fttï daß raw« aobot» ne »itre.Horjem. Premier je notranjo in zunanjo.|)oli-»voje vlade na seji člariov kutivnega odbora stranke Jnih radikalcev. Ti so polglasno sprejeli resolucijo, kiobravajo* Daladierjevo po- o Ii smo proti nasilju, brutal-! in tiranstvu," je rekel pre-"Naše geslo je pomoč narodom, ki hočejo ohra-mir in neodvisnost. Napeli * ;V* silet da to ohranimo, fcija stoji v prvi vrsti na F «oih, ki se trudijo, da Mjejo Evropo pred novo ■trofo." H* 5- J"" -Tu poročajo, )* sovjetska Rusija stavila e pogpje glede sklenitve vo-obrambne zveze z Ve-Britanijo in Francijo, ka-«*ta slednji, kakor vse «prejeli. Moskva je- uo-novo noto ChamberlataJVf P'- v kateri je tudi odgovo-»»gleško-francosld pred-UHe sklf-nitve-|H»g(Hlbe vza-vojaftke |H>moči. Ruski ^ določajo vzajemno po-t"r,»t' vsaki drjavi, ki bi di-■J indirektno ogražala J**»! podpisnic militari-pakta. kl odgovor, katerega zdaj ,r> »ngNki zunanji urad, tejaanost angleško-načrta vojaške zve-Chamberlaim bo ko m- parlameni ^ ' »i«'m za « ,u- »«javil, ali ne njegovi * 1 ' ■ kimi pogoji £ tožnika ladja r**na v morje Jun. k.1i-•««»ja V Jirk t F Miaterijoz-ic bila apuAče-|<*aku v navsoč-^»ma in drugih d i nanti je ter vi-in mornari^nih un tujec ni bil ** beleži cere- Ogenj uničil li gledališče v Mehiki 22 ljudi izgubilo življenje Mexico City, 5. jiin. — Dvaindvajset oseb je izgubilo življenje v požaru, ki je včeraj uničil kinogledališče*v Zacatepecu, država Morelos. Dvanajst drugih je dobilo hude opekline in morali so jih odpeljati v bol-nošnice. Zacatepec je oddaljen okrog 90 milj od glavnega mesta Mehike. Oblasti so takoj poslale zdravnike, bolničarke, ambulance in drugo pomoč. * Jose Guadalupe Gomez, direktor bolnišnice v Zacatepecu, je dejal, da je bilo v gledališču veliko število otrok, ko je nastal ogenj v oddelku, kjer je operator vrtil filmski aparat. Plameni so kmalu zajeli vse gledališče, ki je bilo leseno, in med gledalci jo nastala silna panika. Razen enega so bili vsi drugi izhodi zaprti in to je vzrok, da je ogenj zahteval tako veliko število žrtev. Demobilizacija vojaštva v Španiji Franco te udeleži konvencije nacijske stranke Burgos, Španija, 5. jun^-Fa-šistična vlada je odredila delno demobilizacijo vojaštva. Okrog 400,000 wjakov bo odpuščenih, iz armade v prihodnjih dneh in oborožena sila se bo s tem znižala na 700,000 mož. Demobilizacija je bila odrejena tudi v bojni mornarici. Vlada je že sklenila dogovor z delodajalci glede uposlitve vojnih veteranov v industrijah. V načrtu je tudi reorganiziranje oborožene sile. Armado bo tvorilo osem zborov in vsak žbor bo imel tri divizije. Berlin, 5. jun.—General Franco, načelnik španskega fašističnega režima, je bil povabljen, naj se udeleži letošnjega kongresa nacijske stranke v Nurem-bergu. On je prvi vladar tuje države, ki je dobil tako povabilo. Španski vojaški častniki, ki so prišli v Nemčijo, so informirali Hitlerja, da je Franco sprejel povabilo. Nov poveljnik angleške šile v Sredozemlju Gibraltar, 5. jun. — Edmund Ironside, poveljnik angleških čet v Gibraltarju, ki je spremenil to skalovje v ogromno trdnjavo, je bil imenovan za načelnika Vse angleške oborožene sile v Sredozemlju. Vse vojaške garnizije so prišle pod njegovo kontrolo. Gibraltar, nekdanja glavna angleška mornariška baza. je delno izgubila svoj pomen, odkar so Nemci postavi» topove in topniške baterije v Ceutu. Puntu Carneru in drugih krajih Apan-akega obrežja. Ako bi se Veliks Britanija zapletla v vojno z Nemčijo, hi topniške baterije kmalu razbile pomole v Gibraltarju, toda skalovje bi vzdržalo bombardiranje največjih topov. Pod nadzoratvom Ironsida so bila zgrajena vama zavetja za civilno prebivalstvo pred napadi is sraka. _______ - Nov spopad med Japonci in Rusi Seat Rusov obležalo na bojišču Tokio, 5. jun. — Tukajšnji list Niči-Niči je objavil poročilo iz Seoula, Koreja, o novi bitki med Japonci in Rusi pri Cang-kufengu, Mandžurija, pozorišču spopada v preteklem letu. Poročilo pravi, da so ruski vojaki prekoračili mejo in se tSrtcoj zapletli v bitko z Japonci, ki je trajala več ur. Sest Ruspv je bi- ubitih v spopadu, ki je končal z zmago Japoncev. Rusi so bili pognani nazaj in odnesli s seboj več ranjencev. Poročilo dostavlja, da je bilo v spopadu samo pet japonskih vojakov ranjenih. V zadnjih tednih je bilo več spopadov tudi med Japonci in vojaki Zunanje Mongolije. Japonci so uničili več letal, katere so Mongolci dobili iz Rusije. Saaghaj, 5. jun. — Srdite bitke med japonskimi četami in kitajskimi guerilci se vršijo ob reki Jangtse v bližini Sanghaja. Tako so povedali potniki, ki so dospeli ssm na krovu angleškega parnika Liwo. Pamik je plul mimo bojišča, ko so japonski topničarji bombardirali poeicije guerilcev, ti pa so sipali krogle iz strojnic na Japonce. w j«. ■ «u'-;.... ** ■a' • % «■ 3 Slovaška vlada . . " prevzela Čašopiš Bratislava, Slovakija, 5. jun. — Slovaška vlada je preko načelnika urada za propagando obdolžila uradni časopis Slovak sa* botaže njene politike, nakar je list prišel pod direktno kontrolo tega urada. - Minister propagande je potam izjavil, "da ni mogel več prenašati, da bi.mala klika političnih igralcev kontrolirala list." V mislih je imel Karla Si-dorja in njegove pristaše, ki kontrolirajo 60 odstotkov v list vloženega kapitala. Parnikzbegunciob obrežju Floride Ameriški odvetnik se zavzel za reveže Miami, Fla., 5. jttn. — Nemški parnik St. Louis, ki in\a na svojem krovu 907 židovskih beguncev, je pristal včeraj v tukajšnjem pristaničšu, kjer pa se je mudil samo dve uri, nakar je spet odrinil na odprto morje. Parnik je zadnji teden dospel v Havano, Kuba, s begunci, katerim pa kubanske avtorHete niso dovolile vstopa. Iz Hamburga, Nemčija, proti Kufoi je odrinil lfi. maja. Kapitan parnika je ai>eiiral na kubansko'vlado, naj dovoli vstop beguncem, a naletel je na gluha ušesa. Havana, Kuba, 5. jun.—Lawrence Berenson, odvetnik iz New Yorka, je včeraj konferiral s predsednikom Kube in drugimi visokimi uradniki z namenom, da dovolijo vatop židovskim beguncem, ki se nahajajo na par-niku St. Louis. Berenson ni hotel povedati, ali je bila konferenca uspešna ali ne. Hamburg, Nemčija, 5. jun.— Parnik Orinoco, ki je že odrinil z grupo židovskih beguncev proti Havani, se je vrnil nazaj, ko je prištlo poročilo, da Kuba ne mara beguncev. San Joae, Koatarika, 5. jttn.*~ Vlada je odredila isgon židovskih beguncev, ki so dospeli sem pred tremi meseci iz Natalije. Edina izjema je bila Geitrude Hirsch, ki je porodila otroka v času bivanja v deželi. Ode otroka je hotel vpisati, otroka kot kostari-škega državljana, kar pa oblasti niso dovolile. * • Washington, D. C., 5. jun. — Tu govorijo o možnosti naselitve židovskih isgnartcev na Filipinskem otočju. Odločitev bo padla, ko bo posebni odlbor, ki je proučeval to možnost, podal svoje poročilo. Ta odl>or je imenoval predsednik Roosevelt in se bo kmalu vrnil v Združene države. 2idovskl begunci iz Nemčije naj bi se na podlagi že predlaganega načrta naselili tla otoku Mindanaoju, na katerem živi veliko število Jatmncev. Naselitev Židov bi po mnenju onih, ki odobravajo predlagani načrt, zmanjšala japonski vpliv. Cehi se upirajo nacijskim avtoritetam Sto čeških letalcev od po* tovalo v Francijo PRISILNA KOOPERACIJA Z NEMČIJO Berlin, 5. jun.—.Pasivni odpor Cehov vznemirja nemške uradnike nu Češkem in v Moraviji, ki sta postali del Nemčije po razkosanju češkoslovaške republike. Sabotaža in odpor Cehov proti sodelovanju s nuclj-skimi avtoritetami vznemirjata Berlin. To je vzrok, da je bil Konštantin von Neurath, "zaščitnik" Češke in Moravije, pozvan v Berlin na konferenco s Hitlerjem. Kakšne korake bo nacijska Nemčija podvzela, da pridobi Cehe za kooperacijo, ni znano. Nekateri nacijski uradniki trdijo, da Jih razvoj dogodkov ni |H)sebno alarmiral, ker ne more nihče pričakovati, da bi se Cehi, ki so prišli pod oblast Nemčije pred tremi meseci, pomirili v tako kratkem času. . Cehi v tujezemstvu, zlasti v Ameriki, so aktivni v gibanju za restavriranje republike. V Ameriki je posebno uktiven Edvard BeneŠ, bivši predsednik češkoslovaške republike. Poročila se širijo, da-češki kmetje nočejo oddajati poljskih pridelkov nacijskim avtoritetam. Tajna propaganda je: v razmahu, Čeprav naciji nagla-šajo, da se je gospodarski položaj na Češkem izboljšal kot posledica aneksije po Nerr\£iii' Praga, 5. Jun.—Tu poročajo, da bo Kari Frank, desna roka Konrada Henleina, voditelja su-detskih nacijev pred razkosanjem češke republike,.nasledil KonŠtantina Von Neuratha kot "protektor" Češke in Moravije. Frank jo tajnik Neuratha. V nedavnem govoru je naglasil, da on iH)zna sovražnike nacijskega režima na Češkem, zaeno pa je pozval če£ko ljudstvo, na.) za-vzaimr prijateljsko stališče napram Nemčiji in sodeluje z njo. Neko poročilo pruvi, da je sto čeških letalcev odpotovalo 11 Gidnije, Poljska, v Francijo. Domače vesti «Oblaki Chicago. — Frank in Mary Grilc ter Willie in Frances Stu-ein iz Panamo, Okla., so ft. junija obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Obiski v ( oloradu . Fort Lyon, Colo, — Leo Mare-la, član društva 6U1 SNPJ in anani trgovec v Chicagu, je tu na obisku pri svojem bratu Joe Marell za mesec dni. Oba brata sta pred 25 leti živela skupaj v južnem Coloradu. Zdaj obiskujeta stare prijatelje in znance v Denver ju, Trinidadu In bližnji Novi Mehiki in razna letovišča v tukajšnjih Skalnatih gorah. Vsati iz Minneaote Crosby, Minn. — Zadnje dni sta bila tu poročena George Sa-tovlč in Matilda Marolt. Obilo sreče 1 Clevelandske vesti Cleveland. —- Dne 2, jun. so naäli mrtvega na njegovem domu Franka Lavriča, starega M let. NajbrŽS ga je zadela srčna kap. Rojen ju bil v Artmanjah pri Dobrnlčih na Dolenjskem In iu se je nahajal 38 let. Zapušča dva sinova, omoženo hčer In tri brate. Bil Je član društva 12M 8NPJ. — Dne 31. maja Je v bolnišnici umrl Anton Matjažič, star 51 let in doma is LaAč na Dolenjskem. V Ameriki je Ml Mfi let In tu zapušča pet sinov in htaera. — Louis Strnad, star 80 let, je 2. junija zvečer odplul s čolnom v dftržbi Johna Stefeta na jezero, da bosta lovila ribe, toda čoln se je prevrnil in oba sta padla y vodo. Stefeta so rešili drugI ribiči, ampak Strnada *e niso našli In najbrže je utonil, • Martinova unija se pridružila ADF Borba za ime pred sodiščem ' Detroit, Mlch. — Glavni stan unije avtnih delavcev, kateri predseduje Homer Martin, Jo sinoči naznanil, da so člani z veliko večino odglasovall za pridružitev k Ameriški delavski federaciji. Za pridružitev Je bilo od danih 6A,7rtM glaaov, proti pa .'»170 glasov. Martin Je takoj, ko je bil izid glasovanja naznanjen, telegrafi ral Greenu, predsedniku ADF, da hoče konferlrati z nJim o pri družitvi in kidanju čarterja. Martinova frakcija avtne unije ne je ločila od kongresa indu strijakih organizacij na konven H ji, ki se Je vrAlla v zadnjem marcu v Dctroltu. Martinova gru|>a in unija CIO sta tirali za devo, katera ima pravico nositi ime unije združenih avtnih delavcev, prsd sodiAče. Thomas, predsednik unij« C. I. O., Je izjavil, da Je bilo glaao vanje o pridružitvi k AmerlAkl delavski federaciji faraa. Dalje je rekel, da ima Martinova Kru pa neznatno Atevllo pristaAev med delavci v avtni industriji. Delavski »pomin*ki dan. (Nariaal Jerger.) Belgija obljubila pomoč Udom Bruselj, Belgija, ft. Jun,—Belgijska vlada Je naznanila, da ho akfbela za .1000 židovaklh beguncev, ki ae nahajajo v končen-t rani Jak i h taboriščih. Poleg teh je v Belgiji nadaljnjih 7000 be gotice v, za katere skrbijo Židov ake dobrodelni« organizacije. Prodaja bombala omejena v Nemčiji Berlin, ft. jun. — NemAke go Mftf/flinje so bile obveArfVne o O rrifjitvi prodaje boml>*žfiegM bla ga, "ker država potrebuj* to blago za bolj važne narodne in obrambne namene " Odredba. | katero j* izdal ekonomaki mini *ter, stopi v veljavo 1. julija, zatiranje nemške propagande v braziliji Deportacija Hitlerjevih agentov odrejena AGITACIJA MED NEMŠKIMI KOLO-NISTI liki de Janeiro, Brazilija, ft. jun. — Nemška propaganda v Braziliji je zavzela še tak ob-aug, da so oblasti v državi Pa-rani odrodile deportacijo dveh voditeljev nemAkih nacijev. ",..'' .' • ■■ ■ Hitlerjevi agent je so zelo ak-ivnl med nemškimi kolonisti v ' Parani, Curytibi in Santa Katarini. Slednja je poljrdclaka pokrajina, v kateri Nemci tvorijo večino prebivalatva. V Carytibi Je policija aretirala l^eopolda Beneacha, Hitlerjevega agenta, in Enrika Fried-manna direktorja organizacije nemških kolonistov. Preiskava je ugotovila, da js bil Benesch v stalnih stikih s nemškimi konzuli, Od teh je dobival navodi-a v zvezi s širjenjem nacijske propagande nuni nemAklmi ko-onisti. Policija je v navalih na sre-diAča nacijske agitacije zasegla več dokumentov In prevratnih tiskovin. O tem Je bila informirana brazilska vlada, nakar je odredila deportacijo Beneacha, Frledmana In drugih Hitlerjevih agentov. Policija Je med drugimi dokumenti dobila tudi kopijo pisma, katerega Je T, Wawretska, bivAi tajnik ntmAkega konzula v Curytibi, poslal HvoJim prijateljem v Nemčiji. Pismo je m«d drugim vselsivalo priznanje, da Je Frisdmann uradni sastopnlk nemAkih nacijev v Braziliji. Dalje Je policija dobila o-krožnlco, katero Je Frledmann poslal vsem nemAklm kolonistom v Braziliji. Ta vsebuje navodila glede Alrjenjii nacijske propagando v Braziliji In ozarJa nomAku kolonistu, da morajo biti hvaležni Hitlerju in izpolniš-vati vso njegovo ukaze. Drugo tiskovine, ki so prIAls v roko policija, poudarjajo u-aprhr nacijske propagande v Braziliji. Preiskava aktivnosti Hitlerjevih agentov so nadu ljuje iu lirazilske avtoritete napovedujejo nadaljnje aretacije. Nemško-jugoslovanska pogajanja Izboljšanje gospodarskih odnoiajev Berlin, ft. Jun. — Pogajanja gM<> sklenitve nove ekonomake pogodb« med Nemčijo In Jugo-alavijo ae Isslo kmalu pričela, s« glasi veat iz zanesljivega vira. Knez Pavle, jugoslovanski regent, ki ae mudi v Nemčiji na oblaku, Je imel že več razgovor»* glede i/bolj Aa h ja goapodarskih odoAajev med državama, <»dkar je priM v Berlin, On Je govoril tudi t marAalom (¿oeringom. letalakim ministrom In direktorjem četrtlHke. Ako bodo razgovori uspeAnl, bo delegacija nemAkih go*|)odarakih vetčakov odpotovala v llelgrad, kjer s« bo-do diakuzije g Me aklenltve ekonomake zgodbe nadaljevale. ' Vodilni naciji trdijo, da Je imel regent Pavle razgovore gle de političnih in ekonomskih od-noAajev med Jugoslavijo in državami v južnovzhodni Evropi. Nemčija hoče, da Jugoslavija pretrga zvezo z Romunijo, Grčijo iu Turčijo, državami, kl so ae pridružile sovražnikom nacijev. TOREK, 6. IGlasovi iz naselbin. General Moseley zaslišan Upokojeni general George Ven tlom Moae-ley, čigar ime je bik) zadnje mesece nepreatano spojeno z raznimi fašističnimi pustolovščinami v Združenih državah, je bil zadnji teden zaslišan pred Diesovim kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Zaslišanje je potrdilo prejšnja poročile, da je 62-letni penzioniranl general očiten sovražnik demokracije in aktiven ameriški fašist, ki je v tesni zvezi z nemško-ameriškim Bundom in raznimi ameriškimi fašističnimi "cruckpoti," ki za vsakim grmom vidijo "žldovsko-komuhistično zaroto/* Kolikor moremo preaojati iz poročil v dnevnem tisku, se je gen. Mosely obnašal pred kon-gresniki zelo arogantno, usiljeval jim je svoje mnenje in ko so mu naposled dovolili, da je prečltal svojo izjavo, je Diesov odsek to izjavo enostavno zavrgel, ker se je nenašala le na mednarodno situacijo in ni dokazala niti enefcu primera subverzlvnosti v Združenih državah. Sploh je Moeeley vse svoje pripovedovanje oprl na divje govorice, ki gredo za tem, da "žldje in komunisti ogražajo Združene države, da je med komunisti 90 odstotkov Židov, da je ameriška armada na gosto preprežena z židovskimi zarotniki in da je predsednik Roosevelt dovolil tem zarotnikom, da lahko svobodno operirajo v armadi in civilni službi." Sploh je Roosevelt pri teh ljudeh "vodja židovske zarote" in njegov novi deal je "židovski deal." Moseley je priznal, du mu ugajajo Hitlerjeve persekucije Židov. Ce hočejo člani Diesovega odseka resno vzeti Moeeleyjevo gobezdunj«» tedaj morajo s presenečenjem spoznati, da so oni sami med "židovsko-komunističnimi zarotniki . . ." Iz poročil pa je razvidno, da, vsaj večina odseka ni vsela resno Moseley jevih govoric in najbrŽe je ta večina spoznala, da je stari general navaden hujskač, ki sovraži Rooseveltove socialne reforme, sovraži vsako demokracijo in ki bi se rsd maščeval nad sedanjo vlado z vsakimi sredstvi, zato se druži z največjimi pustolovci in on sam .pomaga Hitlerjevim agentom kovati zarote v ameriški republiki. ,<)d ekonomskih in socialnih razmer v Ameriki v tem momentu je odvisno koliko je ta hujskač nevaren, koliko ima pristašev. Angleško-francoska politiku obkroževanja j Nemčije in Italije še ni uspela pri Sovjetski uniji. Vsa |K>gajanja in natezanja zadnje tedne med Londonom in Moskvo so padla v vodo zadnjo sredo, ko je Molotov, predsednik sovjetske vlade in komisar zunanjih zadev, izjavil pred vrhovnim sovjotom (zbornico) v imenu Stalina, da vlada Velike Britanije noče j dati zadovoljivih |»ogojev za vojuSko zvezo s sovjeti. Molotov je rekel, da nova trosveza (Anglija, Francija in Rusija) mora biti prav tako tesno spojena kot je vojaška zveza Nemčije in Italije; trozveza mora vzeti v zaščito tudi baltiške države in stati mora zunaj Lige narodov. Vse kaže, du Stalin hoče imeti zvezo a Anglijo in Francijo po svojih pogojih, docela na podlugi intereaov sovjetske Itusije, drugače z njegove strani ne bo nobene zveze. Jusno je, da ideologija demokracije ne igru tu nobene vloge teko na strani Rusije kukor ns struni Anglije; kukor gleds Chumberluin s svoje struni le nu interese Anglije, teko gleda Stalin le nu interese Sovjetske unije in se požvižgu nu vsako nevarnost, kateru preti demokruciji nu zupudu F.vrope od ugreslvpih fašističnih držuv. Molotov je povedal Še nekaj drugegu, namreč u», du pogajunju s Anglijo niti najmanj ne ovirujo sovjetske vlade, du bi ne obnovila po-gsjsnj t nucijsko Nemčijo glede trgovlnskegu pakta Sovjeti ne vodijo nobenega bojkota proti Nemčiji in upajo nu zadovoljivo trgovinsko pogodbo, kakršno so nedavno sklenili a fašiatično Italijo. - Ekonomskega konfliktu med Rusijo in Hit-lerjem torej nI, kukof gs nI s Musaolinijem — in Stulin luhko vsak čas poskrbi, da ne bo tudi vojaškegu konflikta. Zato Je Stalin nu veliko boljšem sUtišču kot Je Chamberlaln In lahko mošeturi po sturem kupčijskrm receptu: kdo du več? Num se zdi, da bo angleški imperializem vlekel "krutkega", pa naj pridobi Stalina za svojega za verniku uli ne. Vse kaže, du je angleški •^Imperializem, ki predetuvlju najmočnejšo trdnjavo evropskega kapitaliima, v resni krizi. Pred dv*j«etimi flunl unije prtejuntfttnl* »n skladiščnih defer tet plketirujn pomol pombrodne druJbe Lncken ovice starega lovenije din JE 1'MOK ta. 19. maja. - Kakor je 5 "Jutro" ..a kratko po-našli na potu med Kal-„in Vel. Pudlogom posestnika Škvarca Tkale-Nakla. Orožnikom .k, da w i« v teku dveh jko^ali in prijeli zlocm- iukcija v leskoVški mrtvaš-t poleg drugega ugotovila, bil pokojni Škvarc umor-L v torek zjutraj, kar so hladnokrvnostjo opisovala zločin. Njena izjava se strinja z izpo-vedjot- ki jo je kmalu nato aretirani Banič podal šele, ko je spoznal, da se ne more več izmotati. Vendar pa se njegova izjava ne ujema z izjavo Liparjeve v tem, da bi bil Škvarc ubit s kolom: Verjetno je, da se je Banič ponoči še enkrat vrnil na kraj zločina in s kakšnim drujrftn predmetom tolkel po mrtvem. Obdukcija je pokazala, da je žrtev dobila več ran, izmed katerih so bile dve ali trj smrtne, medtem ko trdi Banič, da ga je udaril samo dva-I viiirru i K*r ™ krat P° 8encih- To bo preiskav* 1 v * «hi mrliške Z še razčistila. - • 'J-. MMin/lnA UOlO j Skvarčeva žena Marije-in.njena nečakinja, ki sta obe že v torek zvečer vedeli za umor, pa nista tega nikomur javili in še celo do zadnjega trdili, da je gospodar spal doma in zajtrkoval, se zdaj izgovarjata, da sta se bali Baniča. Zanimivo je tudi, da je škvarčevu ves denar, kar ga je bik) pri hiši, pred ponovnim prihodom orožnikov skrila. To da slutiti, da je vedela, da jo bodo orožniki odvedli. Ali sta Skvarčeva in nečakinja soudele-ženki pri umoru, bo pokazala na-daljna preiskava. Vsi štirje so bili včeraj izročeni sodišču v Krškem. se pojavijo navadno šele po nastopu smrti, katere it močno poznale na trup-ugutovitev je obrnila vso ivo na glavo, kajti Škvar-iena je trdila, da je mož ij še zajtrkoval doma in da služkinja, preden je šel od še skuhala vina. V želod-»rjenega pa niso našli niti kakšne jedi, čeprav je po ¿ene šel okrog pol 4. od so ga ob 5. zjutraj našli tvega. je torej kazala v to smer. pa so prišli orožniki, je lil od doma z izposojenim 31-letni Banič Franc, po Starega grada, ki je bil trat kaznovan zaradi tat-li nanj je letel velik sum, pa so vedeli povedati soda sta bila Ranič in Škvarc prijatelja. tniki »o zaslišali osumlje-rarčevo Marijo, ki je pa od-zanikala soudeležbo. Prav tudi njena nečakinja in ija Marija Liparjeva. Li->a je sovražila Škvarca za-» ker ji je gospodinja da ji bo dala zapisati pri hiši za njeno 19-letno njenem domu, kjer je izpred dvema letoma oko, pa se je Škvarc protivil. povedati sosedje, da li pri Škvarčevih večni ri, ki so se končali navadno je Škvarc pretepel svo-Pred kratkim ji je baje (lo z repetirko. ■ iinske razmere in ugoto-da je bil Škvarc umorjen »jšnji večer, so povedle pre-v pravo smer. V sredo ina Liparjeva Marija, sta-H je |X)d pritiskom okol-|pritnala, da je že pred do-W*iom nagovarjala Bani-»j umori Skvarca. Ta se je tka branil, ko pa mu je ob-500 dinarjev, je oklevaje 1 Ko «o v. torek zvečer • Ranič in Liparjeva de-»inogradu na Drenovcu, se toudila prilika za uresniče-^ašnega načrta. "jeva je pri zaslišanju izda med drugim: torek smo ostali v vinoma Je odzvonilo Ave Ma-^nuHah. Tedaj smo se za-1 pravi jat i za odhod. Ko se Mar odstranil za trenu-M'*1 nagovarjala Bani- ¿Vr VZel M Heb°i iz vino-ikoLB.I je ie mrak, ko smo ™ aomu. Ko smo pa prišli v 'travnika verskega za- 'Han'< brez prepira u- • ,lorn I» Klavi Skvarca,- • urez besede, zgrudil. Ba-udaril še nekajkrat. ® M'm dohitela Baniča, ker ttoatali. Ko nem ga Hli Je mrtev, je o4go- • "kJbrž. Molče sva šla !l !mi1 ,,ttJ" Je gospodinja •■ je go^ar, pa RVJ| ?k; - Pride. Ko ga , |X'Ve ' , rn mu dala. Banič K uiJtl proti »reži V1"", d« mMem Nova proga na morje Črnomelj, 21. maja. — Od otvoritvene belokrajnske železi niče leta 1914 Črnomelj še ni doživel tako pomembnega dogodka, kakor je bila današnja otvoritev del na novi železniški progi Črnomelj-Vrbovsko, ki bo vezala Slovenijo z morjem. Za to slavnost se je vse mesto odelo v zelenje in zastave in z vseh krajev Bele Krajine je prihitelo mnogo prijateljev v svojo metropolo, da prisostvujejo pričet-ku železniške gradnje, od katere si obetajo boljših časov za svojo siromašno deželo. Pa ne samo iz Bele Krajine, tudi drugod iz Slovenije je prišlo mnogo obiskovalcev k slavju v Črnomelj. Hudi nalivi Novo mesto, 21. maja. — Že snoči je začelo deževati in danes so se nalivi nadaljevali po vsej Dolenjski. Vmes je zdaj zdaj močno grmelo. Nalivi so napravili mnogo škode na posevkih v višjih kakor fudi v nižjih legah. Nevarno razdejanje pa so pokazali nalivi tudi na naših že tako slabih cestah. S hribov drvijo besni hudourniki in uničujejo plodno ravnico, na katfro nanašajo navlako s kamenjem. Kakor kaže, bo deževalo še vso noč. Krka Je že en meter nad normalo. Številni njeni pritoki so že prestopili bregove. Po viharni deževni noči je pa davi okrog pol 6. strela zažgala hišo posestnika Franca Klinarja v vasi Ločni. Hiša je z gospodarskim poslopjem vred zgorela do tal. Klinarjeva družina si je rešila le golo življenje. V hudem nalivu ae je sosedom posrečilo rešiti iz hleva tri krave in več svinj. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz St. Petra, ki so po hudem - trudu ogenj omejili. Z zgradbama vred so Klinarju pogoreli okrog 100 mernikov krompirja, 20 mernikov pšenice, mernik moke, vse gospodarsko orodje, med tem alamoreznica in čistilnik. Tudi vsa obleka in peri- lo sta postala žrtev ognja. Požar je /alotil gospodarja v postelji. Zena je k sreči opazila svit ognja in opozoril« moia, ki je v samih spodnicah skočil iz goreče hiše. Sosed mu je nato nudil potrebno oblekot Klinar ima precejšnjo škodo, a njegova zavarovalnina jč zdo. majhna. Preiskava o slovenski banki končana Ljubljana, 21. maja.^Kazen-ska preiskava proti ravnatelju Slovenske banke Miroslavu Jan-koletu, ki je svoj čas dvigala toliko, prahu, se polagoma bliža koncu in bo po vsej priliki zaključena sredi junija. Zadeva je VJfepku mesecev zavzela nepričakovano širok obseg in se obeta razvjti v eno izmed velikih bančnih afer". Preiskovalni sodnik Dremelj je doslej zaslišal nad 100 prič, sodna Izvedenca pa sta pregledala obširen material, ki je na kupe zbran v bivši porotni, dvorani. Kakor kažejo dosedanje ugotovitve; je Slovenska banka poslovala- i*edno primitivno in vsekakor drži, da je že teta 1927 isgubila Vso delniško glavnico. Od takrat se je prezadolftenost večala od leta do leta in nobenega izgleda ni, da bi številni upniki prišli vsaj do delnega kritja terjatev. Ob uvedbi kazenske preiskave ni banka premogla ni-kakega aktivnega premoženja, če izvzamemo nekaj prav dvomljivih neznatnih terjatev. Pre-zadolženost Jankoletove banke je dosegla za naše razmere naravnost bajno višino, saj gre v milijone dinarjev. Do konkurza ni prišlo iz preprostega razloga, ■ker banka ni imela nikakih vrednostnih predmetov, ki bi krili stroške. Vse premoženje banke je obstojalo samo v nekaj srečkah in malenkostnih premičninah, ki pa so že vse zarubljene. Vse kaže, da bo v najkrajšem času delniška družba Slovenska banka razpuščena in odrejena likvidacija. Kot epilog afere ae bo v kratkem vršila kazenska razprava proti njenemu ravnatelju Jankoletu, ki se bo moral zagovarjati zaradi milijonskih prevar. Iz Primorja DROBIŽ IZ PklMORJA Reka, maja 1909. — Prve dni v maju je bilo v Triy>vem in okoliških vaseh aretiranih več mladih moških oseb. V zvezi s temi aretacijami so se razširile veatu da je nekega dne zjutraj zapla-polala neka zastava na agradbi otroškega zavetišča, takoavane-ga "nida", v Trnovem. Nekatere izmed aretiranih so oblasti že takoj po prvem zaslišanju izpustile, vendar za enkrat še ni znano, če so ie vsi aretiranci doma. Zaslišanje in preiskava po izjavah izpuščenih do sedaj ni rodila nikakega uspeha. Vsi so prepričani, da so osumljenci popolnoma nedolžni ter da je dejanje podtaknjeno. LISTNICA UREDNIŠTVA Crosby, Minn., M. P.: Ricino-vo olje je v angleAčini "castor oil." Mehiške čete poslane v stavkovno okrožje Mexico City,'5. jun. — Federalne čete so bile poslane v Ori-zabo, središče tekstilne industrije, ko je unija, včalnjena v Mehiški delavski zvezi, oklicala stavko. Delavci so šli v boj za zvišanje mezde in itfx>ljšanje delovnih PROSVSTit Glasovi iz naselbin (NadaUavsaJa a «. atreal.) ali goji prijateljstvo s tako osebo, ki noče v cerkev k misijonu, bo prav gotovo pogubljen, kakor brezverec. Mrzenje s strani domačih kukor tudi drugih se je dan na dan večalo. Ko Micka ni mogla več prenašati te krivice, se je odločila, da bo šla od doma kakor hitro mogoče. Šla bo vi kraj, da ne bo nobena oseba od fare znala, kje je. Kmalu potem je zmetala svojo obleko v ko v če g in sklenila, da bo zapustila dom brez slovesa. Domači so znali, da sa^Micka odpravlja od doma, toda je ni hotel nihče niti vprašati, kam je namenjena. Tako daleč so bili po misijonarjih nahujskani proti nji. Tako velik prepad je nastal v tej prej slotnl družini. Neko jutro ob 4. zjutraj, ko so drugi še spali, prime Micka za kovčeg in odide proti Trstu, kjer je že bila neka njena znanka. Ko je Micka prffi-la v Trst, kot popolna tujka ni vedela, kam bi se obrnila. Naslov svoje prijateljice pokale redarju, ki jo je odvedel na lice mesta. Začasno se je nastanila pri avoji znanki, katera ji svetuje, da se najlažje dobi delo za natakarico. In res ga je že v par dneh dobila v neki moderni gostilni, kjer ga je opravljala približno eno leto. V tem času se je seznanila z nekim bogatim alovenskim trgovcem, ae ž njim poročila in živela v pravi zakonski ljubezni. Domov ni pisala nobenega pisma, ampak se je po treh letih zakonskega življenja podala z možem in dveletno hčerko na dom svojih staršev, ker je njen mož želel in hotel vedeti, kje je rojstni kraj njegove žene. Tja so se pripekali v lepi kočiji nepričakovana Micke na prvi hip še mati ni spoznala. Ko so se hladno pozdravili, jim pove, da je njen mož bogat in ima dobro idočo trgovino. Kar verjeti niso mogli, dokler ni njen mož podaril očetu in materi vsakemu po sto kron, ostalim v družini pa manjše vsote. Ta novica, da je Hrenova Micka dohdla bogatega trgovca, ki je podarjl Hrenovim kar 500 kron, se je hitro raznesla po vsej fari. Kako taka novica vpliva na preproste ljudi, st lahko vsakdo sam predsitavlja. Pričeli so govoriti in šepetati o tem dogodku. Modrovali so nekako takole: "Vidiš no Micke Hrenove, ki je tolika )>rezverka, da so rekli misijonar, da jo sam hudič vodi na verigi, pa Je dobila tako bogatega in lepega moža, da denar kar seje. Glej no, kar z dvema konjema sta se pripeljala in v tako lepi kočiji. Res kakor milijonarja. Potem pa verjemi misijonarjem, ki so tako kričali s priižnic, da kdor ne hodi v cerkev, posebno pa še k sv. misijonu poslušati božje l>esede, je nesrečen in pogubljen. Njeni starši, bratje in sestre so kar jokali, ker so Micko pred odhodom tako zaničevali, da ae je morala podati po svetu s trebuhom za kruhom brez slovesa." * • Tako so ljudje modrovali in govorili. V njihovih glavah se je pričelo svetiti in pričeli so govoriti o veri, da ni nič drugega kakor izmišljeno*. Z njo, a hudičem in peklom ljudi le strašijo, da jih drže nevedne, da jih lahko izkoriščajo. Domači ao obžalovali sami nad seboj, ker so bili tako slepi, da so radi cerkvenih dogem pornati lastnega o- Tudi mi Ji >lošne socialno - politične zakonodaje. Boj za omejitev delovnega Časa za leuake delavke pa traja že skoraj 100 let. V Veliki Britaniji je bil leta 1&44 z naredbo zakona o tvomicah določen delovni čas \a ženske na 12 ur vsak dan, ob sobotah pa nu 9 ur. Poznejše ispremembe so zniža- .....t...... 1 1 ^^—^m Resnice teh dni Frank Kerže, New York (Nadaljevanje in konec), . Se veliko' bi lahko napisal, še več vprašal. Postuvim: kdo je povedal na zadnji 'konvenciji SNPJ tistim šestim hrvaškim komunistom, nuj mene grdo gledajo? Jaz jih ne |>o«nam ne po imenih, ne po delih, oni mene še manj. Nikdar me niao videli prej, nikdar govorili z maqo in nikdar čitali ene vratice mojega dela. Torej: kdo jih je informiral? Nadalje: kdo je povedni nekemu mlademu članu pri odseku za pravila — kaj je bilo, je? Aha — ko smo končali s pravili, je prišel do menu in mi. rekel T "Jaz vidim, da je bilo vaše delo vseskozi pravilno in konstruktivno — zato ne razumem, zakaj so naročali l\am, naj so vas .ogibljemo in zlaitti pazimo na vsako vašo besedo?" Kdo je> naročil Oziroma, kdo je •slišal tihe sklepe? Neki delegat, ki je prišel po bolj živi moji de le delovni čas za delavke v teka- | tilnih tvomicah na 10 ur (ob'bati k meni, je rekel: "če nam sobotah na pet In pol ure), V pokvariš natfe načrte, kot ima-Nemčiji je določil zakon o izipre-jmo dogaijorjune, te potegnemo, me m/bi obrtnega reda iz leta če bo treba, iz postelje in odpe-1991 delovni čas za žentfke na 11 Ijamo"? ur vsaik dan, ob aobotah pa na 10 or. LeU 1908 je bil ta maksimalni delovni Čas znižan na 10 ur (ob sobotah na 8 ur). Zakon o delovnem času iz leta 1918 je pa poenostavil tako delovni čas za moške kakor tudi za žeriHki'. V Franciji je bil delovni čas leta 1848 določen na 12 ur vsak dan. Poaebne ureditve za ženske tedaj1 ni bilo. . Zakon iz maja 1874 je uredil in omejil dnovni delovni čas samo za otroke in mladoletne ženske. Zakon iz novembra 1892 je določil naj v inj'* mejo za dejanski dnevni delovni čas in za delovni teilen za dekleta in žene med 16. in 18. letom na 11 ur vsak dan oziroma 60 ur vsak teden, za dekleta in žene preko 18. leta pa z 11 urami na dan oziroma 66 drami na teden. Lota 1900 je bil delovni čas za ženske znižan na 10 ur vsak dan. Po svetovni vojni je delavsko gibanje tešilo za tem, da izvede Mednarodni urad dela v Ženevi tudi nekakšno konvencijo o mednarodni ureditvi delovnega časa za lanske. Ta Mednarodni urad dala je izdal pod na-alovom "Ureditev žonakega de- Imel hI še veliko vprašanj, pa bodo prišla enltrgt drugikrat na vrsto. Pribil bj le eno: če Je zadnja konvencija resnična slika našega življenja v Ameriki, bi nikdar več ne zapisal ene črke in ognil bi se vsega našega. Zakaj če skoro tristo delegatov ne premore niti zdrave o|>ozicl-je, da je šlo vse važnp takorokoč "enoglasno", ne more pomeniti drugega, kakor ali popolno moralno propast ali pa perfektno mašino a atoprocuntnim "*tlm-rolerjem". * rCer pa imam še /.mirom neomirjano vero v svoj narod, pišem, delam, udeležujem se vsega, koder ao našU In za vse to ri« prejemam drugega plačilu, kakor tako, kot mi je dal br. Molek ali kakor mi ga je dal pred poldrugim letom Amerikanski Blovenae v posebnem, uvodnem članku. Pa naj bo, Ker nu varjem noi>emtgu korita, ker se ne poganjam za nobenega, ker sem nadalj« tako neodvisen, kakor nisem bil ni« kdar jtopraJ v življenju, bom še govoril, pisal in delal, pa če Je lu>mu prav ali ne. Če I s» kaj pomagalo, kaj zaleglo, dobro, če ciji, rekoč, da ni njih briga, kar se godi izven njih, Jo — najbolj milo rečeno: napačno in nehvaležno, Vse to so bo maščevalo tako gotovo, kakor gotovo pridu za vsakim dnevom noč. Zakuj bi jednote ne sklicalo in ne financirale nuj;x>prej enegi| sestanka neodvisnih narodnih delavcev, koder bi |>oložili karte na miso in pokazali: tako je. fe vemo za položaj, bomo iskali tod! pomoči. In kar Je glavno; tudi našli, ker Ju še vedno čas. Dolgo pu ne bo. Ne iščite ovir, ki pridejo itak same ml sebe. Ne naštevajte tužkoč, ki nastajajo samo tanff, kjer ni dobre volje. Ko sem jaz sklical prvi sna tu nek newyoršklh društev, sem položil prod pje samo eno vprašu-nje: kako bi se združili? Vse ozire, vse težave in vprašanja smo izključili in vsi delali samo z enim konstruktivnim vprašanjem: kako bi se združili? Dosegli smo uspeh, ki nam garanti ru živo bodočnost. Kar je mogoče tukaj, je mogoče povsod in kar Je glavno: povsod Je za skupno delo taka ali še večja potreba, kakor tukaj. .Treba nI drugega, kakor ozreti se postavim na naš de-veland, koder so vsi pogoji dani, da bi se res kaj slišalo in č(-tnlo o njem. V skoro ducat domovih Je. ducat dvoran, pa ne verjamem, da se priredi v teku enega leta ducat kaj vrednih kulturnih prireditev. < In vzrok ul drugI, kak dli -mo 1MM(kušall pa ni jo) o ženskem delu, ki Jo Je akle-nila mednarodna konferenca dela v Washingtonu leta 11*19, Je ratificiralo doslej 15 držav. Najkrajši zakonito določeni dekivnl čas za ženake Je v Novi Zelandiji (Avatralija) in v Peruju, in to 46 ur na teden. Najdaljši delovni čas za ženske ima pa Ja-ponsks, ts Imperialistična In ro-parnka država, kjer dovoljuje tvornlški zakon iz leta 102:< enajaturni delavnik za ženske, vštevši vmenni delovni odmor. Najdaljši delovni čas za ženska v tvomicah, ki delajo aamo na eno izmeno, znsšs 12 ur, v rudnikih ps H ur, ki ga je pa mo-g oče podaljšati na 12 ur. Tako je ureditev delovnega čaas ne svetu povsem različna Prav zaradi tega je isleti, da bi imele tetnje Mednarodnega urada dela po dosegi generalna ureditve dslmnega čaaa po vaem svetu čim največji uspeh, ftele z ureditvijo delovnega čaaa bo mogoče urediti druge aorialno politične zahteve In potem sdrsvstveno-tehnične uredbe In gaht* ve dela vat va in nameščen-it v a rseh vrst. —st— več šlo. Sklep Da sem prišel v Juvnoal v Prosvetl, Je vzrok ta: 1) Kad bi videl, da Prosvets posveča svoje kolone si/iošnl izobrazbi vsega nsrdpornlh organizacij, da nekaj «t/ire v tem vprsšsnju? Deset-ietjs je narod delal in žrtvovsl zanjo, denes je ps čsa, ds povrnejo v«aj nekaj. Ds žapirsjo vrsta vasks pri svoji organiza- Gandhi ogroža enotnost Indije? Vodja muslimanov . napovedal civilno vojno r Malhe ran. Indija, 5. Jun. — M, A Jinnah, vodja 80,000,000 muslimanov, Je dtjal, da stoji Indija pred odločitvijo, Alternativa je krvava civilns vojna sii i mi razkoasnje Indije v himiuU ske in muslimanske dlatrikite. J i n Hali Je prsdaednik organizacija muslimanov v IndiJJ, ki je v stalnem konfliktu a llin-duti. Njegovo mnenje Je, ds Je premirje med grupoma nemogoče, Razkol je povsčsl (¿sndhi, ker je zatteael v narodno življenja Indije zločesto doktrino hin-dutakc duhovnosti. Muslimani ao silno razočarani ker jih Je Velika llritanljn'fl|jMtile na cedilu. "Velika Britanija s« a« zmeni za na«," je rtM Jinnah. "Mi vidimo rešitev rasnega in verskega problema v Indiji v raz-koaanju dete le v muaiimanake in hindatake i>okrajln«. To mora biti Uvedeno ns |»od!atft večin« prebivalstva it) brus oairs na se-dsnjs mej«. Zsdevni načrt bomo kmalu »eetavill." Dvanajst ubitih v koli li ji v Nemčifi Hamburg, Nemčija, 5. Jun. — DvanaJ«t potnikov ae je ubilo, aedem pa Je Min ranjenih, ko Je vlak treščil v avtohis na nezavarovanem križišču pri Wulfsens j ; - . Francoski delavci v Parizu dostavljajo vreče a peskom hišnim po»eatnlkom v zvezi a kampanjo obrambe proti napadom Is zraka. ~ I If KRALJ ALKOHOL V * * ROMAN' ' ' , SfissX JACK LONDON ■ v Is mmgUUim* pwwwW /OS. TOUANKC <* Ko je bil kratki večer pri kraju, ava ae počutila prav poti vi jena, hkratu pa Ivi bila tudi auha. Ve« denar, k^sva ga imela ta teden za male potrebe, je iel. Uganila aVfc, da je to prava krčma za naju, da pa bova morala biti bolj previdna pri naročanju pijač«. Ostali del tedna sva morala skromno živeti. Imela nisva niti za tramvaj. Morala sva odpojpdati sestanek z dvema dekletoma iz West Oiklanda, s katerima sva poskušala začeti ljubezen. Dogovorjeno je bilo, da se snidemo drugi večer v mestu, a midva nisva imela denarja za tramvaj, da bi ju odpravila domov." Kakor mnogo drugih v denarnih stiskah sva morala tudi ml* dva zaJiekaj časa izginiti s poprišča — vsaj do plačilnega dne v soboto zvečer. Tako sv%„se z Louisom shajala v nekem najemnem hlevu; z zapetimi gumbi in šklepeUjoČimi zobmi sva kvartala in čakkla na konec najinega pregnanstva. • ' 1 .V „ ( : v - . Nato sva se vrnila v krčmo National In nisva izdala več, nego kar je bilo iz dostojnosti < treba izdati za ugodnost in toploto. Tupatam naju je doletela nezgoda, kakor n. pr. da je v eden od naju dvakrat zapored izgubil,, kadar amo v petih kvartali za pijačo. Taka neSreča je veljala nekako od petindvajset do osemdeset centov; višina zneska je bila odvisna od tega, koliko pivcev si je nsročilo pijačo po deset centov. Začasno sva se znala izogniti zlim posledicam take nesreče s tem, da sva si pri točilnici odprla račun. To je seveda samo zavleklo obračuna in naju zvabilo, da sva potrošila več, kakor bi bila potrošila, da sva plačala v gotovini. Ko sem v naslednji pomladi nenadoma zapustil Oakland in šel na pustolovščine, se dobro spominjam, da sem ostal krčmarju en dolar In sedemdeset centov na dolgu. Ko sem se čez dolgo čass zopet vrnil, ga ni bilo več. S« vedno sem mu dolžan tisti dolar in sedemdeset centov, in ako bi slučajno bral te vrstice, ga obveščam, da mu jih takoj plačam, čim se zglaai. Pravkar omenjeni dogodljaj v krčmi National navajam zavoljo tega, da znova pokažem, kako v človeški družbi, kakor je sedaj ur«j«na, ko dobli krčm« na vseh voglih, človeka vse vabi, vleče in sili h kralju Alkoholu. Louis in jaz sva bila dva zdrava, čvrsta mladeniča. Do pijače nama ni bilo. Tudi denarja nisvs imela za pijačo. A vendar naju je mrzlo In deževne vreme prisililo, da sva iskala zavetja v krčmi, kjer sva morata izdati za pijačo del svoje krvsve beračlj«. Nekateri kritiki bodo oporekli, da bi bila lahko šla v D. K. M. v večerno šolo, v družabne krožke in domove za mlade ljudk Edini odgovor na te je, da ni-ava šla. To j« neoporečno dejstvo. Midva nisva šla. In še dandan«« j« v tem trenutku na atotine tisočev fantov, kakor sva bila Louis in jaz, in ki delajo prav tako, kakor ava delala z Louisom, In jih kralj Alkohol, topel in prijeten, pozdravlja, jim namiguje, jih prijemlje pod pazduho in jih navaja na svoja udobna pota.. • - • - v DEVETNAJSTO POGLAVJE Tovarna za juto sč ni držala dogovora, da mi poveča plačo za en dolar in četrt na dan, in jaz, svoboden Američan, čigar neposredni predniki so se bojevali v vseh vojskah od nekdanjih prvdrevolucljsklh vojsk z Indijanci naprej, sem se oprijel svoje neomejene pravice, ki jo daje prosta išigodba in sem pustil delo. " Se vedno sem bil odločen, da se kje stalno ustanovim, jn sem se oziral po delu. Eno j« bilo jasno. Delo, za kat«ro ni treba izučenega delavca, se ni izplsčalo. Moral sem se izučiti kake obrti In odločil sem se za elektriko. Potreba po elcktriklh je venomer naraščala. Ampak kako postati ekktrlk? Denarja nisem imel, da bi šel na kako tehniško šolo ali vseučilišče; povrh tega nisem dal na šole Bog ve kaj.- Bil sem praktičen človek v praktičnem svetu. Tudi sem še vedno veroval v stare bajke, ki bo bile takrat, ko sem bil še d^k, dediščina vsakega ameriškega dečka. ' ' Preprost deček je lahko predsednik države. Vsak deček, ki je stopil v službo pri katerikoli tvrdkl, se J«, mogel z varčnostjo, vztrajnostjo in tretnostjo naučiti svojega posla In se dvigati (»d stopnje do stopnje, dokler ga tvrdka nI sprejela kot mlajšega družabnika. Potem j« bila samo stvar časa. da je postal starejši družabnik. Zelo |M>goatokrat — se je glasila bajka — je. deček radi avoje vitrajnoBti In marljivosti poročil hčer svojega delodajalca. Tisti čas mi je bilo občevanje z dekleti dalo toliko samozavesti, da sem bil dodobra preprflan, da s« bom poročil s hčerjo svojega delodajalca. O tem ni bilo prav nobenega dvoma. Vsi majhni dečki v bajkah so to dosegli, čim so liiH dovolj stari. Tako sem za vedno 'dal slovo pustolovskemu življenju in se odpravil do električne naprave ene naših oakiandsklh cestnih železnic.' Stopil sem do samega ravnatelja v njegovi zasebni pisarni, ki je bila take krasna, da sem bil skoraj ves omamljen. Vendar sem govoril odkrito. in naravnost. Povedal sem mu, da želim postati praktičen elektrik, da se ne strašim dela, da sem vajen trdega dela in da me je samo treba pogledati, pa bo videl, da sem mo-čap lnt zmožen, Povedal sem mu, da hočem pričeti prav iz po&tk* in se z delom povzdigniti više in da hočem vse svoje življenje ^po-svetiti samo tej stroki in samo tej službi; Ravnatelju je žarel obraz, ko me je poslušal. Dejal mi je, da sem izj>rave#a testa, da pridem do kaj, in da veruje v pogum ameriške mladine, ki ae hoče povzpeti kvišku. ' "Preden pa boste mogli iti na progo in se seznaniti t bolj kompliciranimi in važnejšimi podrobnostmi tega poklica," je rekel, "boste morali seveda delati v vozarni z drugimi vred, ki opremljajo in popravljajo motorje." (?a čas sem bil že prepričan, da dobim njegovo hčer, in sem ugibal, koliko glavnice -ima neki v podjetju.) f ■ ' "Toda," je nadaljeval, "kakor sami izpre-vidite, ne morete pričakovati, da bi pričeli v vozarni kot pomočnik elektrikov. To pride ^časoma, ko se boste do tega povzpeli. Pričeli boste v resnici prsv od začetka. V vozarni bo prvo Vaše delo, da boste pometali, pomivali okna in skrbeli, da bo vse snažno. In potem, ko se bo pokazalo, da ste tega zmožni, utegnete postati pomočnik pri elektrikih v vozarni." Nisem mogel razumeti, kako naj bi bilo pometanje in čiščenje poslopja priprava za poklic elektrika. Vedel pa sem iz knjig, da so vsi fantje pričeli z najnižjimi deli in jih dobro opravljali ter se naposled tako visoko povzpeli, da so postali lastniki vsega podjetja. "Kedaj pa naj pridem na delo?" Bem ga vprašal ves željan nastopiti to blestečo pot. "Ampak," j« dajal ravnatelj, "kakor sva se že domenila, pričeti morate prav iz početka. V vozarni ne morete takoj v nobeni lastnosti nastopiti. Prej morate priti še v strojni prostor kot mazač strojev." Srce mi je nekoliko in za hip upadlo, ko sem videl, da j« pot do njegove hčere zmerom daljša; nato pa se mi je zopet vzdignilo. Ko bi poznal parne stroje, bi bil še boljši elektrik. Bil sem prepriča, da bi meni kot mazaču v veliki strojni dvorani malo ušlo, kar se tiče pare. Ljubi Bogi Pot pred meno^ie je blestela bolj kot kdaj poprej. "Kedaj pa naj pridem na delo?" sem vprašal hvaležno. "Toda," Je rekel ravnatelj, "ne pričakujte, da bi pričeli takoj V prostoru za stroje. Za to je treba priprav. In ta gre seveda skozi kurilnico. E, vem, da razumete vso stvar. In spoznali boste, da Je že samo opravek s premogom nekaj znanstvenega, kar ni, da bi se zasmehovalo. Ali Vam je znano, da stehtamo vsak funt premoga, ki ga požgemo? Tako spoznafno vrednost premoga, ki ga kupimo; mi vemo do zadnje pare, koliko nas velja vsaka postavka proizvajanja, in spoznamo, kateri kurjači so najbolj potratni in kateri kurjači bodla! iz zanlkarnosti ali iz topoglavosti najmanj izkoristijo premog, h ksterim kurijo." Ravnatelju je zopet zažarel obraz. "Iz tega spoznate, kako važna je ta malenkostna zadeva s premogom In čim bolj boste spoznavali to malenkostno zadevo, tem boljši delavec boste — več vreden ta nas in več vreden za samega sebe. No, al| ste pripravljeni pričeti?" "Vsak čas," s«m ¡»ogumno odgovoril. "Cim prej, tem bolj«." ."Izvrstno 1" j« odgovoril. "Pridite torej jutri zjutraj ob sedmih." Peljal me J« is pisarne in mi obrazložil moje dolžnosti. Povedal mi je tudi pogoje moje službe: deaet ur na dan, vsak dan v mesecu, vštev-II nedelje In pravnike, vsak mesec po en dan prost, plača — po trideset dolarjev na mesec. (Dalje prihodnjič.) Hanka Ponoči ni nikoli zaklepal vrat. Učitelji Ivan se j« bolj zanesel na hribovsko poštenost ko na samega sebe. v I^ežal je vznak na trdi železni postelji z rokama pod glavp. Zunaj je pihalo, da se J« šol« sun-koma stresala; na štedilniku je cVrčala kloltaaa, ki mu jo j« bil dopoldne prinesel Joži, Ifaukjn •in. Glavna vrata ao zaškripala. Nato komaj slišen korak, drsanje nemirnih rok po vratih njegove soli«. Privzdignil je glavo In prislu-fanti, /.motll se Je. Samo veter in dež. drugega nič. Saj je vajen vsega. Kljuka j« počila, vrata so a« počasi odprla. Plamon v petrolejki je visoko vzplapolal In čes hip skoraj ugasnil. Vitka ženska poatava v zasneženi črni pelerini J« oprezno zapirala za seboj. - Zunaj nekje za cerkvijo se je zaslišal resek pisk. Zena se je zganila, planila k luči, jo pri vila, vrgla s sebe o-grinjalo ter snela s ramen nahrbtnik in ga stlačila pod posteljo. Vse se je zgodilo v trenutku. Ivan J« vstal in gledal. Vzravnala s« je in uprla vanj temne oči,. Razmršeni lasje so silili tis čelo izpod rut«. Zdelo se mu j«, ds se je zasmejala. Z roko si je poprsvlls lase, še enkrst sunila |iod posteljo In še bolj 1 PBOSVETA bom hodila k vam ob desetih z večer." ♦ "Pa niate prišli nalašč . . V veži so zacokljali okovani čevlji, nekdo je nemirno tekal o-krog hiše. ' Zgrabila ga je za rokav in ga potegnila k sebi, da je začutil v obrazu njen zdravi, vroči dih: "2e dve uri Sem pri vas zaradi Jozija, ki bo jeseni prost in .. ." Graničar Milutin je sunkoma odprl vrata. V rokah je držal puško in pogled mu je nemirno begal po aobi. Iz teme sta se prikazala ie dva porasla obraza. "Oprostite, gospod učitelj, ds vas tako pozno nadlegujemo." Milutin je stopil za korak naprej, onadva za njim. ' - • "Prosim. Kaj se je zgodilo?" "Nič posebnega," je počasi od» govarjal graničar, obesil puško čez ramo in posmehljivo glČdal Hanko, ki si je medtem prižgala cigareto in pri štedilniku grela premrle roke. "So že spet na sledu kakemu tihotapcu, gospod 'učitelj. To so pri nas vsakdanje reči.. Se boste že privadili." - * Milutin se je prisiljeno smejal. ' . . "Gospodična Hanka ima prav. Služba. Podjtievi, ponoči, če Je sneg ali sonce, samo služba. Vse stopinje so sproti zametene in človek nehote zaide na napačno sled.. "So spet tihotapili ? In so vam ušli?" "Do cerkve smo mu sledili. Bil je samo eden, morda ena. Hanka, vi ste že od jutra zdoma?" "Kdo vam je povedal, gospod kaplar?" "Saj ste bili ob osmih že pri Kadižu. Prej ko od jutra do noči je pa težko priti v Avstrijo in nazaj." Srepo jo je gledal in stopil za korak proti nji. Trenutek le sta si sovražno stala nasproti. Nato je ona potegnila iz nedrij usnjeno dozo in mu jo ponudila. Počasi je vzel ponudeno cigareto. "Gospod kaplar se zelo rad šali, kajne, gospod učitelj? To so imenitni fantje, kar jih je sedaj pri Svetem Urhu." Graničarjema pri vratih sta se široko raztegnila obraza v nasmeh. "Gospod kaplar dobro ve, da me je nocoj ob sedmih srečal pri Kadižu. ko sldne prineael Hankin sodili t» ... nt vem za kaj." Na sin Joti. mlio j« položila pet dinarjev. "Hanka f* J« tiho itpregovo-rll. Hladno ga Je pt»gledala in se široko zasmejala. To se je godilo v tistih krvavih dneh, ko so na Dunaju reg-Ijale strojnice In grmeli topovi, ko so umirali po cestah ljudje, 'Vzemite vendar 1 Zastonj ne'pa niso > rdeli zakaj. in poslušal. Nemirno je iskal preko drevja, skozi hosto, hribe in meglo bi rad prodrl z očmi. "3um, bum . . ." in nič drugega ni slišal. Nervozno je zadrsal s smučmi. Labodska dolina. Podjuna. Rež, vse je še tiho. Tudi od Celovca sem ni ničesar čuti. In prav danes! Joži je Že zjutraj odšel, pa ga ie ni od nikoder. Morda so ga prijeli na oni strani. In če so dobili pri njem knjige . . . Odkar so zaprli slovenske šole . . . Nekaj je zašumelo. Zapeljal se je med drevje. "Učitelj r Pred njim je stala Hanka, še bolj bleda ko snoči, in okrog u-stnic ji je bolno drhtelo. Črni kodri so se lepili na čelu od potu. "Ni ga še! Čakam; vso mejo sem obhodila. "Hanka, bojim se zanj. Straže so ojačene in bogve kaj je na oni strani." "Joži je šel danes prvič sam čez." "Zakaj ste mu pustili? Vseeno bi bilo, ko bi šel nekaj dni kasneje!" "Obljubila sem. Stopila je proti vrhu, krplji so se vdirali za ped globoko. "Zaradi snočnje-ga večera naj se zgodi, kar hoče." Sel je za njo. Bila je vsa tiha in plaha. Nič več prešernega dekliitva ni bilo v njej, le zaskrbljena mati nebogljenega otroka, ki še očeta nima po zakonu. "Ubogi funt! Ce so ga dobili, si ne bo znal pomagati", je go-gorila sama zase. Učitelj je slišal. "Bile so navadne slovenske knjige. Nekaj povesti in romanov." "To je huje ko par volov, če vas dobijo." Lahen posmeh ji je prešel obraz. Stala sta drug ob drugem. Nad Peco je viselo sonce, daleč nekje nad Obirjem pa se je dvigal Triglav, Dolomiti, Veliki Klek. "Mislim, da se je zgodilo nekaj hudega. Iti moram. Pred Mnočjo bom tam. Proti jutru 2ivi du- ali jutri zvečer vam bo nekdo sporočil, če me ne bo . . . S tenko, zdelano roko si je popravila lase. ki so silili izpod rdeče rute, in se za trenutek zazrla učitelju v oči. "Srečno!" Pred graničarsko bajto je zalajal pes. Nekdo se je poganjal proti vrhu. Hanka se je zganMa. Učitelj je hotel naravnati smuči v dolino. Prepozno. Zasopel je obstal pred njima Milutin in ju meril s lokavim pogledom. "E. gospod učitelj! V šoli sem vas že iskal, v mežnariji tudi, P« vas nikjer ni." "Četrtek je in šole ni bilo. Kaj naj počnem ves dan doma !** "Prav pravite! Poslušate, kako streljajo? 'Pravijo, da bo prišlo doeti beguncev to čez. Oja-čili smo straže." "Revolucija." "Gospodična Hanka, dobre volje sem danes. Zakaj vas ni bilo pri Kadižu?" "V Avstriji sem bila! Ne verjamete ? S kanom so me nagnali nazaj." • '. Ni mu šlo do živega. Prižgal je cigareto in za spoznanje se mu je zresnil obraz, ko je pogledal proti sedlu. "Tamle smo ga ujeli." Učitelj je prebledel in se v hipu spet zbral. "Kakšnega tihotapca ali begunca, revolucionarja z one strani?" "Njenega sina Jozija." "Lažete!" je kriknila iti roki sta ji omahnili ob telesu kakor kreljuti ranjeni ptici. Stopila je proti graničarju. "Ves dan je bil doma. Sele ob večeru je šel v hosto nasekat smrekovih vej za steljo." Vsa kri ji je izginila z ustnic. Milutinu so poželjivo gorele oči. "Z nahrbtnikom je prišel z o-ne strani in majhne kroglice je nosil, ki jih ni dobil v hosti. "Ah, da. Kako sem neumna! S frnikulami se rad igra in vedno jih nosi po žepih." Sonce je utonilo za Peco . . . Tisto noč je Hanka objela Mi-lutina, oči mu je poljubljala, vse zato, da bi 'bil Joži spet svoboden. Drugi dan je pricokljal v šolsko sobo Joži. Ves upehan je snel nahrbtnrtc in A , V*» Stev. 143, I«, 1<5 nj» cei mejo neopr,,,^ -f Bivii federalni ^ »poznan za kriveč . New Vork. 5. jun. ' je apoinala Martin, T k "60,000 P^kup^Va ki so nastopile pred „i* sodiAčem. Mantonu preti malna kazen dve leti Ul1lmi plačitev vsote flO.OOO z vred je bil spoznan za knJ George M. Spector na Z slične obtožbe. ** humor Nepričakovano Knjigovodja: "Gospod natelj, danes je petindvajMi odkar -sem usiužben pri in . . ." Ravnatelj: "No, vidite, ^ srečo imate! Ni mnogo tvH bi obstojale toliko časa" 4 » Hitrost - i Pavle: "Voziš z avtoraobl precej hitro?" j Žane: "Hitro? To sploh l kak izraz za mojo hitrost. 4 se peljem iz Ljubljane v 1 bor, moram že v Celju zavi če se hočem v Mariboru ustaviti . . Sreča v nesreti Zdravnik: "Z vašim me zelo slabo kaže. Roke ima k pol noma modre.". Žena: "Ampak, gospodi nik — on je vendar barvi Zdravnik: "To je ¿e nj sreča, drugače bi vsak mrl . . ." V šoli Učitelj razlaga v šoli o i ter pojasnjuje, da ima fa tako dolg vrat, ker se hra listjem iz vrhov drevja. — No, Maks, povej mi, a ima žirafa tako dolg vrat? — Zato — odgovori Miki ker ima glavo tako daleč trupa. » Na brodil Mornar je napravil na vrr zel in poleg njega še enega. — Kaj pa delaš dva votla! vpraša tovariš. — Prvega sem napravil š pozabim ženi prinesti papig drugega, da ne pozabim, s sem napravil prvega Listen to and Adneriiu PMJNDECH'S YUüOSUWq Folk Songm and Mt Tamburitza Orchtd Station WWAE, Every Sunday II OS S. Clark St., Chiesfo - H« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETt Pe akkpa 11. retoe kaaveadje se lahka aaro« as H* prüfe)« Um, dva. trt. «Url ali pet ¿laaer Is «m drslla. k mt aiaL List Preereta etaae n es« eaak«. sa llaas aH «sfls» " «Mtataaasr«falaa. Kar pa flaal fta »UiaJ« pri as»»«" »J" tadalk. «e Jtaa I« »rtftUJa k aaraiaiaL TsraJ ssdaj ai rmU j« list predrag sa ilaaa SN P J. List Prosvsta H \utmm tatova ja ▼ vsaki drailal aekdo. ki M rad «tal Hat mk «a listo Proavsta J«: Za Zdraft. drftavs la Kaaada.M.M Za Clear« la CMcsfs )• *J 1 tadalk la..............4M 1 tadalk h............. I tednika la............LM I tadalka la.......... S tadalk« la............1J9 « tadalk« In........... 4 todaik« hi............ \M 4 todalk« la........... I tednik«* la........... wU » t«dalk«v Is.......... Za Errep« J«............M IspoiaiU spodnji knp*a, prilaftJU potreba« »mU deas'1« Ord«r r pisan, la >1 aaratito Preevato, list. kl I« m Pajaaallo:—Vselej kakor hitro kateri t«k «l»not prt*ta g 8NPJ, aH H m preseli pro« od drašiii« In bo «sk^« tednik, bod« moral tisti ¿lan Is dotttiM drutin«. ki )• » m naročena na dnemik Proevato, to takoj nasnaniU oprtm »jji In obenem doplataU dotlčno noto lista Pro«e«U. Alw W todaj mora npravnlfttvo in listi datum sa to vsoto nar^n lil S* Li IM PROS V ET A, 8NPJ, Prilofteao pošiljam 1) Ima. Lawadal« Ar«, Ckksf» » M Hat Prešteto n— ....... . . .a dre*" » " Ustavit« tedalk la fa prlpMite k m«M aaroNHd «d mal« drall a«: t)...................ČL dr«*»- » t) ...ČL dra*»« * m* ....................................... 41 ...Ct-dra*"41 D .......CL*t*"* No*