan po 50 dinar- jev. Nadalje je potrebno tudi popra- viti, da velja sklep UO od 25. sep- tembra dalje in ne od 25. oktobra. Komunalna banka Ptuj ŠPORT rokomet! DRAVA-MARIBOR (moški) 29:10 (10:4) Ob bučnem navijanju domače- ga občinstva, je Drava kmalu do- segla 7:0. vendar je potem pre- cej popustila in dovolila nasprot- niku, da je znižal rezultat na 13:8. v zadnjih minutah pa je Drava ponovno zaigrala tako. kot so jo v zadnjem času nevajeni videti ptujski navijači in v slabih petnajstih minutah dosegla 16 go- lov. Pri Dravi se je tokrat izka- zal vratar Kuhar, kj je obranil 5 sedemmetrovk. Zanimivo je. da So za Dravo bili uspešni vsi igral- ci. DRAVA-MARIBOR (ženske) 7:3 (3:2) Drava v postavi: Emeršič, Nahberger, Kramberger, Komac. Korenjak. Feguš, Neubauer, Dro- fenik. Voda, Letonja, Toplak je ponovno zabeležila lepo zmago. Drava dobiva počasi ponovno do- bro ekipo, ki ji pa lahko zameri- mo samo to. de se igralke le s težavo odločijo za strel. Gole za Dravo sta dosegli Kramberger 4 in Korenjak 3. DRAVA-KOVINAR 15:21 (4:10) Mladinci Drave so tokrat razo- čarali 200 gledalcev s slabo igro in neborbenostjo. Igra je imela dvoje razhčnih delov. v prvem so domačini popolnoma odpovedali, medtem ko so se v drugem delu popravili m bili enakovreden na- sprotnik. Drava je bila slaba predvsem v obrambi, odpovedali pa so tudi vsi trije vratarji. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti no območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Selak Marija, Videm 20 — Biserko; Horvat Silva, Du- brava 33 — Srečka; Zadravec Ma- rija, Kajžar 25 — Marijo; Kukec Ana, Lackova 1 — dečka; Zma- zek Marija, Ciril Metodov drevo- red 1/2 — Borisa; Bezjak Beatri- ca, Biš 29 — deklico; Intihar Alojzija, Kungota 10 — Tončka; Mohorko Alojzija, Stari grad 40 — Ido; Kocbek Marica, Spuhlja 116 — Kristino; Hebar Marija, Vi- čenci 19 — deklico; Tuš Marija, Gregorčičeva 8, Ljubljana — Darjo; Petek Terezija. Gajevci 26 — deklico; Zoreč Katarina, Gra- jenščak 72 — Draga. Umrli so: Koželj Franc, Masa- rykova 3. roj. 1894, umrl 30. 10. 1962; Copak Katarina, Prešerno- va 18. roj, 1888, umrla 27. 10. 1962. Zadnje kolo v maribor- sko-murskosoboški ligi Drava-Radgona 1:3 (0:3) v Kidričevem je bila v nedeljo na sporedu zadnja tekma mari- borsko-murskosoboške lige med ptujsko »Dravo« in Radgono. Zmagali so gostje iz Radgone s 3:1 (3:0). Le nekaj 100 gledalcev si je ogledalo tekmo, v kateri so igral- ci »Drave« zamudili nekaj stood- stotnih priložnosti za dosego go- la. V začetku prvega polčasa so igrali le z desetimi igralci, kar je bilo usodno, saj so v tem delu igre prejeli 2 nepotrebna gola. V drugem delu igre so se mladi igralci »Drave« sicer znašli, ven- dar niso mogli nadoknaditi za- mujenega. Edini gol za »Dravo« je dosegel Nežmah iz ll-metrov_ ke. Med igralci bi lahko pohvalili edino mladega Maučeca. S tem porazom je ekipa »Drave« ostala na predzadnjem mestu jesenske- ga dela mariborsko-murskosobo- ške lige. Občinska nogometna liga v IV. kolu občinske nogometne lloe sta bila dosežena naslednja rezultata: Markovci : Videm 2:5 (0:3) Dornava : Desternik 3:5 (1:4) V vodstvu je še vedno TVD »Partizan« Gorišnica pred Mar- kovci, Videm itd. V nedeljo bo na sporedu tekma v Ptuju med TVD »Partizan« Vi- dem m Destemikom ob 9.30. Za turnir v malem nogometu ki bo 29. 11. 1962 se še lahko pri- javijo ekipe do 10. 11. t. 1. na na- slov: občinska zveza za telesno kulturo Ptuj — Trg MDB 2/1. 2. Kri, ki rešuje življenja 16. oktobra 1962 so darovah kri krvodajalci: DES Ptuj, Živino- rejski zavod Ptuj in okolica Ptuj, in sicer: Ilovšek Ernest, Zajdela Mira, Simončič Janko, Korbar Ma- rija. Simončič Julijana, Strmšek Alojz, Letonja Jožef, Vrečko Vla- dimir, Ceh Jožef, Brus Mira, Rep Jakob, Varžič Silva, Potočnik Ja- nez, Borovič Anka in Vrabl Ivan. 23. oktobra 1962 so darovali kri krvodajalci iz Kidričevega: Ver- nik Lucija. Arnejčič Pavla, Su- kič Helena, Kovačič Marija, Ko- vačič Vlasta, Karo Anton, Pra- protnik Stanko., Horvat Dora. Si- menko Štefka, Murata Jožef, Fer- laž Anton, Pšajd Ludvik. Planj- šek Jožef, Krajnc Franc, Kuhar Elizabeta, Sevšek Leopold, Mez- narič Jožica, Pšajd Ivanka, Mag- dič Milan. Knez Jožica, Zupanič Stanko, Rudolf Peter, Selan Ciril, Sevšek Marija, Meznarič Ivan, Selan Krista, Zeleznik Marija, Ca- futa Milena in Tominc Milan. 25. oktobra 1962 so darovali kri krvodajalci iz Trnovske vasi: Hr- ga Angela, Muršec Antonija, To- polovec Ivana. Murko Angela, Požegar Franc, Braček Franc, Rojko Marija, Kocmut Ivana, Toš Rozalija. Med tem so darovali kri tudi posamezni krvodajalci, in sicer: Knez Jakob. Vuzem Mariia, Brod- njak Stanko. Kajnih Veronika, ing. Kravos Sonia. Labež Danica, Draganič Olga. Karba Jožef. Bu- dija Franc, Vogrinec Franc. Ka- menšek Marija. Šinkovec Elizabe- ta, Sčurl Ivan, Horvat Ivan, Kreč Franc, Žemljic Marija, Goričan Ivan in Cernezel] Barbara. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem v imenu bolnikov naj- iskrenejša hvala! Postaja za transfuzijo krvi, Ptuj Rdeči križ, Ptuj CENE sadja in zelenjave v trgovini na drobno pri »SADJARJU« trgovskem podjetju za odkup in prodajo kmetijskih pri^ delkov na dan 30. oktobra 1962 Krompir 52, čebula 130, če- sen 300, zelje 40—50, pesa 40, redkev 30, peteršilj 80, zelena 80, korenje 60, kostanj 60, ore- hi 250. banane 320 suhe gobe 4000—5000. limone 260. jabolka 85, smokve 24-0, ajdova kaša 240. fižol 120—160, jajca 29, grozdje 160. kislo zel.te 84 V prisotnosti posebne komisije je bilo pri Komunalni banki Ptuj, dne 25. t. m. lEŽrebanih 5 vlagateljev na hranilne knjižice, ki prejmejo denarne nagrade vsak po 3.000 din. Rezultartii tega žrebanja so bili med drugimi sporo- čeni javnosti v radijski oddaji v soboto, dne 27. t. m. Srečni dobitniki denarnih nagrad so lastniki hra- nilnih knjižic štev. 1148 M H, 1670 in 2599 s področja Ptuja in štev. 1806 in 1928 s področja Ormoža. Dobitniki naj predložijo hranilne knjižice zaradi vpisa nagrad. I>obitnika s področja občine Ormož pa pred- ložita hranilni knjižici Narodni banki v Ormožu, ki bo za naš račun vpisala nagrade. Komunalna banka Ptu.1 Iščemo kurjača za gretje centralne kurjave za dobo 4 mesecev, od novem- bra 1962 do aprila 1963. Izpit za kurjača ni potreben, pač pa je zaželjena praksa pri delu z parnimi kotli. O sebni dohodek po dogovoru. Restavracija Kidričevo Razpisujemo 2 štipendiji na sledečih strokovnih šolah: 1. eno štipendijo na Višji tehniški šoli in 2. eno štipendijo na Ekonomski srednji šoli. Pod točko 1. pride v poštev slušatelj drugega letnika, pod pogo.jem, da je uspešno dovršil prvi letnik. Pod točko 2. pride v poštev dijak tretjega let- nika, pod pogojem, da je uspešno dokončal drugi letnik šole. Pismene vloge naj interesenti pošljejo uprav- nemu odboru podjetja :&Agrotran&port< Ptnj, Rajš- pova ulica. Tekstilna tovarna in b arvarna E*tuj kupi dvoje družinskih stanovani Ponudbe na upravo tekstilne tovarne in barvarne Ptuj ZA VSAKDANJO RABO če ribarite v hitrih vodah, shranite denarnico v vrečico iz| poli vrnila ah nylona. Ako vam spodrsne in se boste neprosto-' voljno okopali, se denar in doku- menti ne bodo zmočili. Ribe dobro prijema,jo, kadar je borometrski pritisk visok ali se dviga, slabo pa tedaj, kadar je nizek ali ko pada. Če pošiljamo po pošti paket, za vsak primer položimo vanj tudi svoj naslov. Ako se ovojni papir strga ali naslov zbriše, paket še vseeno lahko dobimo nazaj it Če vam pade na tle kak maj- hen pnredmet, na primer manšetni gumb ali podobno, ga takoj do- bite, ako fK>ložite prižgano elek- trično svetilko plosko na pod. Zgubljeni predmet bo v i>oševni luči vrgel dolgo senco po tleh. lir Ako vam je ovratnik srajce pretesen, ga nekoliko razširite ta- ko, da ga navlažite in med lika- njem z vročim likalnikom razteg_ nete. Iz programa RTV Ljubliana Nedelja, 4. novembra 1962 6.00-^8.00 Dobro jutro dragi poslu- šalci — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa. po- ročila, pregled tiska, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.40—7.45 Po- govor s poslušalci. 8.00 Mladinska ra- dijska igra. 8.40 Miniature za mladino. 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Odmevi iz slovanskih dežel. 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Matineja narodnih ansamblov in pevcev, n.ao Ka- če Grom; Na naših mejnih prehodih. 11.50 Glasba za dober tek. 12.00 Poročila. 1X05 Naši poslušalci čestiitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremen.ska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.,30 Za našo vas. 14.00 Četrt ure s slovenskim oktetom. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Igramo za vas. 15.30 Majhen koncert Mane Callas in lana Peercea. 16,00 Humoreska tega tedna — EHn Pelin: Andreško, 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melo- diiami. 17.00 Poročila. 17.05 Kitara v ritmu. 17.15 Radijska igra. 18.06 Pet instrumentov: flavta, oboa. klarinet, rog in fagot v Danzijevem nihalnem kvinte tu 18 21 V tričetrtinskera taktu. 18,30 Športna nedelja 19,no Obvp-ni^ ipos OUslMme lauaedBice. 19.30 &^usju dnevnik 20.00 Izberite svojo melodijo. 21.00 umetnost verizma. 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana Zabavni ansambli RTV Ljubljana. 23.00 Poročila, 23.05 Nočni akordi 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek. 5. novembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Vapo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Igra češka godba na pihala. 12.30 Intermezzo z vašimi ljubljenci. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13,15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Ansambli iz Gotovčeve- ga »Era«, 14,00 Poročila, 14,05 Za vsa- kogar nekai. 14,35 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila. 17.05 Obdohia slovenskega samospeva — 4, od- daja, 17,45 Igra ansambel Jožeta Privška. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu, 18.10 V zabavnem tonu 18,25 Slovenske narodne za instrumentalni an- sambel in pevski duet, 18,45 Fadiiska univerza 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Fadiiski dnevnik 20 00 —22.00 Skupni orogram TRT — .S-tudlo Beograd. Zaključni koncert nagrajencev. mednarodnega tekmovanja v Zeflevi. — vmes ob 20.45—21.00 Kulturni globus. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Torek. 6, novembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—€.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved oved in pregled sporeda za naslednii dan Sreda, 7, novembra 1962 3.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregied tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7,00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila 12,05 Kmetijski nasveti 12.15 Instrumentalni kvintet MHlana Vitka iz Maribora, 12,30 Arije za mezzosoprani- stke, 13,00 Napoved časa, poročila, vre- menska naT>oved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Mala revija za- bavne glasbe. 14.00 Poročila. 17,00 Poro- čila, 17,05 Uro s skladateljem lulesom Massenetom. 18,00 Poročila — aktulnosti doma in po svetu, 18,10 Sodobni plesni ritmi, 18,30 Sovjetske revolucionarne' pesmi, 18,45 Ljudski parlament, 19,00 Ob vestila. 19,05 Glasbene razglednice, 19,30 Radijski dnevnik, 20,00 »Sončna ura«. 21,00 Glasbena medigra, 21,05—22,50 Le- oš laneček Lisica zvitorepka, 22,00— 22,15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. Četrtek. 8. novembra 1962 5 00—8,00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5,0.5—5,10 Po- ročila m dnevni koledar 6,00—6.10 Na- poved časa, poročila pregled tiska, vre- menska napoved ^n obvestila 7,00—7 15 Napoved j^asa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.30 jugoslo- vanska zabavna glasba. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Fantazija in suita. 14.00 Poročila. 14.05 Za razvedrilo in oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križafika št. 2. 18.00 Poročila — aktualnosti doma m v svetu. 18.10 Novo v naši diskoteki. 18.45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnenik. 20.00 Četrtkov večerdomačih pei smi in napevov. 20.45 Zabavna glasba. 21.00 Večer umetniške besede — .lurij Souček 21.40 »Romantični intermezzo«. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. Petek. 9. novembra 1962 5.00—8.00 Dobro tutrol (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar 8,00 Poročila 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12,00 Po roCila, 12,05 Kmetiiski nasveti, 12.15 Veseli planšarji nam igrajo in poio, 12.30 Srbska pesem in srbski ples. 12,45 Poje Cliff Richard. 13,00 Napoved časa. pora- čila. vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda, 13.15 obvestila in zabavna glasba, 13.30 Iz- berite si pevca, 14,00 Poročila 17,00 Po- ročila, 17,05 Na obisku pri slovenskih skladateljih 18,00 Poročila — aktualno- sti doma in po svetu, 18.10 Operetni na pevi. 18.25 Dr. Valens Vodušek: Rezija — neodkrit zaklad folklornega bogastva. 18.45 Iz naših kolektivov 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Portret v mini- aturi. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Obrazi in značaji v samo- spevih Modesta Musorgskega 2, oddaja. 21.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Sobota, 10. novembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor, nimaš prednostil 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Dalmatin- ske narodne pesmi. 12.30 Falla in Dvo- rak. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za začetek so- botnega popoldneva, 14.00 Poročila. 17,00 Poročila. 17.05 Gremo v kino, 17.50 Za- bavni orkester Raymond Lefevre, 18,00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18,10 Za ples in razvedrilo, 18,25 Ama- dev Amadei: Impresije orienta. 18.45 Naši popotniki na tujem, 19 00 Obvestila. 19,05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik, 20.00 Novo v studiu 14. 20.20 Marjan Marine: Skalp stoječega vola 20.50 Za konec tedna — ples. 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan.