618                                         Framčan: Je pa davi slau'ca pala.
varuje Sv. Kungota raznih nezgod. Tukaj sva vedrila in prenočila v gostoljubni hiši blagega župnika in šla drugega dne po prijaznih brdih nizdolu. Vreme je bilo iz prva deževno, ko pa sva prišla do Dravinje, razvlekle so se megle in nastal je najlepši dan. Rada bi bila šla drugega dne tudi na Konjiško goro od severne strani, toda dež naju je pognal v trg, ko sva baš prisopihala do polovice nje visokosti. Ker so šolski prazniki že potekali, odpravila sva se naposled   domov.
%
Je pa davi slaiVca pala.
aj  povešaš  svojo glavo, Ti  cvetica drobna,  mala?   — Mrtvi  cvet  me zre sanjavo: »Je pa  davi  slan'ca  pala !«
Kaj se solza ti  vsiljuje, Deklica mladostno zala?  — Mračno  mi  oko'   pričuje: »Je pa  davi slan'ca pala !«
Kaj je tebi,  duša moja? Kaj bi  toli žalovala!  —   — Pesem  mi ne da   pokoja : »Je pa davi slan'ca  pala!«
Framčan.
Dovolj  bi bilo cvetje.
T_yrevo   v jesenskem cvetu,                                       Mogoče,  da kdaj  meni
Kakd me veseliš,                                                  Zacvete še pomlad   -
Da  nade  pokopane                                               Dovolj  bi bilo  cvetje,
Iz nova mi budiš!                                                 Prepozno je za sad!
Framčan.
m-
;0
Moji spomini.
osti,  če srca površje Sreče mi  otaja žar,
Saj  v globine,  še  mrzlejše, Ne posegel bi nikdar.
Svetlim žarkom nepristopnih Tam  spominov žije sto,
Zaklenila jih usoda
Meni  v dušo je mlado.
Occultus.