—•¦< 74 **•— Vilko in Vrban. ji!^—^Ž^^^-va """'¦-¦.:.C~ rav na konci mesta G., v temnej, ozkej uliei stala je %^§8j«ip^p§$*%-^' — in še stoji — velika hiša. Na njenem proeelji vi- jiMflP/^ibllllK ¦ S(?'a Je široka deska, a na njej se je čitalo z velikimi u šStflBjis-^K^ I rumenimi črkami: ,,Gostilna pri Vrbanu." Tii-sem za- SkSžM^^t $\ hajalo je navadno ubožnejše ljudstvo meščansko. Za I HHBe^T^" ~ mz\o denarja dobil je siromak klobasieo, ali pa skude- SiSŠaBsPSff I lico gorke kave in kosec kruha, kar je molče povžil za leseno \ "^lliiSllj mizo ob začrnelej steni in zopet molče se zmuznil skozi vrata 'č=^m]iw^Gf^, na prosto. Vika in krika ni bilo slišati tu nikoli, ker se je vina ¦^^C^^vjf kaj malo — skoraj nie — iztočilo. r^f^^^^t^- Nekega vefiera — nebo je bilo oblaeno in po malem so %^jjr]&Sih& kapale deževne kaplje na zemljo ¦— stopil je v to okajeno go- Sg^+jgsr^^^ stilno ubog dijak. Ubožna obleka, bledo in upalo lice prifialo je pac dovolj, da je prebil vže mnogo bede in gladi. Nekako boječe se je ozrl po gostih v sobi, katere je medlo razsvitljevala s stropa viseča svetil- nica ter se vsedel za prvo prazno mizo tik vrat. Dal si je prinesti skiidelico kave in kruha. — V hipu je zginilo vse po lačnem grlu: bil je zelo lačen. Sedaj je bilo pa treba dijaku plačati. Vstal je izza raize, poklical natakarico in nekako ponosno segel v desni hlačni žep, potem v levi — a groza. povsod prazno! — potiplje v telovnik, katerega je izvestno dobil od kakega dobrotnika, kajti bil ran je čez mero prevelik — ali tndi oudii nie, — cisto nič! Eudečica zalila je mladcničevo obličje — srara zaradi gostov, velika zadrega in žaljeu dijažki ponos. Vender se je kmalu zavedel; saj je bil denar le donni pozabil. ,,Kje je gospod Vrban?" popraša natakarico. Eejen, vže postaran mož stopi k ujerau in gavpraša: ,,Kaj bi rad, dijače?" Plaho se je ozrl dijak v krčmarjevo lice, kajti glas njegov zdel se mu je ze!6 oster in rezek. Ko je ugledal obilega gospoda v širokih hlačah, belem telov-niku s težko zlato verižieo v lcveni žepu, v dolgej, višnjavej sukuji, ko je zrl v gnbančasto lice: tedaj mu je hotel upasti ves pogura. Lovil je sapo kakor na suho padla riba in s tresočim glasom izpregovoril: ,,Gospod, —popil sem pri vas skii-delico kave, ia — ko sem kotel plačati, zapazil sem, da . . . sem novce pozabil doina." To je govoril mladenič s tako odkritosrčnostjo, da bi mu bil sieer vsakdo ve-rojel, le gospod krčmar ne: bil je namreč takih izgovorov vže navajen. — Srdito je pogledal ubogega dijaka, vtaknil obe roki v žep in z gromečim glasom zakričal nad njim : ,,Ti lažnjivec! Cakaj! Ker nisi mogel plačati sam, poplačam te jaz!" S teini bcsedami zgrabil je dijaka za ušesi in Iase, stresal ga ia klofutal —• prav neusmiljeno. Potem je odprl vrata na stežaj in ga pogaal na ulico. Eudečih ušes in glasno ihteč korakal je ubogi dijak po samotnej ulici dalje, — jokajoč se ne toliko zaradi pregorkih klofut, nego zaradi tega, ker ga je imenoval krčmar lažnjivca iu nepoštenjaka, kar pa oa slovensk dijak, še nikoli bil ui! —~< 75 >¦— Ko se je krčmar Vrban vlegal pozno v noč k počitku, mrmral je nejevoljno: BOj, mladina je sedaj res zelo popaeena; niti odkritosrčna ni več. Presneti dijak, da me je raoral za borih pet novcev ogoljufati in poleg tega Se nalagati!" V istem trenotku valjal se je na trdej klopi v podstrešnej sobici dijak ia si mislil: nEaje bi bil lačen, nego da me iraajo Ijudje za nesramnega lažnjivca." Drugo jutro sedel je gospod Vrban v gostilni za mizo in — pil, jedel, a mislil nieesar. Zunaj je pa deževalo prav po jesensko in le poredkoma dohajali so gostje. Okolo sedme ure stopil je nenadoma v sobo trdnega koraka naš dijak; nje-govo višnjavo oko se mu je svetilo v nenavaduem ognji in navadno bledo lice oblila je lahna rudečica. Pod pazduho stiskal je belkast, pošit solnčnik, ki inu je služil mesto dežnika. Šel je naravnost h krčmarju: ,,Tu so moji pozabljeni novci," dejal je in položil na mizo nekaj krajcarjev. ,,Kdo pa si?" vprašal ga je zaspano Vrban. nDijak, katerega ste sinoči tako hudo oklofutali in porinili skozi vrata ker..." ,,Aja, — aja!" vzkliknil je začudeno kremar m gledal dijaku v pošteno raodro oko. ,,Zelo so me bolela ušesa, a še bolj ste me užalili s svojim obrekovanjem! — Da, prav izvestno, da veste!" — In dijak se je obrnil in hotel naglo oditi. ,,Poeakaj malo, dečko!" zaupil je Vrban za njim. Dijak je poeakal pri vratih invprašal: »Kaj biradi? —Me li hočete morda zopet klofutati?" ,,Nikakor ne! Pojdi sem in povej mi, če sem te sinoči v resnici zelo stresel za ušesi?" BVi še dvoraite?! Mislil sem, da me pretepa kak surov hlapec, a ne tak gospod, ki . . ." Hm! saj mi je zelo, zelo žal. Tako hudo te res nisem raislil, zatorej od-pusti, če sem ti storil krivico." nKrivico, krivieo!" odgovoril je dijak z odločnim glasom. MGospod Vrbaa, vedite, jaz sem ubožen dijak; skoraj nikoli ne zajutrkujem, čez dan ubijam si glavo z latinsko in grško slovnico, kateri mi je podaril gospod učitelj; opoludne dobim v samostanu nekoliko juhe, a večerjam prav malokdaj. Stanujem pri starej vdovi zastonj, da jej le nanosim vsak dan drv, vode in vsega potrebnega. Učim se na-vadno pri ognji na ognjišči, ali pa pri luninem svitu. Mnogo moram prebiti stra-danja in mraza, a pošten vender vedno ostanem. Nepoštenost je najgrja lastnost, rekla ini je rajnka moja mati! Novce — podaril mi jih je nek gospod za malo uslugo — bil sem pa sinoči doma pozabil, kajti sicer bi v vašo gostilno niti prišel ne bil. — Tako, sedaj veste vse in — z Bogom!" Stari Vrban skočil je po konci in prijel dijaka za roko: nTi si res vrl mla-denič! Ker si siromak, povabim te, da prideš vsak teden po štirikrat k meni na večerjo; tudi potrebni denar dobodeš od mene. Je-li ti všeč to?" Dijak gledal je z odprtimi usti začudeno v Vrbana in nikakor ni mogel umeti, da je to isti hudi mož, ki ga je bil siaoči tako nemilo premikastil. 5* —~< 76 >~— »Gospod, ali govorite resnico; oj potem .... potem . . . ." Solze so mu zaprle besedo. ,,Kaj se jočeš?" začudil se je krčmar in gladil dijaka po kodrastej glavi. nKako bi se ne jokal, ko ste tako plemenit in usmiljen do mene," odgovoril je dijak in si brisal presrečen solze raz lice. A Vrban se je zadovoljno smijal. Dijak — ime mu je bilo Vilko Zidar — dobival je od istega dne pri Vr-banu večerjo; pozneje tudi zajutrek in potrebne novce; a svojega dobrotnika ove-selil je vsako leto z lepim spričalom. Za malo let postal je Vilko odrasel, lep mla-denič, gospod Vrban pa starček. Oba sta se zelo Ijubila. Ko je stopil Vilko po dovršitvi srednjih šol pred dobrotnika in mu povedal, da se bodeta morala sedaj za nekaj let ločiti, ker meni iti v velike šole na Dunaj: tedaj je plakal starec, kakor bi se moral posloviti za dolgo od lastnega sina. ,,Ostani vedno priden, Vilče," govoril je ihtee. ,,in ne zabi na-rae.—A kaj misliš vender postati na Dunaji?" nUčit se grera bogoslovja, da postanem kedaj duhovnik," odgovoril je Vilko. ,,Tzvolil si si vzvišen stan in to mi je veleljubo! Pojdi toraj in povrni se kot svečenik božji zopet k raeni. Sreeen!" Minula so štiri dolga leta. Gospod Vrban nehal je ubijati se s kremarstvom, ker rau je starost upognila život in zaželel si je počitka. Mislec na preteklost, sedel je naradno doma v mehkem naslonjači ali pa klečal v cerkvi in molil nrožni-venec" za — bogoslovea Vilkota. Kadar je prišlo kako pismo iz Dunaja, tedaj je bil vselej izvanredno vesel; govoril je o svojem dijaku raalo, ali nie, a na vočer stopal je počasi ob paliei v cerkev in pomolil ondnkaj dva ,,rožna-venca." nBog moj ljubi," govoril je nekega večera, ko je prejel zaduje pisrao, nše tri tedne ine pusti živeti, da vidim Vilkota kot novoraašnika. Poprej res še nočem umreti!" Cudha je bila ta molito.v a Bog jo je uslišal. — Kako vesel je bil stari Vrban pri prihodu Vilčeta z Dunaja! Kako se je radoval nad pripravarni za novo mašo! Da, pomladil se je za več let v tistih dnevih. In kako bi se ne? Spolnila se mu je prisrčna želja, katero je gojil vže nmogo, mnogo let. Prišel je davno zaželjeni dan! Krasno je bilo jutro, jasno nebo, zrak čist in gorek, ljudstvo veselo, eerkev okinčana, presrečen starček Vrban in resen novo-mašnik Vilko. Dolg sprevod pomikal se je k hiši božjej: mnogo pobožnega ljudstva, vsa mestna duhovščina in onadva skupaj v paru, ki sta se danes še bolje ljubila, kakor sicer: Vilko Zidar in njegov dobrotnik Vrban. —Slovesno so bučale orglje, pevei peli Dajlepše pesni. dišeče kadilo napolnovalo je sveti hram a Vilko je klical kla-njajoč se pred oltarjein: ,,Veni sancte Spiritus!" (Pridi sv. Duh.) Po navadi šli so po sv. opravilu vsi tudi k darovanji. Vrban na čelu celega sprevoda. S tresočo roko je položil na žrtveuik v papir zavite novce, svoje darilce. Ko sta na veeer novoraašnik in njegov dobrotnik sedela za mizo, tedaj je rekel staree: „Glej, Bog je vse dobro izvršil; njemu se imaš zahvaliti, da si postal duhovnik, da si srečen. Tudi jaz sem srečen! —Mej darili, katere si dancs dobil od ljudstva, našel bodeš tudi papir, na katerem je zapisau dan, ko sva se spoz- —~< 77 >~— iiala. V papirji je oni groš, zaradi katerega sva se bila sprla. Shrani ga v spomin na-rae!" — Tako je bilo! Vilko Zidar postal je pozneje odličen duhovnik, a Vrban je raalo let potem pri svojom odgojenei mirrio zaspal v Gospodu. F. G. Podkrimski —•¦<>¦¦—. frvi^,-^