Razne stvari. Ls domaČih krajev. Naš mil. knez in skof so od sv. Očeta bili imenovani hišnim prelatom in papeževim prestolnim asistentom. Polit narod. gospod. društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. ima v nedeljo 1. sept. ob 3. uri javno zborovanje v prostorih g. Koserja v proslavo 301etnega obstanka Vdeležita se tudi s poročili blag. gg. državni poslanec, dvorni svetnik dr. Ploj in deželni poslanec dr. Jurtela. Narodne može in mladeniče vabi o d b o r. Imenovanje. Pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču g. Fran Žiher je imenovan avskultantom. V dijaško semenišče v Mariborn so sprejeti: Jarh Franc iz Sv. Marjete pri Laškem, Zivortnik Pavl iz Starega trga, Jazbinšek Franc iz Št. Vida pri Planini, Stegenšek Franc iz Sevnice, Zepič Ludvik iz Razborja, Hajšek Ivan iz Makol, Pučnik Jos. iz Prihove, Ilešič Jurij iz Sv. Andraža v Slov. goricab, Sok Anton iz Sv. Marjete niže Ptuja, Veranič Anton iz Cirkovc, Rola Josip iz Sv. Benedikta v Slov. goricah, Pirkmajer Otmar iz Frama, Zavernik Franc iz Roperta v Slov. goricah, Vuga Josip iz Maribora, Vantur Adolf iz Središča, Segula Martin iz Sv. Marjete niže Ptuja, Čelan Valentin iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Majcen Jos. iz Lehna. Rogaška Slatina. Milostivi tržaški Skof monsignor Šterk, še vedno ležijo bolni; pravo bolezen so sicer srečno prestali, toda moči se jim zelo počasi vračajo. Pred 8. septembrom se visoki bolnik ne bodo mogli vrniti v Trst. — V cerkvi sv. Križa je zadnji petek popoldne neki 18-letni Henrik Zorko, doma od Velike Nedelje, vlomil pušico pri sv. Antonu ter ukradel 10 K 10 v. Hotel se je polastiti tudi vsebine pušice pri vratih, a tu ga je prijel č. g. kapelan Postružnik. Kmalu potem je prišlo par mož, ki so ga izročili žandarmeriji. V Rogatcu se je ustrelil finančni pregledhik Mihael Kovačič. Dne 31. t. m. bi moral zapustiti službo. Rojen je 1. 1872 v Podgorju okraj Brežice. Prestave v štajarski provinciji čč. 00. kapucinov. o. Angelj Sattler gre iz Lipnice v Murau za vikarja, o. Jan. Damocen Lorenčič, iz Gorice v Mettersdorf; o. Hilarij Perpar, iz Celja v Škofjo Loko za gvardijana; o. Erhart Pečar, iz Celja v Gorico; o. Anaklet Waltl, iz Wollsberga v Celovec za vikarja; o. Lambert Lanzuner, iz Wolfsberga v Irdning za gvardijana; o. Albin Fetzel, iz Wolfsberga v Lipnico; o. Alfonzij M. Vakselj, iz Murava v Knittelfeld za gvardijana; o. Otokar Cejan, iz Celovca v Gorico za vikarja; o. Evgen Merše, iz Celovca v Wolfsberg; 0. Oton Kocjan, iz Celovca v Hartberg; o. Egid Golob, iz Celovca v Celje; o. Janez Ev. Ažbe, iz Hartberga v Schwanberg za gvardijana; o. Viljem Ebenberger, iz Hartberga v Celovec; o. Žiga Wagner, iz Knittelfelda v Wolfsberg za gvardijana; o.Epiphan Bachmayr iz Knittelfelda v Mettersdorf za superiorja; o. Donat Zupančič, iz Škofjeloke v KrSko; o. Teodos Helhveger, iz Schwanberga v Celovec; o. Zeno Lezuo, iz Irdninga v Hartberg za vikarja; o. Gotthard Burtscher, iz Mettersdorfa v Murou z3 gvardijana in o. Ožbalt Seme, iz Mettersdorfa v Knittelfeld za vikarja. Pomiloščenje. Ivan BratuSa, katerega je porotno sodišče v Manboru obsodilo na smrt, ker je umoril svojo lastno hčerko, jo razsekal in pojedel, je od cesarja pomiloščen. Najvišje sodiSče prisodilo mu je sedaj kazen dosmrtne jede. Halbenrajnski Stiirgkh je postal tajni svetovalec našega presvit. cesarja. Kmetijsko zadrago pri Sv. Trojici v Slov, gor. so obiskali in pregledali glavni inšpektor zadrug iz poljedelskega miniaterstva, državni poalanee dr. M. Ploj in potovalni učitelj g. JelovSek ter našli vse v naj lepSem redu. Sedaj bodo, menimo, vendar utihnili nasprotniki. Dopolnilna volitev v Judenburgu. Za državni zbor namesto dr. Reicherja \e izvoljen kandidat nemške ljudske stranke lekarnar Karol Gasteiger. Kdor ne verjame, da se »Štajercu« meša, naj blagovoli prebrati uvodni članek zadnje številke. Tam je nakopičen velikanski miš-maš. 0 naših poslancih laže, kaj so vse sklenili na shodih, ia ponuja volilcem nekatere predloge, da jih stavijo svojim poslaacem. 0 teh predlogih rečemo, da kar jih je pametnih, Jih itak imajo naši poslanci v programu, nespametnih pa jim slovenski volilci ne bodo stavili. Regulacija Pesnice. Kakor se nam poroča, so nemške stranke zopet zavlekle regulacijo Pesnice za več let. Cuješ, »Štajerc«, ki zmiraj braniš nemške stranke? Oho, gospod Ornik! Kakor slisimo od več strani, je glavni urednik »Štajerca« pek Ornik. Njemu se morajo predložiti vsi, ali vsaj naivažnejši spisi. Za duh, ki veje iz »Štajerea«, bil bi torej odgovoren pek Ornik. Vsled tega nam je postalo marsikaj jaano. Mi bomo uporabili prvo priliko, da pokažemo slovenskim kmetom, kakšen prijatelj jim je pek Ornik. Postaja v Sterntalu pri Ptnju. Verojetno je, da se bo končno vendar naredila v Sterntalu postaja s skladiščem za blago. Najbolj se je za to potegoval državni poslanec dr. M. Ploj. Če pa postaje ne bo, potem nosijo krivdo ptujski Nemci, ki se tej postaji, ki bi bila za k m e t a velika dobrota, z vso silo upirajo. »Štajerc«, kaj pravis ti v tem sluč ju o ptujskih Nemcih ? Ali so tudi tukaj prijatelji kmeta? Nova knjiga. V tiskarni g. Drag. Hribarja v Celju }e izšla nova knjiga: Anton Martin S1 o m S e k kot pedagog. Spisal Jos. Brinar. »Slov. učit. društvo za ptujski okraj« je prisodilo spisu častno nagrado, kar knjigo že naprej priporoča. Šolska veselica v Ljutomeru. V proslavo 401etniee IV. razreda Franc Jožefove šole priredi učiteljstvo oziroma mladina deške in dekliške šole, šolsko veselico v nedeljo 1. sept. ob polu 3. uri po večernicah na vrtu g. Kukovca. 0 slabem vremenu vrši se veselica v telovadni dvorani Eranc Jožefove šole. Na vsporedu so sledeče točke: slavnostni govor, petje, tamburanje, deklamacije, dvogovori, telovadba, otroSke igre in pogostitev otrok. Povabljeni so stariši in prijatelji (prijateljice) Sole in Solske mladine. Slavna posojilnica v Gornji Radgoni je ustanovila štipendij v znesku 240 K za kmečke sinove iz gornjeradgonskega okraia, da se pošljejo v poljedelsko šolo v Grm. Prošnje se vložijo pri posojilnici. To je hvalevredno dejanje. Mi smo to novico povzeli iz drugih časnikov, ker se gornjeradgonskim rodoliubom ne zdi več vredno, naznanjati enakih rečij tudi v našem liatu. Iz Kozjega nam pišejo: Že delj časa se neki liberaluh v listih a la «S1. Narod», ¦ Rodoljub« in «Štajerc» zaletava v najodličnejše rodoljube kozjanskega okraja in jih nesramno blati. Zakaj? ker so kristjani in Slovani! Nedavno čitaii smo v «Narqdu» o »krivični razdelitvi* podpor med po toči poškodovane Pilštanjčane. Ta dopis mu pa zna zasluženo nagrado prinesti, če tudi ne v prav prijetni obliki. Dopisun menda misli, da bo žena za njega kazni plačevala ali pa še celo «kaSo pihat» šla. V «Narodu» z dne 30. marca t. 1. obdelava najprej «zabite kmetske klerikalce*, potem pride na volitve v kozj. okr. zastop, pri katerih «zabiti klerikalci* liberalnim vodjam niti jednega glasu dali niso, če se je tudi za nje pridno agitiralo, marveč so ti «klerikalci» jednoglasno, bilo je od 32 udov 29 navzočih, č. g. M. T. načelnikom, ter zdravnika g. dr. J. podnačelnikom izvolili. Nadalje piše v istem listu : «Ko je bilo vse razvneto, začelo je padati po teh preklicanih liberalcih, pri čemu ae je najbolj zagrel okrajni tajnik, a treznejši ljudje so ga pomirili s škafom mrzle vode.» Na to pa to-le: Dokler ne dokažeS, da je pri tisti priliki, ki jo opisuješ, le jedna napačna beseda padla, ali pa da se je le jedna kaplja vode rabila za pomirjenje «razgretega tajnika», — dokler tega ne dokažeš, imenujem te nesramnega lažnjivca in obrekovalca, ker si vedoma lagal. — Naši liberalci imajo sploh kaj čudne nazore; akoravno so po kranjskem receptu združeni z nemškutarji, smo jih dosedaj pri vsaki volitvi tako naklestili, tako temeljito pobili, da so stali bledi ko smrt. Naj se le zaletavajo v nas toliko časa, da si razbijejo neumne svoje butice. ^Štajerca" dobivajo njegovi naročniki pod nemškimi naslovi. In tak list naj bi bil za slovensko Ijudstvo. Je pač kakor nalašč za naše nemškutarje ta list. Iz Celja se nam poroča: Te dni po noči hodil je po strehi neki bolnik v celjski bolnišnici. Poklicali so požarno stražo, ki ga je spravila na varno. Pravijo, da ga je meaec zapeljal v tako nevarnost. Torej mesec le ni tako nedolžen, kakor se dela. Izlet Celjanov v Ljabečno. 0 tem izletu smo dobili nič manj nego tri dopise. Prvi dopisnik nam piše: Navzlic vsem odsvetovanjem in strašenjem, ki so prihajale od raznih nepoklicanih strani, smo se Celjani pri izletu dne 25. t. m. v Ljubečno vrlo dobro imeli. Prijazni Ljubečani sprejeli so nas navdušeno, ter se tudi vidno dobro zabavali ob godbi, telovadbi in petju naših društev. Postrežba pri gostilničarju Ropanu pa je bila res izborna. Še le ob mesečini vračali smo se zopet domu po romantičnih hrastovih logih Liubečanskih. Škoda da so šli nekateri na limanice lažnjivim govoricam celjskih nemčurjev, kakor: v Ljubečni se bodo tepli, v Ljubečno pridejo Štorovčani itd., sicer bi bila udeležba polovico večja. Ker nam drugače ne morejo škodovati, trosijo naSi odpadniki take laži okoli. — Od «Celjskega Sokola* smo dobili drugi dopis in sicer kot pojasnilo k naši zadnji notici o tein izletu. Glasi se: Ni res, da bi bil gosp. Franc Ropan p. d. Markec sploh kdaj nemškutar, nego si šteje v ponos, da prirejajo celjska narodna društva k njemu svoje izlete. «Celjski SokoU, ki |e priredil pretečeao nedeljo popoldanski izlet v Ljubečno, je bil prav dobro poučen o Ropanu, prav tako dobro kakor je bilo poučeno pred nekoliko leti «Celjsko pevsko društvo*, ki je priredilo k Ropanu svoj prvi društven izlet. — Kar nam odbor dalje piSe, ne moremo priobčiti, ker je napad na našega dopisovalca, ki nam je brezdvomno poalal notico iz naiboljSega namena. — Tretji dopis smo dobili od gosp. Ropana in se glasi: Ni res, da bi bil jaz sploh kdaj nemškutar, rea pa ie, da si štejem v čast, biti zvest sin slovenske svoie matere. Tudi ni res, da bi bil kdaj ravnal po receptu razupite celjske «vahtarice», ki mi je tudi pri izletu «Celjskega Sokola» dne 25 t, m., hotela škodovati. Moja gostilna v Ljubečni in cela moja rodbina je vedao pošteno slovenska. Svojim znanim in neznanim aovražnikom pa javim, da so se zastonj trudili omadeževati mojo hiSo. Na Lubečni, 18. avg. 1901. Z vsem spoStovanjem Franc Ropan, po domače Markec 1. r. — Sedaj še našo pripombo. Veseli nas posebno izjava g. Ropana, veaelilo pa bi nas še bolj, ako bi nam bil poročal, da bo v prihodnjič naročeval vse svoje potrebščine pri narodnih trgovcih inobrtnikih in ne kakor dosedaj, n. pr. tudi zazadnji Sokolski izlet, izključno pri nemškihhajlovcih. Čudno se nam tudi zdi, zakaj natnni g. Ropan poslal tudi popravka glede njegovega protesta povodom volitve dr. Dečka. Mi smo priobčili vse dopise in naveli tudi naSe informacije, zato si sedaj končno lahko vsak naredi nepristransko sodbo. Umrl je dne 29. avg. v Gradcu gospod Karol Radey, c. kr. sodni adjunkt v pokoju, sin mariborskega notarja g. dr. Fr. Radeyja. Večni mu pokoj! V Marenberg! Ob sklepu uredništva dobimo naznanilo, da bo veselica podružnice sv. Cirila in Metoda v Marenbergu dne 15. septembra in he 8. avg., kakor je zadaj v dopisu pomotoma naznanjeno. Duhovniške vesti. Prestavljeni so čč. gg. Franc Trop, kot II. korvikarij v Maribor; Jakob Kosar v Slivnico pri Mariboru; Rudolf Krener v Šmartin pri Šaleku. Novomašnik i. g. Anton Stergar, pride kot II. kaplan v Staritrg pri Slo>. Gradeu. Č. gospod Alojzij Haubenreich, računski revident v kn. škof. pisarni je imenovan odpraviteljem kn. škof. pisarne v Mariboru. Martin Repič. bivši vzoren učitelj. Letošnje leto neusmiljena smrt nerailo udnha po odličnih Slovencih. Kakor pod ostro koso pada bilka za bilko na črno zeraljo, tako pada pri nas mož za aaožem v hladno gomilo; posebno se to godi med duhovniki in med učitelji. Izmed poslednjih je bil pokopan Martin Repič, upokojeni nadučitelj pri Sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah. Pokojnik se je narodil dne 25. oktobra 1827. v neki občini župnije Sv. Andraža v Slov. goricah, kjer so roditelji iraeli malo posestvo, mali mlin in dva lepa vinograda. Oče je dal oba svoja sina študirat (mlajši brat Andraž je študiral v Varaždinu in je pred nekaj leti umrl kot župnik v Kapelah pri Brežicah). Gotovo je pokojnik izvršil početne šole doma, tedanji 3. razred in učiteljišče pa v Mariboru. Dokončavši nauke, bil je nekaj časa podučitelj na Neraškem, potem }e bil prestavljen k Sv. Bolfenku pri SrediSču, kjer je bil zaradi svojega lepega glasa in dostoinega vedenja zelo priljubljen. Tam je bil moj prvi učitelj, in nikoli bi ne bil mislil, da bo moja žalostna, toda častna naloga, spisati njegov skromni življenjepis. Od Sv. Bolfenka je bil prestavljen zopet na Nemško, od koder je v kratkem prišel v Sr^dišče, kjer je služboval več let. Nato je dobil nadučiteljsko službo pri Sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah, katero je opravljal marljivo, točno in vestno dokler ni bil upokojen, a organist je ostal do smrti, in pri tej službi je dobil kal smrtne bolezni, ko ie hodil spomladi z gospodom župnikom k Jeruzalemu. Od tiste dobe ni bil več zdrav, a vlegel ni, kar je bilo zelo potrebno. Dne 23. julija je mirno v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil dober in spreten učitelj, priden in varčen gospodar in vnet Slovenee, kakoršnih je najti le malo število med starejšimi učitelji. Naročen je bil na več slovenskih časnikov. Oženivši se, je dobil v Zasavcih vinograd, kupil si pri Sv. Miklavžu posestvo, na katerem }e dal postaviti novi hram. Njegovo hčerko edinko je vzel v zakon pred več leti g. Karol Mikel, ravnatelj na realki v Kromerižu. Ona ima tri nadobudne sinke, ki vsi Studirajo gimnazijo in ljubeznjivo hčerko. Pokojnik je bil srečen kot soprog, srečen kot oče, a najsrečnejši pa kot dedek. Njega je vse čislalo in Ijubilo. Sprevod je bil sijijen. Krasno nagrobnico mu je govoril g. E. Slanc, nadučitelj pri Sv. Bolfenku. Vreden je, da se mu na grobni spomenik vklešejo bes«de: BPokojnik dragi, gladko spi, počivaj v hladni si gomill, kjer dela ni, kjer ni skrbi. Bog duSe Tvoje se usmili.1' B. Fl. Od Sv. Jurija ob j. ž. Neki tukajšnji nemSkutarski mazač in naroCnik «giftne krole* je napisal o meni v St. 17. celo vrsto laži in neumnosti. Piše, da že dolgo rujem proti «Štajercu» in da koder hodim, da ne znam druga govoriti, kakor hujskati proti njemu, in da vabim vedno, da bi si naročili «Naš Dom». Umobolni revež, ali misliš, da bom vabil naročnike za tvojega ptujskega paglavca, ki ga je zgolj sama nemškutarska laž. Kaj ne, ti umazani dopisun, da te strašno v oCeh grize, ko vidiš, da se naš »Slovenski Gospodar* in «Naš Dom» tako pridno razširjata, kmalo se bodeta čitala v vsaki hiši. «Štajerčevih» bralcev je pa v Šentjurju samo štiri, ki tulijo v njegov rog in poslušajo njegovo lažnjivo žvekanje in blebetanje. Mi pa, kot zavedni naročniki «Slov. Gospodarja* in ¦Našega Doma», smo bili in ostanemo prijatelji katoliških časopisov in jih bodemo vedno zvesto razširjali. Dalje laže ta nemčurček, da sem imel preteklo nedeljo celi govor v neki druščini zoper «Štajerca» in jih vabil za «Naš Dom». Potem pa, da sem jih bil od «Štajerčevih» pristašev, pošteno skupil —? Imenuj, ti lažniivi nemškutarski mazač, to druščino, v katerej bi bil jaz imel celi govor in jih celo skupil —? «Štajerčev» dopisun, ako ne dokažeš svoje grde laži, katero čvekaS, si lažnik in slepar. Fej lažnjivcem in hinavcem! Dragi mi somladeniči in tudi drugi, glejmo, da še dobimo vsak par naročnikov na «Naš Dom», da ga bodejo kmalo čitali v vsaki hiši. Odstranimo pa vse neverske liste, kateri nam hočejo odvzeti našo sveto vero in nam odtujiti našo milo slovensko domovino. Delajmo f antje po stari slovenski pesmi: Slovenski fantje saj smo mi Po naših žilab. teče kri Vse za vero in domovino. Valentin Turin, slov. mladenič. Iz drugih krajev. Nova trtna bolezen. V okolici korminski so zasledili novo bolezen na grozdju, ki se imenuje znanstveno «coniothyrium diplodiella.* Na grozdih in na repljah se zaplodi neka gliva, ki povzroči, da grozdje odpada predno dozori. Veščaki, ki so si to stvar ogledali, pravijo, da nima ta bolezen nobenih zlih posledic za razvoj trte ter da škodi le toliko, ker zmanjša v istem letu, ko se prikaže, trgatev. Sicer pa pravijo isti veSčaki, da taka bolezen ni stalna ter da se pokaže le sem ter tja vsled nekih posebnih vremensk;h uplivov. Ta bolezen se je baje istotam prikazala že leta 1891, a do letos ni bilo potem več slišati o njej. Mož, ki muhe je. V «Slovencu» čitamo, da je v ljubljanski restavraoiji Lorber stavil komisijonar št. 27 z nekim gospodom, da sne deset ruuh. Gospod je privolil v stavo za vrCek piva, nalovil je možu deset muh in — zgubil je stavbo, ker je postrešček res pojedel vseh deset muh. Pivo mu je boljše teknilo, nego muhe. Pet ur v morju. «Naši Slogi» pišejo iz Malega Lošinja, da sta neki tamošnji kmet in njegov 121etni sin odplula z ladijo na morje. V kanalu pri otoku Cresu ju je zalotil vihar, ki jima je poprei. nego sta mogla spraviti jadro, preobrnil ladijo in ju vrgel v morje. Pograbila sta za ladijo, ki pa je bila na nesrečo skoro vsa pod moriem. V strahu, da se ladija potopi, sta morala nesrečnika zdaj jeden zdaj drugi zapuSčati isto ter plavati ali držati se na morju, mej tem ko je drugi počival, drže se za ladijo. V tem obupnem položaju sta se nahajala polnih pet ur, dokler ju ni zapazila neka ribiška ladija, ki ju je, vsa obnemogla, privedla na kraj. Vsled šale smrt. V «Slovencu» čitamo: V Pleterjih pri zgradbi samostana uslužbeni delavci Karol Puc, Juro Magdič, Pavel Vlašič, Jožef Luzar in 131etni Mihael Prah, doma iz obCine Cerklje, so Sli 14. t. m. spat na neki skedenj. Luzar in Prah pričela sta se v Sali po skednju metati. Prah je pal s skednja ter si pri padcu zlomil — vrat. Bil je takoj mrtev. Rotschild gre iz Nemči.je. Nemcem v raihu se od veselja topi srce. V kratkem času se bode namreč izselil na Angleško frankfurtski baron Rotschild. Z oderuštvom, sleparijo in goljufijo izmozgala je frankfurSka rodovina Rotschild Ijudem 300 milijonov, ne vštevši ogromno vrednost poslopij in posestev. Na Angleškem namerava nadaljevati svoje človekoljubno delo. Živi pokopani. V Švici udrl se je 10. t. mes. dopoldne uhod v železnični predor (tunel), in je bilo 1] delavcev zasutih, 60 mož pričelo je z rešilnimi deli. Ob 8. zvečer so prišli do ponesrečenih, od katerih so bili štirje mrtvi in jeden težko poškodovan. Šest jih je ostalo živih. Grozovita smrt zadela je neko delavsko rodovino na Ogrskem. Reveži, Sest jih je bilo, stanovali so v neki jami, ker niso mogli radi slabe plače imeti človeškega stanovanja. Utrgal se je oblak, jama je bila preplavljena, in reveži so utonili. Žalostna slika ogrskih delavskih razmer. Grozna žaloigra iz čndnega razloga. V mestu Seint-Geneisu je živel starec Saintange Ferrand s hčerjo, zetom in dvema unukoma. Starec je hotel, da dečka morata postati poljedelca. Zet pa je bil proti temu, ker je hotel, da fantiča naj postaneta obrtnika, kakor je on sam, Radi tega je sklenil starec, da uniči vso rodbino. Nekega večera, ko sta mu hči in zet odšla iz hiše, pričakoval ju je na oknu s puško v roki. Prvega je, stopivšega z voza, ustrelil zeta, drugi strel je pa bil namenien hčeri, ki se je tudi zgrudila mrtva na tla. Potem je starec šel iskat oba unuka, a ju, na srečo, ni našel v hiši. Sprožil je potem proti sebi in se usmrtil. In vse to radi tega, ker mu niso hoteli dopustiti, da mu unuka poslaneta poljedelca. Cuden razlog za tako zločinstvo! Židovski goljuf. Adolf Muller hotel je hitro obogateti na račun delavstva. Letos je Spekuliral, da bode mnogo zidanja v Zagrebu in pustil je narediti več milijonov opeke. Pri tem je pa neusmiljeno ogoljufal delavce. Dal jim je le nekaj plačila na račun, a potem razglasil, da naj delavce izplača njegov poslovodja. kateri jih je najel. Delavci so seveda bili skrajno razburjeni, šli so čifuta tožit, a brezsramnež ie tožbo zavlačeval. Da niso gladu pomrli, prisiljeni so bili si poiskati drugod dela. Pisemska pošta vladarjev. Parižki »Matin« pise: Papež dobiva na dan po 22.700 pisem in novin. V vatikanskih uradih ima 40 tajnikov posla s korespodencijo sv. Očeta. — Angležki kralj Edvard dobiva na dan po 4000 pisem in listov, dočim ruski in nemški cesar dobivata le po 400 pisem na^dan, katerih veeino pregledujeta sama. Cesar Fran Josip in kraljica Viljemina dobivata po 50 pisem na dan. Monakovski princ regent dobiva pisma največ od ljudi, ki ga prosiio za podporo. Prostovoljni davkoplačevalci. Taki so: 1. loteristi, ki plačajo na leto 15 milijonov davka — iz neumnosti; 2. kadilci, katerih davek znaša na leto okroglih 100 milijonov, in 3. pivci, kojih indirektni davek špirita je ednak prejšnemu. Te davke dobiva c. kr. erar popolnoma prosto^oljno, ne da bi potreboval k iztirjavanju kakega eksekutorja. Društvene zadeve. Kmetijsko bralno društvo v Hajdini pri Ptuju priredi dne 1. septembra popoldne po večernicah domači raladini veselico s petjem, igro in slavnostnim govorom. Slavnostni govor govori g. prefekt A. P. K o r o š e c iz Maribora. Mladen. zveza jareninskega bralnega društva priredi v sredi meseca septembra veliko mladeniško slavnost, na katero že sedaj opozarja vse inladeniče v bližini in oddaljini. Eatoliško-misleči dijaki. Vabilo na III. sestanek katoliSko-mislečega slovenskega dijaštva, ki se vrši dne 3., 4. in 5. septembra v Ljubljani s sledečim vsporedom: torek, 3. sept. zvečer pozdravni ve6er v veliki dvorani »Katol. doma«. — V sredo, 4. sept. ob 8. uri zjutraj tiha sv. maša v Uršulinski cerkvi. — Ob 9. uri se za6no v »Katol. domu« predavanja in sicer dopoldne izbogoslovia,prava inmod r o s 1 o v j a, popoldne iz e t i k e in s oeijologije. — Zve6er istega dne k ojm e r z ob pol 8. uri v veliki dvorani »Katoliškega doma«. — V 6etrtek, 5. sept. izlet v Vintgar. — Predavanja so znanstvena. Debate se sme udeležiti vsakdo, izključena pa je vsaka neznanstvena polemika. Komerza se morejo vdeležiti le somišljeniki. Pripravljalni odbor. Bralno in pevsko društvo ,Maribor' priredi izlet v Kamco, spojen z veselico, s sodelovanjem tamburašev, dne 1. septembra 1901, na vrtu gostilne g. Marinšek-a v Kamci. Vspored: Prosta zabava s petjem, tamburanjem, šaljivo poSto itd. Začetek ob polu 3. uri popoldne. Vstopnina 10 kr. za osebo. Otroci do 14. leta so vstopnine prosti. Izletniki zberč se v Mariboru ob polu 2. uri popoldne v «Narodnem domu». V slučaju neugodnega vremena vrSi se izlet z veselico prihodnjo nedeljo dne 8. septembra. — Želeti je, da se tega izleta udeleži tudi mnogo mestnega občinstva; kajti za popoludanski sprehod in telesno razvedrenje je jako prijazen ta izlet. In z ozirom na to, da je bodisi z zabavo bodisi z godbo najboljše preskrbljeno, pričakovati je vsestrauskega poseta te veselice, ki je prirejena od zgolj slovenskega narodnega društva, kateremu skažamo s tem čast, da se udeležujemo prirejenih njegovih veselic. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, podpirati tako druStvo, ki res budi in drami svoj narod. Kot tako sme se pnštevati to mariborsko slovensko društvo, ki ne le jači in oživlja svoje člane v narodnostnem oziru, marve6 tudi skrbi za zabavo in razveseljevanje svojih članov. Na svidenje torej v nedeljo v Kamci! — Slovenci, podpirajte to društvo ! 0 d b o r. Bralno društvo Frankolovo priredi podučen shod v nedeljo dne 1. septembra, popoldan po ve6ernicah v šolski sobi I. razreda, kjer bo predaval g. Ivan Bele, deželni potovalni učitelj. — K prav obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Posnemanja vredno. Namesto venea na grob rajnega dr. Križaniča so darovali za prekoristno dijaško kuhinjo v Mariboru 6. gospodje: Kanonik Hajšek 20 K, župn. Petan 5 K, Grobelšek 6 K, Bratušek 4 K, Gašpari6 6 K, Sigl 2 K, Požar 2 K, Planinc 5 K, uradnik Štefan Rojnik 6 K. V Marenberg! V nedeljo 8. avgusta sopoldne ob 4. uri bo zborovanje v Narodnem domu v Marenbergu. Vspored: 1. Pregled ra6una; 2. Vobtev odbornikov; 3. Pobiranje doneskov; 4. Razni nasveti; 5. Prosta zabava. — Blagi rodoljubi! vdeležite se zborovanja prav obilno. Tamburaši iz Vuhreda pod vodstvom mladega gospoda Pahernika bodo prvokrat igrali v »Narodnem domu» pri «stari poSti» v Marenbergu. Silno potrebna je v tem kraju slovenska Sola, za katero imamo že zemljo nakupljeno, a denarja ne, da bi šolo postavili, zato je treba se gibati in s palcem migati in spravljati skupaj, da se bo moglo začeti zidati. Nasprotniki naši delajo na vse kriplje za nemSke šole za ponem6evanje naSe raladine, mi pa moramo gledati kako se ustanavljajo nemške šole, a pomagati si ne moremo. Toraj nabirajmo denarja za slovenske šole! Bralno dmštvo nNaprej" pri Sv. Barbari v Halozah priredi, kakor je že napovedano, v nedeljo dne 1. septembra na vrtu lg. Reicher-ja efektno tombolo in koncert domačih pevcev in tamburašev. — Na hvalo blagosr6nim darovalcem mogli so se za tombolo omisliti dobitki, kalerih bode gotovo vesel vsak prejemnik. — Za6etek je ob 3. uri popoldne. Posebna vabila se ne razpošiljajo, k mnogobrojni udeležbi pa tem potom uljudno vabi odbor. Bralno društvo pri Sv. Jerneju priredi v nedeljo, dne 1. septembra 1.1., veselico v šolskih prostorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Prosta zabava v gostilni g. Zapušeka. K obilni udeležbi vabi doma6ine in sosedne narodnjake o d b o r. Bralno društvo na Dobrni priredi v nedeljo 1. sept. po ve6ernicah na vrtu Hotel Styria (poprej Brauner) veliko ljudsko veselico s sre6olovom, Saljivo pošto i. t. d. Sodeluje mešan in moški pevski zbor. Vstopnina prosta. V slu6aju slabega vremena se veselica vrši v prostornem salonu. — K obilni udeležbi vabi o d b o r. Dirkalsko drnštvo v Ljutomeru. Vabilo k konjski dirki v Ljutomeru v nedeljo dne 8. septebra 1901 ob 723. uri popoldne. DirkaliS6e na Cveni. Propozicije. I. Za6etna. vožnja. 400 K od vis. c. kr. poljed. ministerstva. Za 3 do 8 letne na Štajerskem rojene in izrejene žrebice in žrebce, ki Se pri nobeni dirki niso tekmovali in so v lasti kmetskih posestnikov. Triletnim 50 m, štiriletnim 25 m ugodnosti. Daljava 2000 m. 130 K prvemu, 100 K drugemu, 75 K tretjemu, 50 K štrtemu, 25 K petemu, 20 K šestemu. Prvemu Se eno zastavo. Vloga 6 K. — II. Plemenska vožnja. 500 K od dunajskega dirk. društva. Za 3 do 10 letne na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki so v lasti kmetskih posestnikov. Triletnim 50 m, štiriletnim 25 m ugodnosti. Daljava 2000 m. 200 K prvemu, 120 K drugemu, častno dar. amer. gig vreden 80 K tretjemu, 6astno darilo amer. vprega vredna 50 K Strtemu, častno darilo amer. vprega vredna 30 K petemu, 20 K Sestemu. Prvemu še ena zastava. — III. Glavna vožnja. 200 K od štaj. dež. zbora. Za 3 letne in starejše na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce. Konji z rekordom 2:10 za vsako boljšo sekundo 20 m dohlada. Daljava 2786 m. 100 K in eno zastavo, 60 K, 40 K in eno <5astno darilo vredno 20 K. Vloga 5 K. — IV. Nova vožnja. 150 K od badenskega dirk. društva. Za 2 letne na Stajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce. Daljava 1824 m. 80 K, 50 K, 20 K. Šest tekmovalcev ali nobene vožnje. Vloga 5 K. — Zglasila sprejema g. M. Zemljič v Ljutomeru do 5. septembra opoldne. Poznejša naglasila s podvojeno vlogo. Slovensko stenografsko društvo ima danes v Št. Juriju ob juž. žel. ustanovni shod. Naznanilo se nam je poslalo prepozno, da bi mogli že prej napovedati ta shod. Bralno društvo v Sromljah bode imelo v nedeljo dne 6. kimovca svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajniearja in knjižni6arja, sprejemanje plačila in slednjič volitev predsednika in novega odbora. Zatem prosta zabava. Za6etek ob 3. uri popoldan. Vsi udje se k obilni udeležbi vabijo. Odbor.