Leto XL — Št. 44 Kranj, torek, 9. junija 198' S)IM1S5JJ©3MGLAS m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V petek Odprte strani 0rTian Marijan Peternelj • ' ^et je vedno vse Postavimo kmeta na |*zal. Bo tudi to- mesto, ki mu pripada vat? Jak- Zupan Jože Šavor je kmetijstvo enako- ?^ndard ščitimo na vreden sopotnik gospodarstva? -»i l^etov račun ŠKOFJA LOKA GOSTILA MLADE Škojaf Loka, 6. junija — Pretekli konec tedna je bila Škofja Loka v znamenju mladih. Na jubilejnem , 20. srečanju so se zbrali pionirji likovniki, fotografi in kiparji, udeleženci Male Groharjeve slikarske kolonije. Letos so ustvarjali pod geslom Ustvarjamo v svobodni domovini. Več na zadnji strani. Foto: G. Šinik Jel Naju v štirih Nienah Po slovesni ot- jeklarne na Jesenicah naj bi ti ^reJ začela tudi poskusno obratovanj na začetku junija. Vendar pa v,o arn- nastaJaJ° nekatere težave, M yzr°čajo delno zamudo, j «ateri dobavitelji in mont terji kas- viltie °prerno- ugotovili pa so tudi šte k|en- £aPake in pomanjkljivosti v je-ščen 0nstrukciji, na kateri je name-* a °Prema. Veliko težav so imeli z dneh h° ^ariDor. ki je šele v zadnjih oprem na gradbišče potrebno Stro|/°- Prav tako zaradi nepravilnosti $a J tovarne Trbovlje in Min iz Nije ipSo mogli še testirati konti-liva, ki Proki VSe od zacetka povzročal največ »»edt '■ ^ektropeč urla dobro, ju^tem ko je bila pečna komora nekaj Ihti* V.okvar> je bilo v jeklarni in v oko-ki^ nruPa kot načrtujejo. 47UJub vsem" so izdelali ogljikova in ti^ogljična jekla v predvidenih koli-k"v vočino i°k,a P« prevaljali v tra-l-^ir?K^ maJem so začeli z delom v %i izmenah zaradi prihoda novih Ustavcev, ki so prišli s plavža, ki so ga D. S. Rokometašicam Kranja, ki so kot novinke v slovenski rokometni ligi že prvo sezono zmagale, ni uspel drugi podvig: uvrstitev v severno skupino II. zvezne rokometne lige. Na prvi tekmi v Varaždinu so Kranj-čanke zgubile za 6 golov, zato bi morale na povratni tekmi v soboto zmagati za 7 golov. Razlika je bila le prevelika, razen tega pa mlade igralke iz Kranja tudi psihično niso zdržale. V soboto so sicer zmagale s 24:20, torej za tri gole premalo. »Imeli smo šanso, vendar je izkušenost moštva še vedno premajhna za takšen podvig. Prav tako se igralke niso držale dogovora pred tekmo. Strel je bil slab in nepremišljen, prepogoste pa so bile napake v obrambi,« je komentiral tekmo trener Andrej Kavčič. Mi pa moramo reči tole: ta ekipa, čeprav je zastala na pragu druge lige, je v samo eni sezoni naredila veliko. (J. K.) — Foto: F. Perdan "Strela z jasnega« ali 400 delavcev na cesti Pfo n,tt>' Jun'itt ~ Jeseniški komunisti in sindikat ostro zavračajo predsanacijski •StriKu01 's'tre Telematike za Iskro na Blejski Dobravi, saj pravijo, da nima prave analize o iasne' ^ani1' so hude gospodarske razmere v Iskri povsem nepričakovane, kot »strela z nam ' na BN-ski Dobravi UkjnvaVUJ° do konca leta m0r Pr°izvodnjo, zato si UkrS °koli 400 delavcev i^kat Telemutike že zdaj le ^11 nOVO zaposlitev, kajti Po Sv° delavcev bi lahko za- jl ' V sami Iskri. čne nisk(> družbenopolitt-k0rn 0rKar>izacije, predvsem ?,av"Unisti in sindikat, ostro čijoj-- aJ° takšen predsana-Povri pro«rom. ki jih je za N0r VS*',;a S'ln<' P'-esrnetd WhUmljivo je- da se 0 te" Prej V Iskn niso nikdar Kki r-5enUi' sa-i so gospodar-p Položaj še v začetku leta *a j 0va,i kot zadovoljiv. °dnii?Sničane je zanesl.iiva Mq h -v de,avcev (zdaj so Sko i?PUstu). priletela dejan _ i^*0* »strela z jasnega«. r> dobri volji in kljub ida^Ev8 s"' """■•■»i" ■. 111111 • 111 Vin2sr)R-am Isk,v"' '"' ie po njihovem mnenju predsanacijski program splošen in slab. Ne pove, kaj je nasploh s programom sestavljene organizacije in tehnološkimi viški vse Telematike, ne gre pa tudi za »prestrukturiranje«, temveč za likvidacijo temeljne organizacije. Ni podatkov, koliko delavcev in kdo zdaj na cesto, koliko drugam, ni prave analizo, skupnost za zaposlovanje o tem ničesar ni vedela. Se samo delavce so urad no obvestili na zboru delavcev v petek, 5. junija! Kakorkoli že ploskamo domnevnemu uveljavljanju ekonomskih zakonitosti in racionalnemu gospodarjenju tudi s tem, da se odpuščajo kadrovski »viški« ter ukinja nerentabilna, neakumuluti-vna proizvodnja, bi se to dalo povedati vsaj pet minut pred dvanajsto. Če ne drugemu, vsaj delavcem, ki so v jeseni- škem primeru res na cesti, ker jih prevladujoča črna metalurgija ne more zaposliti, drugih možnosti pa je malo. Če je Iskra že republiški problem, se danes Jeseničani srečujejo s hudim zaposlitvenim problemom žensk. Res je, da preveč iznenada in da so povsem nepripravljeni, da niti ne govorimo o prizadetih delavcih, ki še včeraj niso vedeli, kaj se jim obeta. Naj bodo gospodarske težave še tako hude, naj se nam obeta še toliko in toliko odpustitev, nenadna »presenečenja« čez noč so neo-prostljivu. Take korenite spremembe naj bi se vsaj čutile, če jih že ne znamo pravočasno napovedati in smo povrh vsega na posledice sistemsko povsem nepripravljeni . . . D. Sedej »Daj, vzemi eno vejo. Mimogrede jo zlomiš. A vzemi jih šest skupaj, teh ne boš nikoli zlomil!« mi tu ob zeleni vodi in srebrnkastih valčkih Planšarskega jezera z ognjem v očeh govori Desimir Trnavac iz Gornjega Milanovca. »Slovenija in Srbija ne moreta ena brez druge, niti brez ostalih narodov in narodnosti. Malega pohodijo kot črva. Tisti, ki danes govore čez Slovence, so tisti* ki so jih tudi nekoč preganjali s pomočjo Avstrijcev in Nemcev. A kot so doživljali takrat, bodo doživljali spet. Kako naj se prekine to prijateljstvo, to bratstvo? Ne more se! Nikoli! Poglej, meni je rešila življenje Slovenka, vaša narodna hero-jinja Silvira Tomazini. Sre- di ceste mi je v Mitrovici dala civilno obleko, da me niso aretirali Nemci. Nikoli prej me ni videla, ne poznala, le videla je mojo stisko. Mi smo potem imeli v naši hiši Slovence, same čudovite ljudi. Vidiš, danes sem pripeljal s seboj dva sinova in dve snahi. Vprašaj jih, kaj mislijo o Slovencih! Samo spoštovanje jih je!« In z druge strani me kliče Milan Stojakovič iz Kranja, pridi sem, da ti povem, da imam v gosteh kar šest srbskih prijateljev, štirje so pri meni, dva že pri sinu. Tudi nas so sprejeli Srbi, Radosavljeviči, pa smo bili Hrvatje, od Našic. Očeta, mamo, mene in brata, četrti se je rodil v Lebinjah pri Paračinu. Srbislav smo mu dali ime ...« Ko jih gledam tako zbrane, prijateljsko objete, nasmejane, s polno ljubezni v očeh in srcih, pa potem vse zanesene v kolu, in spet pri obujanju spominov, mi v ušesih znova in znova zvene besede dekleta, ki je dopoldne na Ljubelju recitiralo besede nekega pesnika: »In živelo bo bratstvo med narodi, ki se ne da potemniti ...« Resnično se ne da potemniti in tudi vlak bo bo-zil naprej, generacijo za generacijo. Zdaj vozi že tretjo, ponekod celo že četrto. Vozil bo stare prijatelje in potem vedno nove in nove ... Več na 6. in 7. strani D. Dolenc V nedeljo bo v Komendi zbor aktivistov Gorenjske Kranj, junija — 19. zbor gorenjskih aktivistov in borcev bo v nedeljo, 14. junija, ob 11. uri na hipodromu v Komendi pri Kamniku. Po-zdravnigovornikbo predsednik Občinske konference socialistične zveze Kamnik Davorin Gregorič, slavnostni pa predsednik Republiške konference socialistične zveze Jože Smole. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori občine Kamnik, orkester kitar Glasbene šole Kamnik, plesna skupina SKNŠRM Kamnik in pionirji osnovne šole Ko-menda-Moste. Kamniška občina bo tokrat že tretjič gostiteljica zbora aktivistov. D. D. Na Gorenjskem 8,1 odstotka slovenskih izgub Kranj, 29. maja — V Službi družbenega knjigovodstva v Kranju so zdaj postregli tudi s primerjalnimi podatki o poslovanju gorenjskega gospodarstva v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi s slovenskim. Celotni prihodek gorenjskega je imel 10,8-odstotni delež v slovenskem, na tujem trgu ustvarjeni prihodki 12,1-ods+otnega porabljena sredstva 10,6-odstotnega in doseženi dohodek 11,6-odstotni delež, za osebnedohodke razporejeni čisti dohodek 10,6-odstotnega,skupaj za osebne dohodke in skupno porabo pa 10,8-odstotni delež. Izgube v slovenskem gospodarstvu so znašale 110.76J milijonov dinarjev in bile za 119 odstotkov večjekotv enakemlan-skem obdobju. Na Gorenjskem pa so izgube v gospodarstvu znašale 8.933 milijonov dinarjev in bile za 323 odstotkov večje kot v enakem lanskem obdobju. Izgube gorenjskega gospodarstva so imele torej 8,1-odstotni delež slovenskih, običajno so se sukale med 4 in 5 odstotki in so torej večje kot običajno. Predvsem »po zaslugi« znatno večjih izgub v kranjskem gospodarstvu, kjer so znašale 5.331 milijonov dinarjev in so bile 545 odstotkov večje kot v enakem lanskem obdobju, ter v jeseniškem gospodarstvu, kjer so znašale 2.271 milijonov dinarjev in bile za 521 odstotkov večje kot lani v tem času. Bled od četrtka dalje v znamenju veslanja Nove priložnosti za Blejce Bled, 8. junija — Državno prvenstvo v veslanju bo prvi del štirih veslaških dni na Bledu konec tega tedna. Začelo se bo v četrtek ob 15. uri (prediekmova-nja) in nadaljevalo v petek ob pol devetih s finali, ki bodo končana opoldne. Sodelovalo bo 250 veslačev iz 24 klubov, Blejci pa bodo imeli eno najmočnejših zastopstev. Blejci bodo startali z dvema dvojcema: Krašovcem in Janšo ter Zustom in Habetom, in četvercem, v katerem bodo veslali Mirjanič, Mujič, Prešeren in FerČej. Zadnje državno prvenstvo je bilo na Bledu leta 1979. V soboto ob 9. uri pa se bo za-čt:d 34. mednarodna regata. Med 15. in 18. uro pa bodo prva finala. Tekmovalo bo 530 vesla- čev iz devetih držav. V nedeljo ob 9. uri bodo pred tekmovanj a, med 14. in 17. uro pa bodo finalne vožnje. Blejci bodo veslali v naslednjih postavah: Ferčej, Prešeren, Krašovec in Janša v četvercu s krmarjem, Mirjanič in Mujkič v dvojcu ter Žust in Habe z Bleda ter Biščanin ter Ulemek iz Crvene zvezde v četvercu. Vsi blejski veslači bodo v osmercu, kar bo posebna atrakcija tekme. Nastopile bodo tudi ženske, iz tujine pa prihaja veliko kakovostnih veslačev. To je ena zadnjih velikih tekem pred univerzi j ado v Zagrebu in svetovnim prvenstvom, ki bo konec avgusta v Koebenhavnu. J. Košnjek /O (M*anskabanka I Temelina banka Gorenjske VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 E®Kfc5J©IEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 9. JUNUA J* PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Lokomotive čakajo Ljubljana — Lokomotive ča-cajo na rezervne dele, ugota-'ljajo slovenski železničarji, ^a to bi rabili najmanj dva mi-ljona dolarjev oziroma deviz, 'a tudi sicer železničarska izguba narašča in je konec letošnjega prvega četrtletja dosegla :e 17,4 milijarde dinarjev. Os-iovni vzrok izgube in zapletov e po sodbi železničarjev cenovno neskladje. Začetek mladinskih akcij Ljubljana — Z otvoritvijo nladinskih delovnih akcij Kozjansko in Suha Krajina so ;e tudi v Sloveniji začele mla-iinske delovne akcije. Delovne ikcije so se začele tudi v drugih jugoslovanskih republikah n pokrajinah. Na Kopaoniku io se zbrali mladinci razisko- valci. Zbralo se jih je nad 1300, ki bodo na Kopaoniku ostali do konca avgusta. Velika delovna akcija se je začela tudi v Vukovaru in v še nekaterih krajih. Na večini zveznih akcij v drugih republikah in pokrajinah sodelujejo tudi slovenski brigadirji. Spodbuda drobnemu gospodarstvu Ljubljana — V Sloveniji tečejo priprave na sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o idejnopoliti-čnih vprašanjih razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji. Včeraj je o tem razpravljalo predsedstvo CK ZKS, ob tem pa se je lotilo tudi razprave o usposabljanju vodilnih delavcev v gospodarstvu pri nas. Drobnemu gospodarstvu dajemo v Sloveniji in Jugoslaviji vedno večjo veljavo. V Bohinjski Bistrici razmišljajo o samoprispevku Telefonija — problem številka ena Bohinjska Bistrica, 5. junija — Negativni izid sicer uspelega eseniškega referenduma je nekoliko prestrašil družbenopolitične delavce v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, kjer tudi azmišljajo o uvedbi samoprispevka, vendar jih je hkrati ohra->rilo tudi to, da je bilo po anketi, ki so jo izvedli, 72 odstotkov gospodinjstev »za« in da bi bil tudi referendumski program dovolj nikaven, saj bi obsegal reševanje problemov, ki so krajanom že loigo trn v peti. Problem številka ena je telefonija. V krajevni skupnosti s ti->oč gospodinjstvi je le 160 telefonskih priključkov, sedanja avto-natska telefonska centrala je že dolgo preobremenjena, za novo aa je prostor izgotovljen že od januarja lani, v temeljnih in delovnih organizacijah pa pomanjkanje priključkov in dopoldanski »telefonski infarkt« že otežuje normalno poslovanje in stike s »vetom. S telefonijo je tudi sicer precej nejasnosti, saj še ni znalo, kdaj bo Bohinj dobil sodobno avtomatsko telefonsko centralo, pevka še enkrat »preverili« na zborih krajanov. Če se bo tudi takrat pokazalo, da je večina »za«, bodo predvidoma jeseni razpisa-i referendum. C. Zaplotnik /eč denarja za hladilnico Tržič, junija — Člani tržiškega izvršnega sveta so na seji mi-mli teden med drugim obravnavali predlog komiteja za družbe-o planiranje in gospodarstvo občine Tržič, da za gradnjo hladil-ice in zamrzovalnice na Trati pri Škofji Loki zagotovijo dodatna redstva. Zaradi podaljšanja časa gradnje glede na načrte so se lamreč povečali tudi stroški za uresničitev naložbe. Izvršni svet je pregledal navedene razloge za prekoračitev okov gradnje in ocenil, da so opravičljivi. Odobril je plačilo do->rih 3,47 milijona dinarjev iz sklada blagovnih rezerv za letošnje eto, da bi lahko objekt še ta mesec predali svojemu namenu. Od love hladilnice in zmrzovalnice, ki je rezultat skupnih gorenjih prizadevanj za boljšo preskrbo in blagovne rezerve, si seve-la tudi v tržiški občini obetajo zanesljivejšo založenost trga z nesom. g b 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega lasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Istanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konferen-e SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Trica /daja Časopisno podjetje Glas Kranj, ska Ljudska pravica Ljubljana_ 'redsednik časopisnega sveta: Boris Ilavdek orenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (gluvni urednik i direktor), I/eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija dčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in idje), Cve.o Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea lencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), llele-a Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Jože ošnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladi -gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc ■rdun in Gorazd Sinik (fotografija). isopls je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ islov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči čun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni ednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in -835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, ali oglasi in naročnina 27-960. sopis je oproSčen prometnega davka po pristojnem mnenju -1/72. ročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din_ Ukrepi za odpravo motenj v poslovanju Trije kolektivi pod drobnogledom Tržič, junija — Med nedavno sejo tržiškega izvršnega sveta so pregledali programe za boljše poslovanje v organizacijah Zlit, Merca-tor — Preskrba in Komunalno podjetje. Povsod so ukrepi preprečili, da bi se letos ponovile rdeče številke, vendar bodo letošnje gospodarjenje ponovno preverili po polletnem obračunu. Naložba v novo proizvodnjo masivnega pohištva pred dvema letoma je bila za Združeno lesno industrijo Tržič in njeno temeljno organizacijo Pohi-štvo-tapetništvo zajeten zalogaj. Verjetno se jim ne bi bilo zataknilo v grlu, če bi jim bilo uspelo zaposliti v novem obratu načrtovano število delavcev in doseči povečan fizični obseg proizvodnje. Ker tega niso uresničili, so ob začetku odplačevanja posojil v temeljni organizaciji nastale motnje v poslovanju in pojavila se je izguba. Le-to so nadomestili s prizadevanji in solidarnostjo vseh delavcev. Že pred polletjem lani so v tozdu Pohištvo-tapetništvo sprejeli sanacijski program, katerega del je bila tudi odločitev, da začnejo letos ponovno poslovati kot enovita delovna organizacija. Ta program so uspešno uresničili, kakor so ocenili člani tržiškega izvršnega sveta, saj so iz meseca v mesec zniževali izgubo in obenem izvozili kar 90 odstotkov proizvodnje. Ugotovili so tudi, da so ta program letos dopolnili z ustreznimi ukrepi; konkretizirati ga bo treba le na kadrovskem področju. Zaenkrat namreč dosegajo večjo proizvodnjo z razširjenim obsegom dela zunaj rednega delovnega časa in ob prostih sobotah. Med sejo pa so predstavniki tovarne opozorili tudi na nekatere probleme, med katerimi zbuja skrb slaba sti- mulacijo izvoza, stalno večanje stroškov in primanjkovanje hlodovine. Mercatorjeva temeljna organizacija Preskrba je imela izgubo po zaključnem računu za 1985. leto. Z ukrepi na osnovi sanacijskega programa in pomočjo sklada blagovnih rezerv občine je lansko poslovanje končala pozitivno. Sprejete ukrepe vseeno še naprej uresničuje. Prizadeva si predvsem za boljšo ponudbo in s tem tudi večji dohodek, to pa ji med drugim omogoča obnova samopostrežne trgovine v Bistrici. Med obravnavo ukrepov je izvršni svet naložil tozdu Preskrba, naj se dogovarja za poenotenje in usklajevanje ponudbe v okviru centra Deteljica, ki ga vodi konzorcij članic. Trgovci pa so izvršni svet Načrti za gradnjo avtomobilskega servisa Tržič, junija — Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič je tamkajšnjemu izvršnemu svetu dal v obravnavo lokacijsko dokumentacije za avtomobilski servis v Križah. Zamisel izhaja iz zasnove prostorske ureditve nove zadruge in upošteva dejstvo, da tod že delujeta avtoelektrikar in vulkanizer. Dokumentacija predvideva poleg teh dveh obrtnih dejavnosti še avtokleparstvo, mehanično delavnico, pralnico in av-toličarstvo. Za vse dejavnosti razen slednje so nekateri zasebniki že izrazili interes, zato je komite predlagal oddajo prostorov v zakup kandidatom, ki so pripravljeni zgraditi objekt v skladu z lokacijsko dokumentacijo do 1. maja prihodnje leto. Koncept gradnje ohranja sedanja objekta, uporabno površino pa povečuje s prizidki in veznim traktom. Člani izvršnega sveta so sprejeli predloženo dokumentacijo za gradnjo avtomobilskega servisa. Tako bodo namreč zagotovili ponudbo celotnega servisiranja avtomobilov na enem kraju, kar sedaj ni možno. S.S. Denar za krajevne skupnosti Še vedno prednjači asfalt Kranj, 4. junija — Devetindvajset krajevnih skupnosti je za letos prijavilo skupaj petdeset investicij, katerih vrednost je ocenjena na prek 400 milijonov dinarjev - V prvi fazi prek 120 milijonov dinarjev. Na dnevnem redu zadnje seje skupščine cestno-komunalne skupnosti Kranj je bila tudi razdelitev sredstev za investicije v krajevnih skupnostih. Odbor za krajevne skupnosti je ugotovil, da je 29 krajevnih skupnosti v občini za letos prijavilo kar 50 različnih investicij v skupni vrednosti prek 400 milijonov dinarjev. Še vedno pa pri načrtovanjih in soudeležbi, ki jo morajo zagotoviti krajevne skupnosti, prednjači asfaltiranje cest. Zato namerava v prihodnje odbor predlagati spremembo pravilnika za dodeljevanje sredstev, pri čemer naj bi imele prednost tiste komunalne naprave, ki imajo širši družbeni pomen. Po prioritetni listi ima zdaj sedem krajevnih skupnosti odobrenih nekaj nad 120 milijonov dinarjev. To so Podblica in Jezersko za gradno vodovodov, Tr- stenik in Kokrica za asfaltiranje javnih poti, Cerklje za gradnjo mrliških vežic ter Bela in Mavčiče prav tako za asfaltiranje javnih poti. Delati pa morajo začeti oziroma porabljati denar naj kasneje do 1. septembra letos, sicer bodo prišle na vrsto druge, po prednostni listi razvrščene krajevne skupnosti. Teh pa je 16, in med njimi kar trinajst s programom za asfaltiranje javnih poti. Predvideno je tudi, da bodo te krajevne skupnosti denar dobile, če bo tudi dotok sredstev višji ali če krajevne skupnosti i/, prve skupine denarja ne bodo porabile. Razen tega pa je dogovor s Cestnim podjetjem Kranj, da te krajevne skupnosti lahko skic pajo z njim pogodbe za dela, če jih le le-to pripravljeno krediti rati. Krajevno skupnosti bodo, ko bo denar, dobile rev a I wi lil i ne zneske. ^ opozorili na odhajanje dot>rl1 delavcev iz njihove stroke S problematiko Komunaj ga podjetja — v njem je poslovalo z izgubo kar pet javnosti — se v tržiškem12v nem svetu pogosto srečuj! Slabo poslovanje opravil podjetje predvsem s Pren!^ mi cenami, vendar so me d jo ponovno opozorili na n*> nje slabosti. Izvršni svetje Komunalnega podjetja val, naj zagotovi racionaliz jo pri delu in hkrati poskn" izpolnjevanje vseh dogov0' nih komunalnih uslug. D0^ mora tudi ustrezno razn^f, med akumulacijo in sred za osebne dohodke ter & zadevati za zmanjšanje škov poslovanja. O pred« nem povečanju cen pa bo šni svet razpravljal na eni I hodnjih sej. s. Saje.; Na Ljubelju so se srečali nekdanji interniranci Vnuki morajo izvedeti o trpljenju Ljubelj, 6. junija — Množica nekdanjih internirancev, ki so*e jim pridružili tudi številni udeleženci vlaka bratstva in en° , nosti ter mladina, se je v soboto spet srečala na Ljubelju, n i mestu, kjer je bila med vojno podružnica koncentracijske!? taborišča Mauthausen. Zbrane sta pozdravila predsednika tržiške in kranjske činske skupščine Ivan Kapel in Ivan Torkar, slavnostni govornik pa je bil Stane Repar, predstavnik Republiškega odb° ra zveze združenj borcev Slovenije. Štiriinštirideset let je že minilo od tedaj, ko so na Ljube J Nemci pripeljali prve taboriščnike, Francoze, za njimi pa se, Belgijce, Poljake, Italijane, Čehe in Jugoslovane. To so b| časi množičnega uničevanja Slovanov, vsega, kar ni bilo a™ sko. Danes je tu nov čas, je poudaril Stane Repar, atoms* doba, ki grozi z novim, še strašnejšim uničenjem. Upa^J ostaja za zelenimi mizami... • Vznemirjajo tudi odnosi avstrijskih in italijanskih fašiJ' čnih organizacij do Slovencev na Koroškem in v Italiji. Skr nijo naše spomenike, odkrivajo spominska obeležja fašistO" V obeh deželah upamo na pomoč demokratične javnosti. . Zbrane sta pozdravila tudi predstavnik sekcije intei'11 rancev iz Gorice in predstavnica taboriščnic z avstrijske k«r ške Mimica Vošenk iz Železne Kaple. Ne dobivamo se le za J, je poudarila, ker se še po 40 letih spominjamo mrtvih, temv . zaradi zaprisege, ki smo jo dali, da se te strahote ne bodo P koli več ponovile. Spet grozita fašizem in nacizem in naši vrt ki morajo izvedeti vse o trpljenju. Ob vsaki priložnosti jih '*J ramo opozarjati na to. Višek provokacij, ki jih ne smemo d pustiti, so odlikovanja fašistov z enakimi avstrijskimi odi'K. vanji, s kakršnimi smo bili po vojni odlikovani mi, aktiv»s ' borci, partizani. O VValdheimu in tistih, ki še danes ne P1"'^ jo svojih napak, ne moremo trditi drugega, kot da so t asisti. na koncu poudarila Mimica Vošenk. v-V kulturnem programu so /apeli pevei akademskega P^. ra France Prešeren iz Kranja, igrala je tr/.iska skega zbo ha na pihala, recitirali pa so recitatorji iz Kranja D Dolenc Gozdarji so imeli svoj dan Podljuhelj, junija — V soboto, 8. junija, se je blizu JIM) gozdarjev Gozdnega gospodarstva Kranj, Tržičanov, Kranjčanov in Skof-jeločanov, zbralo v kampu v Podljubelju. Ta kraj so si namreč letos izbrali za svoj dan GG. Vsako leto enkrat se /bero — lani so bili na Jezerskem — in se /. delom pomerijo sekači in vozniki kamionov. Najboljši gredo potem naprej na lepubliško tekmovanje. tU'1'' k Med sekači so bili najboljii Milan Rozman Iz tok Tržič (kanu, drugi je bil Ale.s Meglic i/, to zd a Tržič s 742,5 točke, "'^gr Dolenc iz tozda Tržič s 711 točkami, četrti Milan Ceferin iz 10 gj?1' ja Loka s 635 točkami in peti Brane Zupančič iz tozda Tržič s čkami. «i f Najboljši šoferji kamionov pa so bili Milan Selišnik, ki * pj bral 334 točk, drugi Anton Meglic s 324 točkami, tretji LovrO >' 322 točkami in četrti Janko Nemec s 301 točko. • j To ni bila majhna stvar! Morali bi videti, koliko lesa se J° V na travniku. Kakšni hlodi! Sekire so pele kot za stavo, p()U>rI1 /jr še vse spravili na kamione. Gozdarji in drvarji nimajo lahkefl Spretni, močni in srčni morajo biti hkrati. hil"'1 Tudi zabavali so se Igrali so nogomet, največ smeha j1*. ^|j' kozi, kjer so z ročno žago žagali kolobar in zabijali dolg«' Ji hlod, predsednik konference sindikata Kranj Jernej NFoJ^H je na kozi sami meril čas. To tekmovanje ni bilo za izbor reptil' tekmovanj*', nagrade pa so prav tako dobili. Preveč jih je, d» ^ stevali vse dobrotnike, ki so prispevali darila za nagrade, l,( gdtft to, da jih je podarilo prek 20 firm in celo /.usebni kov. Prva pii -.ekaiih je bila Zli t ova masivna okrogla miza. druga l|vil,!'vjlj avtoplašca. tretja pa dva stola i/. Slovenijales,. Uadouilje. } r jfoJ. grada pri voznikih gozdarskih kamionov je bila omarica /a "^J^ jo je podaril Alples i/. Železnikov, druga spet dva savska UvW | tretja pa 6 kubikov žamanja... igft D« ' rOREK. 9, JUNIJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN ^tualni intervju: Pred turistično sezono Ce bi si dve leti privoščili manjšo zasedenost, bi se zaslužek v tretjem letu povrnil ^J~»a> junija — Pred vrati je poletna turistična sezona. Najbolj neučakani že hite proti morju, na naših cestah je vse več jn vozil, najbolj opazni so turistični avtobusi. Vse več je tudi napovedi in ugibanj, kakšna bo letošnja sezona, kako zani-"lo \ na^a dežela za tuje goste, koliko jih bo prišlo k nam. Devizna žeja je namreč pri nas huda, vse pogosteje razglabljate! V ° D' nas turizem lahko izvlekel iz težav. Pred sezono smo se zato pogovarjali s Tonetom Ažmanom, direktorjem Ho-doh *ur'stičnega podjetja Bled, kamor sodi večina blejskih hotelov, tudi najboljši, kot sta Toplice in Vila Bled. Kot iha reniu poznavalcu razmer v našem turizmu smo mu zastavili tudi nekaj aktualnih vprašanj o pomenu in položaju turiz-^ Pn nas. fe*?"*»ska sezona je bila na Go-"Jskem slabša kot lani. Bilo je kč] gostov, manj prenočitev, so tuko rekoč ,e bleiski Kako je bilo v vaših?« Hie Preih štirih mesecih letoš-Ve.ga leta smo imeli 5 odstotkov Su Prenočitev kot lani v tem ča-je^^ja, ki ga vsaj deloma že Da ,3emo kot sezonski mesec, lkove bil° Prenočitev 29 odsto-Pote Več kot ma.iu lani Če toreJ $ec;gnem° črto pod petimi me-lkov Je bil° Prenočitev 12 odsto- »RV^ lani v tem ^asu-" »T*a PB denarna uspešnost?« ta udi finančni indeksi so do-5pre^lsoki, vendar se zaradi ^je nJ°m- finančne zakono-'^oVemi številkami ne ukvar-rešen k 0vekak°. dosti Je se ne~ ^Dra m ne3asnih stvari. Gle-$o v odaJe v prihodnjih mesecih da ^Povedi dobre; računamo, tGkOrd°bisk naJmanJ na lanski p zUn'*.ravni- Ker imamo vel ^st^^iP^nzionskih objektov, ^haSpl ln drugih lokalov, bo k seveda nHuimn li.Hi ,sri . - * w *lu?*k seveda odvisen tudi od in""lena. Ce je vreme slabo ty,.obJ«ktu »izpade« na d«. L^POl stare milijarde dinar t>rn^lCer Pa Je zaenkrat celoten injmet dober, računam, da bo-8WnaČrt' tudi v finančnem po-naw ' prese8li- Seveda pa bo fi-^n« učiru?k odvisen tudi Htit n)lh okvirov, od tečajne v dan od po- . "Pov,.^1 Je lort'j dober, tudi !{sCi'>? dobre' DruK°d iih NrHh0 hl P^ali celo več i°PoC°stl k,,t Jih imamo. Veli J^uo ^n»JO tudi prireditve, ka kS-^iu- -v 'T'vl s,w:u , skoraj v vseh lo- lo,, Smo imeli rekordno števi ^fj; |H*d bolje v prodajo /a-i *a sodelovanja s turi-«»m agencijami?« ^ifca- rekel. Z njimi imamo tradicionalni' stike ^tv«.1* Se vedno pojem. Zato re st„c iščf^»-»ojeiii. /.aio re ^PrSS0vbolJSi sestavi go L0b^rntU,Ovu»l«» si, da ne bi bi Nijiv u >■.....t.,o bJVe^ni n ,da ne bi bili preveč S^sez'^. «"Ki<-ško h.-,..,, v Ji^ajna L 'r 1,0 nJ«'J drugačna ^RoSn' pu' Prtdobitl želi 5Sh tržijo8klMi*nih tunst, 'Soko ku ' Predvsem /a hotele f>ki, *■ ''-"luansk,. Bkandi bi,r,«-oski >J.skl- nizo/. Sb!' ^"»-a,, " "h ho^mo prido-^T, r ° i prn n,V"' l«'a„,.„«-ijskio«l nos: soba, zajtrk, prevoz in ogled znamenitosti. Ponuditi jim je treba vsebino bivanja v kraju. Iščemo jo predvsem v športih, kot so igranje golfa, ribolov, jahanje, tenis in podobno. Vendar imamo probleme pri širitvi igrišča za golf, čeprav smo lani lahko rekli, da je tam promet velik, letos bomo, da je zasedeno.« »Stvari radi prikazujemo v številkah. Kolikšna je na Bledu potrošnja na gosta?« »To so ocene, težko so točne. Za golfiste, ki bivajo v hotelih visoke kategorije in zasebnih penzionih, kjer cene prav tako niso nizke, ocenjujemo, da potrošijo brez prevoza okoli 150 dolarjev na dan. Angleški gostje, 0 njih govorimo, da malo potrošijo, da ne razmetavajo, čeprav cene za našo razmere niso nizke, pa sodimo, da okoli 50 dolarjev na dan.« »Dober gost, če tako rečem, torej potroši trikrat toliko kot agencijski?« »Da, zagotovo, toda tudi potrošnja posamičnih gostov, kakršni so bili, denimo, pred kratkim ga silci, ni majhna, predvsem pri nekaterih stvareh. No, rekel bi, da so bili pribitki največji pri pijačah.« »Bled si torej želi in zmore pridobiti dobre goste?« »Bled je brez dvoma turistični kraj, ki ga je pri nas najlažje prodajati. Doseganje boljše sestave gostov pa je povezano s tveganjem. To pomeni, da bi si morali dve leti privoščiti manjšo zasedenost, prepričan sem, da bi bila tretje leto povrnjena. Toda v sedanjih razmerah to skoraj ni mogoče. Poglejte, noben problem ne bi bilo napolniti treh takšnih igrišč za golf, kakršnega imamo, zagotovljeno bi imeli kli entelo za vse hotele A kategorije na Bledu. Zanimiv primer je Vila Bled, kjer smo začeli pred dvema letoma, že letos pa bo v največji možni meri zasedena, čeprav tam nismo dogradili 20 postelj in uredili bazena, kakor je bilo zamišljeno.« »Ste naložbe popolnoma prekinili?« »Popolnoma. Z največjimi napori bomo sanirali investicijsko dejavnost v preteklih letih. Pod sedanjimi pogoji so namreč naložbe v gostinstvo in turizem ne mogoče To so lahko naložbe, ki jih napajajo sklad za nerazvite in drugi neekonomski vin sred , štev, z vidika posameznega investitorja pa so nemogoče. Odložili smo vse načrte, sodimo, da bi bi lo najslabše, če bi investirali na račun še nižjih ali bistveno nižjih osebnih dohodkov. To vendar nima nobenega smisla.« »Pred leti so bili osebni dohodki dobri. Kakšni so zdaj?« »Niso več zanimivi za zaposlovanje, niso tudi več tako zadaj, kot so bili nekdaj. Dve leti so bili boljši in tedaj smo lahko izbirali ljudi, prihajali so tudi domačini. Tudi predstave o turizmu so bile pozitivne, tako da je bil vpis na gostinsko šolo celo iz domačih logov.« »Je še vedno?« »Še je, toda po končani šoli odhajajo drugam, v druge poklice, zaposlitvenih možnosti je na Gorenjskem dovolj. Veliko jih je že odšlo. Če pa bi bilo delo v gostinstvu in turizmu bolje plačano, kadrovskih težav ne bi imeli tja do leta 2000.« »Za koliko bi morali biti osebni dohodki boljši, da bi bili zanimivi za domačine?« »Mislim, da vsaj za 20 odstotkov. Ne gre drugače, z denarjem je pač treba nadomestiti prosti čas, nedelje in praznike. Pri nas pozabljamo, da imajo tercialne dejavnosti svoje zakonitosti, da v njih produktivnost ni odvisna od tehnološkega razvoja, da je to bolj ali manj tekoče delo, organizacijski prijemi. Če tega ne bomo uvedli v samem sistemu vodenja in upravljanja, je brez pomena, da govorimo o tej dejavnosti kot o panogi, ki bi nas lahko izvlekla iz težav. Moramo pač upoštevati, da so v tej dejavnosti učinki neposredno odvisni od ljudi.« »V gorenjski industriji so aktualni tehnološki viški delavcev. Verjetno sprašujejo tudi pri vas, če bi jih lahko zaposlili?« »Problem je v tem, da ne želijo biti natakarji, predvsem pa ne čistilke in sobarice. Če nam poleti ne bi prihajali pomagat upokojenci, ne vem, kako bi šlo. Da bi vabili ljudi od drugod ali da bi si pomagali z manj kvalificiranimi delavci, ki »delno« bivajo v okolici, pa je vprašljivo. V turizmu je zelo pomemben odnos do dela. Poglejte, zdaj ugotavljamo visok porast bolniške in podobnih stvari; to bi lahko zajezili s spodbudnim nagrajevanjem, vendar nam zakonodaja praktično onemogoča, da bi nagrajevali dobro delo in da bi lahko zahtevali dobro delo.« »Vsepovsod se jeze zaradi interventnega zakona o omejevanju osebnih dohodkov. Kaj pomeni v turizmu, kjer je človek najpomembnejši dejavnik?« »Občutek imam, da je družbeni dogovor, vsaj glede na formule in izračune, ki smo jih uspeli dobiti, še večja neumnost. V bistvu omogoča tistemu, ki je imel v preteklih letih sorazmerno dobre osebne dohodke, takšne tudi zdaj, ne glede na to, kako dela zdaj. Kdor pa se je, denimo, v preteklih letih zainvestiral ali imel zaradi drugih objektivnih razlogov slabše osebne dohodke, jih zdaj navkljub dobremu gospodarjenju temu primerno ne more povečati. V takšnih razmerah je ločevanje tekočega in minulega dela lahko le akademsko vprašanje.« »Govorimo, da nas turizem lahko izvleče iz težav. V turizmu pa so izgube, tudi na Bledu so bile v prvih mesecih letošnjega leta?« »Normalno, tudi ob polletju bodo morda še, saj so sezonskega značaja. Glede razvoja turizma se zastavlja veliko vprašanj, vsebinsko se z njimi ne ukvarja nihče. Rekel sem že, da je produktivnost v turizmu težko meriti. Razmere so paradoksalne, saj je naša branža kapitalno zahtevna, to so predvsem naložbe v zidove, naložbe pa so glede na »dohodaško« teorijo lienarno usmerjene. Pod takšnimi pogoji naša branža nima bodočnosti. Naj se torej prestrukturiramo? Sicer pa, za nas to ne bi bilo tež- ko, ljudje so navajeni delati, tudi ob sobotah in nedeljah.« »Naj bi torej na Bledu rasle tovarne?« »Ideja ni nova, veliko jih je že bilo, njihova posledica so obstoječe tovarne na Bledu. Delež prebivalstva, ki živi od turizma, ni tako velik, kot bi si morda mislili. Če ni ekonomske prisile, pač ne izkoriščamo komparativnih prednosti, ki jih imamo. Ljudem je preprosteje, zaposliti se v tovarni ter glede na delovni urnik in skrajševanje delovnega časa to nadomestiti z sivo ekonomijo.« »Zvezni izvršni svet obljublja posebne ukrepe za turizem?« »Nič ni, nobenih ukrepov ni, roki so že zdavnaj pretečeni. Mislim pa, da turizem posebnih ukrepov ne potrebuje, zadošča izenačitev z izvozniki. Ce bi imeli stvaren tečaj dinarja, dobro, rekel bom za izvoznike sprejemljiv tečaj, enostavna reprodukcija za nas ne bi bila več problematična. Za izvozne spodbude se niti ne potegujemo. Trdim: če jih ne bi dajali na počez, kakor jih pri nas dajemo, temveč za prodor določenih izdelkov n§ tuja tržišča — zaradi carinskih in drugih protekcionističnih ukrepov držav — bi se hitro pokazalo, da je izvoz turističnih storitev najbolj akumulativen. To se je ob ustreznem tečaju nekajkrat že pokazalo, na tujem tržišču smo dosegli bistveno višje cene ko doma. Mislim, da so pri tem tako rekoč osamljeni, razen morda farmacevtske industrije, ki ima domače omejitve; drugih ne poznam, ki bi jim to uspelo. Večkrat smo že izračunali, da smo daleč največji neto devizni izvoznik, naša delovna organizacija je po neto deviznem prilivu brez dvoma med desetimi največjimi slovenskimi izvozniki. Če vzamem celotno blejsko turistično gospodarstvo, ki v širšem smislu zaposluje 1.200 ljudi, ustvari zdaj od 30 do 40 milijonov dolarjev neto deviznega učinka na leto, zelo hitro pa bi ga lahko z majhnimi vlaganji bistveno povečali. Rad bi vedel, kdo je še takšen izvoznik!« »Veliko govorimo o vlaganju tujega kapitala, tudi v turizem?« »Dokler tekoča ekonomska politika ne bo takšna, da vlaganja v turizem za domače investitorje ne bodo zanimiva, bodo za tuje toliko manj. Pri zakupu zmogljivosti pa je račun seveda drugačen, motiv je lahko realizacija v tujini in podobno. Ni dopustno, da bi mi zmogljivosti prodajali po 20 dolarjev, nekdo drug pa naprej po 100. Ko bo pri nas dozorelo spoznanje, da je vlaganje v turizem lahko donosno, bo veliko pametneje, da kapital dobimo doma; če bomo angažirali tujega, pa naj ga pod enakimi pogoji.« »Doma tudi zasebnega?« »Seveda, zakaj ne!« »Zasebna pobuda bi morala biti prav v turizmu močna.« »O tem veliko govorimo. Ko se bo račun izšel, bo pobuda hitra, tako pa — kdo bi vlagal v dejavnost, ki mu prinaša trikrat manjši dobiček kot drugod?« »Vendar je na Bledu zraslo nekaj novih penzionov?« »Nekaj novih je, toda gre za mešanico lastništva. Seveda pa v zasebnem sektorju večina prihodkov ni stvarno prikazanih. Vlaganje postane zanimivo, ko najemnina za vloženi kapital prinaša ustrezen dobiček. Izračunali smo, da bi se družina lahko dobro preživela s penzionom, ki bi imel 20 do 30 postelj. Takšna gradnja pa danes zahteva okoli 30 starih milijard, najemnina bi morala biti torej zelo visoka. Rad bi videl koga, ki bi vložil toliko denarja in bi se mu zelo zelo počasi povrnil. Kdor ima veliko denarja, raje zgradi hišo in odpre krčmo, bolj se mu splača.« M Volčjak w Čigave vile Na Bledu so spet aktualne propadajoče vile in hoteli. Spisek je bolj ali manj znan, saj se nanj spomnijo vsakih ne kaj let, nič pa se ne premakne. Zakaj? Turistični strokovnjaki odgovarjajo, da so vile in manjš hoteli za družbeni sektor neprivlačni, da ni pravih dobičkov da so najprimernejši za zasebne penzione, v katerih dela vse družina. Domačini o teh vilah nič kaj radi ne govore. Poznajo njihovo preteklost in marsikdo pikro pristavi: »Naj gredo spet i zasebne roke, naj jih zdaj kupijo ljudje, ki so si nabrali dena. s sivo ekonomijo!« Po eni strani gre torej za gole račune, po drugi za ideolo ške pomisleke. V zadnjem času vneto pritrjujemo ideji o vla ganju zasebnega kapitala v naše družbeno gospodarstvo, ( močnejši zasebni pobudi, poudarjamo, da ideoloških pomi slekov ni več, saj bomo sicer še naprej revna država bogatil državljanov. Toda, ko se z ravni načelnih razprav spustimo i stvarnost, hitro z njimi le ne moremo opraviti, blejske vile s< odličen primer. Načelno besedovanje bi torej morale zame njati temeljite razdelave te pobude, otresti bi se morali nedo rečenosti in se strokovno pripraviti na njeno uveljavitev Kajti le, če bodo odgovori na zdaj še številna vprašanja ja sni, bodo ideološki pomisleki zbledeli. Docela jasno pa je, da brez spoštovanja ekonomskih za konitosti praktično ni možna. Nihče ne bo vložil denarja tja kjer se mu ne bo pravočasno povrnil, drugače povedano, kje ne bo ustreznega dobička. Vrnimo se spet k turističnim pen zionom, ki so dober primer za takšne račune. Kdor misli, di so penzioni ob Vrbskem jezeru last gostilničarja, ki vam pri nese na mizo kosilo, njegova žena ali otroci pa pospravijo so be, se moti. Veliko je namreč takšnih, ki imajo objekt le v na jem, lastniki pa so petičneži od drugod. Najemnina mora bit seveda tolikšna, da prinaša zaslužek obema. Če se vrnemo i nam, lahko rečemo, da lastništvo blejskih vil in hotelov prav zaprav ni tako pomembno kot se nam zdi na prvi pogled, di lahko ostanejo družbene, da lahko vanje vlaga denar družbe ni in zasebni sektor. Le najemnina bi morala biti tolikšna da bi se dobro preživela družina, ki bo delala, in da se bi lastniku povrnil vloženi denar. To pa seveda ni nič drugegi kot uveljavitev tržnih zakonitosti. Sicer pa, Amerike nismo odkrili. V razvitem svetu že dol go lastništvo ni več tako pomembna stvar, kot morda misli mo pri nas. Pomembno je obračanje kapitala, zaslužek, v igr ponudbe in povpraševanja seveda, ki daje kapitalu stvarn< ceno in jasen odgovor, kaj se splača in kaj ne. Tudi pri na torej ne gre toliko za vprašanje lastništva, kot za vprašanji kaj se splača in kaj ne, kajti, če se ne splača nič, potem je ne kaj res hudo narobe. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Izvoz gorenjskega gospodarstva upadel Izvoz gorenjskega gospodarstva je v letošnjih prvih šti rih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upade za 29 odstotkov, izvoz na Zahod z*a 15 odstotkov, izvoz m Vzhod pa za 51 odstotkov. Znatno manjši je bil tudi uvoz, ce lotni je upadel za 43 odstotkov,- uvoz z Zahoda za 46 odste tkov, uvoz z Vzhoda pa za 21 odstotkov. Ker je prišlo letos pr prikazovanju zunanjetrgovinske menjave do zmede poda tkov, moramo pristaviti, da so to podatki Narodne banke Slo venije, ki temelje na tečaju zisa; tečaj znaša v letošnjem leti 451,60 dinarja za 1 ameriški dolar. Dodati pa moramo še, d; je bilo januarja upoštevanega le 60 do 70 odstotkov sloven skega izvoza in uvoza, to pa do konca aprila še ni bilo popre vljeno. Padec zunanjetrgovinske menjave je torej malo manjši, kot ga prikazujejo zgornji podatki. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Sašo Likar, mesar v škofjeloški klavnici Prijeti moraš vse Vsak dan zakoljejo v škofjeloški klavnici okrog sto prašičem ter nekaj manj goved, telet in ovac. Eden izmed trideseti! mesarjev je tudi Sašo Likar, ki se je pred osmimi leti odloči in se šel učit to stroko. »Da bom postal mesar, sem s« odločil že zelo mlad, ko sen pri stari mami opazoval, kaki je delal mesar. Ko sem bil do volj star, sem mu rad poma gal. Koline so na kmetih veli) dogodek, in mesar ga je dele žen pri vsaki hiši, saj žival za Up * kolje in na koncu razkosa i; __:W naredi klobase. Ravno po ten se mesarji v klavnici, pa tudi» drugih delih proizvodnje, loči mo od pravih kmečkih mesar % jev. Pri nas v klavnici živali h koljemo in pripravimo »d« preseka.« Nato jih prevzamej« drugi mesarji.« Pri klanju je veliko krvi, umazanije. Kako ste se navadil tega? »Res je, pri našem poklicu se ne smeš bati krvi, blata, vo de. V začetku je vsak malo neroden, vendar se hitro privadiš Štirinajst dni, in ne vohaš ničesar več. Naučiš se stvari prijet na pravem koncu. Zelo pomembno je vzdušje med nami, me sarji, v klavnici. Zelo dobro se razumemo med seboj in mo ram reči, da vsako jutro prihajam z veseljem v službo.« Kaj pa tisti trenutek, ko je treba svinjo ali kravo zaklati? »Zdi se mi, da živali vohajo kri, da čutijo, kaj jih čaka. K< jih pripravimo za klanje, gredo ena za drugo, druga drugo po rivajo naprej. Seveda se sem in tja kakšna tudi upre, vendai to znamo rešiti.« V. Stanovnik @g®S5cJJ©IESGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 9. JUNIJA 1987 KRA TKE PO GORENJSKI konstrukcija v Hrastju in Trbojah — V letošnjem programu tno-komunalne skupnosti Kranj je tudi dokončna rekon-ukcija ceste na odseku Cirče — Hrastje in v Trbojah. Od Čirč >ti Hrastju prav zdaj dokončno urejajo pločnike in komunalne >rave. Za ta dela je slišati tudi pripombe domačinov, da pote-o precej počasi. V Hrastju pa so na dosedanjem najožjem de-že podrli stavbo (na sliki) za dokončno ureditev tega odseka, jekte za ureditev ceste in pločnikov pa so podrli tudi že v Tr-jah. -A. 2. novljeno gostišče na Korenskem sedlu — Temeljna organiza-l tozda Hoteli Gorenjka Kranjska gora — hotel Vitranc — že ga leta skrbi za goste, ki prihajajo čez mejni prehod Koren-» sedlo. Letos so prijetno gostišče, kjer ponujajo jedi na žaru, minke in pijačo, nekoliko razširili in sodobno obnovili, ob m pa uredili še parkirišče. Gostje, ki prihajajo v Jugoslavijo se vračajo z dopusta, se tu radi ustavljajo« Hotel Vitranc za b, ki jo namenja gostišču na mejnem prehodu, ko se turisti ič spoznajo z deželo, v katero prihajajo na dopust, zasluži vse znanje in pohvalo. —Foto: D. Sedej esetletnica smrti heroja Tončka Lesce — Prvega junija pred desetimi leti je v Radovljici umrl rodni heroj in general JLA v pokoju, Anton Dežman-Tonček, ma iz Lesc. V spomin na junaškega mitraljezca Cankarjevega taljona, ki se je proslavil v Dražgoški bitki, so 29. maja dopold-vojaki in starešine radovljiške vojašnice pripravili spominsko vesnost, na kateri je govoril sekretar občinske konference ".S Vlado Kovač, 1. junija pa je bila spominska slovesnost v scah. Pripravili so jo učenci osnovne šole in krajevna skupnost sce skupaj s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. JR i teden različna tekmovanja Brezje pri Tržiču —V počastitev praznika krajevne skupno-Brezje pri Tržiču bo ta teden na programu več prireditev in movanj. Jutri, 10. junija, ob 19. uri je na programu gasilska a. Tri dni, v četrtek, petek in v soboto, bodo potekala tekmova- društev v namiznem tenisu in balinanju. V soboto ob 20. uri j Domu družbenih organizacij tudi slavnostna seja s podelitvi-oriznanj. Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 14. junija, ko lo ob 15. uri odprli asfaltirano cesto skozi naselje Brezje in ajeno telefonsko omrežje. ^ -lika tombola Jesenice —Hokejski klub Jesenice prireja 21. junija ob 14. v Športnem parku pod Mežaklo veliko hokejsko tombolo. Iz-banih bo 25 glavnih dobitkov, med katerimi so avtomobili sa-,ra, yugo in fiat 126, motorno kolo, televizor, spalnica, dnevna m in drugi. 150 bo dobitkov za tri zadetke v vrsti, 100 za štiri ietke in 50 za pet zadetkov v vrsti. Vabljeni! ' i rože je treba ime-roko aktus s tri soč cvetovi Gospodar Stane Pfajfer iz jš pri Selcih nas je poklical, j vendar pridemo pogledat hov kaktus, ki cvete že ves rsec in ima zagotovo 3000 •tov. Ne sicer naenkrat, v n mesecu pa jih je zagotovo A toliko. Pomislili smo, da •>ra biti to zares velik kaktus, feno Ivanko smo dobili do-i, da nam ga je pokazala, ndar smo se ušteli. Sploh ni .o zelo velik; to je členasti \tus z drobnimi, krhkimi nki, z manjšimi temno vijo-\imi cvetovi. Pravijo mu tu-oožični ali velikonočni kak-. Vendar ta malo kasni. Za-jovo je imel ta dan tisoč cve-/, Cvetovi se odpirajo že ves ■sec, odmirajo in spet se po-ljajo novi popki, novi cveto-Sestra ga je hotela odnesti s k)j v Avstrijo, tako zelo lep ji je zdel. vaj neki mu tako godi? Pa Ivanka in hčerka Cvetka /edali, da sploh kaj posebno pazijo nanj; kadar se spom a, ga zalijeta. Vršiček je d leti od nekod prišel k hiši Kaktusu poleti izredno prija na balkonu na soncu, jeseni ga dajo v sobo. Vsako zimo jim cvete. Ta, kaže, je bolj pozne sorte. »Nekateri zelo skrbe za ro- že,«razmišlja Ivanka Pfajfer, »sejejo prst, dodajajo to, ono. Mislim, da nobeno umetno gnojilo ne more biti dobro za kaktuse.« Pfajferjev kaktus verjetno še kar cvete, še veliko nastavkov je imel, morda bo cvetov tudi več kot 3000. Prepričani smo, da takšnega cvetenja zlepa ne najdeš. D. Dolenc Krajevna skupnost Lučine Temelji že stojijo Lučine, 8. junija — Glede trgovine ABC Loka v Lučinah direktor iz Škofje Loke že lep čas obljublja, da bo prišel in se bodo pogovorili. Želijo si namreč boljšo preskrbo in drugačen delovni čas. Pa tudi s Cestnim podjetjem Kranj bi se radi pogovorili glede ceste od Rudnika do Lučin. Zgradili so že telefonsko omrežje, zdaj pa se lotevajo gradnje gasilskega doma s prostori za prireditve, krajevno skupnost in organizacije. Nekako v hrib porinjena je krajevna skupnost Lučine v škofjeloški občini z naselji Lučine, Prelesje, Zadobje, Brebovni-ca, Dolge njive in Goli vrh. Nekaj manj kot 500 prebivalcev ima in Lučine so največje naselje. Meji na krajevne skupnosti Gorenja vas, Poljane, Črni vrh in Žiri ter na krajevno skupnost Horjul v občini Vič. »V Horjulu imajo cestarja, čeprav imajo v primerjavi z našimi 20 kilometri cest v krajevni skupnosti boljše ceste,«pravi Ignac Buh, ki je že osmo s^g||| leto oziroma drugi mandat predsednik sveta krajevne skupnosti. »Saj se ne pritožujemo preveč, čeprav nam vzdrževanje teh cest dela težave in pobere tudi precej denarja. Vsako deževje nam Cesto skozi Prelesje proti Zadobju redno vzdržujejo, da bi čimprej dobili še najmanj 400 metrov asfalta jih razrije. V petek smo utrjevali cesto od Prelesja proti Zadobju. Obljubljeno nam je bilo, da bomo morda 400 metrov ceste prihodnje leto asfaltirali. Želimo pa si, da bi postopoma dobili asfalt tudi v Zadobje, saj ljudje tukaj radi poprimemo za delo in prispevamo tudi denar.« Pred leti so celo za regionalno cesto od Rudnika proti Lučinam prispevali po 8000 dinarjev in jo potem s prostovoljnim delom razširili za en meter na odseku, dolgem dva kilometra. Pa vednar imajo pozimi s to cesto še vedno težave. Od Gorenje vasi do Rudnika je splužena, naprej, 5 kilometrov do Lučin, pa so včasih tudi po nekaj dni odrezani. Tudi zadnjo zimo je bilo tako. O tem bi se radi pogovorili s Cestnim podjetjem Kranj, saj redno vsako jutro iz Lušin proti Gorenji vasi odpeljeta dva avtobusa domačinov na delo in v šolo. »Zadnje čase mladi bolj ostajajo doma. Škoda je, da ne moremo graditi na večjem zazidalnem območju. Pred leti smo se pogovarjali o tem, pa je bilo premalo kandidatov. Zdaj pa so na voljo le posamezne gradbene plombe. Vseeno pa mislim, da bi morali najti prostor za manjšo stanovanjsko gradnjo. Le tako bomo hribovski svet obdržali. Sploh pa bi bilo treba bolj podpirati kmetijstvo v tem delu. Meni, recimo, ni žal, da sem v mladih letih- ostal na kmetiji, ker sem tu doma. Že velikokrat pa sem premišljeval, kako se imajo drugje, v dolini, blizu mest, bolje.« Do lani so imeli v krajevni skupnosti le dva telefona (dvojček), v šoli in zadrugi. Zdaj, po veliki akciji, v kateri je vsakdo prispeval 200 tisoč dinarjev, sedem drogov in vložil 50 delovnih ur, jih je 61. Še kakšnih 15 kandidatov je, vendar ni možnosti, dokler ne bo centrale. Pred 30 leti so podobno, s prostovoljnim delom, gradili vodovod. Zdaj ga bo treba obnoviti. Pred mesecem so ga v Logu očistili, ker ga jim je Gozdno gospodarstvo lani pri spravilu lesa poškodovalo in zablatilo. »Blato se je nabiralo v cevi in nenadoma so ponekod ostali brez vode. Sploh pa je vodovod precej dotrajan in ga moramo letos obnoviti. V načrtu pa imamo tudi Že lani so zgradili temelje za gasilski doi»-Ko bo zgrajen, bo v njem prostor tudi za prti** ditve, krajevno skupnost in organizacije. gradnjo gasilskega doma. Temelji že stoji" jo. In čeprav časi takšnim akcijam nte°, najbolj naklonjeni, so ljudje pripravlje'1' sodelovati z materialom in prostovoljni"11 delom. Tako bi spet lahko zaživela kultu' ra in še nekatere dejavnosti, ki so kmalu po vojni že bile.« Pred vojno so bile v Lučinah, kjer Je tudi fara in patron Sv. Vid, tri gostiln^ Danes nimajo nobene in le precej skrofl1' no trgovino. Z založenostjo oziroma Pre' skrbo niso najbolj zadovoljni. Radi bi, da bi prišel na že večkrat obljubljeni obisk dr rektor ABC Loka iz Škofje Loke, da bi se pogovorili. Vsaj poleti naj bi bila trgovin3 odprta neprekinjeno. Saj tudi kakšen izle' tnik ali turist zaide v ta zelo lep kraj, Pa največkrat niti v trgovino ne more! Sicer pa bi z malo truda in nekaj dobre volje morda lahko uredili celo manjši bife. »Cestarja za tistih 20 kilometrov cest s> zares želimo. Pa najmanj štiri avtobusna postajališča bi morali postaviti, da ne >>' ljudje na prostem ob slabem vremenu Č»* kali na avtobus. In če bi še preskrbo p*"1' merno uredili, bi bili zares zadovoljni. S»" mi pa bomo letos delali pri vodovodu »n gradili dom. V programu imamo tudi ja' vno razsvetljavo, prihodnje leto pa seved* tudi obljubljeni asfalt na 400 metrih ceste skozi Prelesje.« A. Žalar Različna mnenja o zazidalnem načrtu Mlino Majhno je lepo Radovljica, 5. junija — Radovljiški izvršni svet je na seji prejšnji torek obravnaval pripombe občanov o zazidalnem načrtu za turistično območje Mlino na Bledu. Alojzij Vovk z Bleda je v knjigo pripomb zapisal, da so krajani Mlina na zboru 18, maja zazidalni načrt v celoti in enoglasno zavrnili in da bo (je) na načrt tudi sicer zelo malo pripomb, ker ljudje vedo, da ne bodo upoštevane. Stane Cajnko meni, da bi bilo bolje, če bi se namesto gradnje hotela lotili urejanja cest, pločnikov, parkirišč, sprehajalnih poti, avtobusne postaje, kanalizacije... »Nerazumljivo je, da brezglavo pozidujemo nove in nove površine, ne najdemo pa zdravil za propadajoče stavbe na imenitnih legah,« opozarjajo Skabernetovi. »Medtem ko se v turistično razvitih deželah trudijo, da bi popravili napake, ki so jih storili v preteklosti s pozidavo jezerskih bregov, pa so načrtovalci brez milosti razdejali, razkosali, posekali in zabetonirali idilično Mlino.« Urbanistični inšpektor Jože Piber med drugim ugotavlja, da zazidalni načrt ni narejen v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in da ni upoštevano mnenje komisije za varstvo okolja in občinske konference SZDL, ki zahtevata, da se morajo hoteli umakniti z bližine jezera, in zagovarjata gradnjo in urejanje penzionov. Med pripombe je vpletel tudi spisek blizu dvajsetin vil in drugih stavb, ki na Bledu propadajo ali se ne uporabljajo za turistične namene; končal pa je z mislijo dr. Knabeta: »Bled je čudovit kraj, toda, za božjo voljo, ne zgradite nobenega hotela več. Pomnite misel nemško-angleškega ekonomista — majhno je lepo.« Predsednik radovljiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Andrej Golčman ne sprejema kritike, da zazidalni načrt Mlino predvideva gradnjo novega hotelskega »kolosa«. »Na dodatno zahtevo investitorja smo število ležišč v glavnem objektu zmanjšali s 500 na 150, kar pomeni, da bo to poleg Vile najmanjši hotel na Bledu. Sicer pa zazidalni načrt ne daje »zelene luči« le za gradnjo hotela, temveč opredeljuje tudi vse dru ge posege na območju Mlina — v vasi, v »garažah«, v Vili Bled...« Izvršni svet je podprl pobudo krajanov Mlina, da bi zaradi boljše prometne povezave Cesto Gorenjskega odreda podaljšali do Ceste svobode. C. Zaplotnik Razstava različnih del — V krajevni skupnosti /.lato polje v kranjsk občini, kjer letos prvič 9. junija praznujejo krajevni praznik, so minu' petek v Domu krajevne skupnosti odprli v okviru ra/.ličnih priredit** tudi razstavo ustvarjalnosti in dosežkov prebivalcev in organizacij-različnimi deli se je predstavilo blizu 20 prebivalcev, razstavo pa s" popestrili še Strelska družina, posamezni športniki, otroci iz vrtca, larji in taborniki. Poleg nekaterih športnih tekmovanj bo drevi v kr»" jevni skupnosti osrednja prireditev za praznik, ko bo nastopila klorna skupina Sava. Za jutri zvečer pa taborniki pripravljajo taborn'' ški praznik ob tabornem ognju. Na sliki: zanimiva in bogata razstav* dosežkov in ročnih del.—A. Z. PISALI STE Leglo pluvčkov v nabiralniku — V poštnem nabiralniku Tončke Mravinec v Bobovku, Cesta na Belo 20, se je /.leglo 11 mladičev plavčkov, siničkam podobnih ptic. Starša jih pridno krmita, prihajata in odhajata skozi režo v nabiralniku. Pred 14 dnevi so se /legli in bodo zagotovo kmalu poleteli Mravinčeva je bila prvič pozorna, ko je v nabiralniku našla travo. Menila je, da gre za otroško na-gn ji vosi, potem pa je videla, da samec in samica urejujeta gnezdo, valita. Vgradila je drug nabiralnik in starega / novimi stanovalci pustila na miru. — J. K. — Foto: F. Per-dan Gasilci na Bledu - /lilo je zares enkratno doživetje za turiste in številne obiskovalec na nedavnem evropskem srečanju gasilcev na Bledu. Dopoldne smo videli najnovejše gašenje požarov z letali in reševanje s helikopterji. Videli pa smo tudi, kako so gasili naši predniki požare na Bledu pred 102 letoma. Vol je vlekel voz, na katerem, je bil sod, zraven pa ročna črpalka. Pri-kaz nekdanjega gašenja z ročno črpalko je bil zares nekaj posebnega. Popoldne, na veliki mednarodni paradi, pa so sodelovali tudi veterani, ki jih je veliko tudi v gorenj skih gasilskih društvih. Kar nas sodi mednje, srno ponosni na takšna mednarodna srečanja, ki so nedvomno tu di vzgojna in zgled mladim Gasilski veteran Ivan Petrič Srečanje brigadirjev veteranov Obisk brigadirjev veteranov v bratski republiki Bosni bo ostal nepozaben. Udeležilo se ga je prek 600 brigadirjev iz vse Slovenije, ki smo pred štiridesetimi leti gradili progo Samac-Sarajevo. Ko smo prispeli v Sarnac, nainft slavolok na postaji naznani da nas ljudje, pričakuje)0' Stopali smo proti mestu & prepevali udarniške pesf^ Najprej smo si ogledali n)v hov kulturni dom, potem Va so nas pogostili. Ko smo se odpravljali proti Sarajevu, s° nas ljudje spremljali in " piskanju sirene pozdravlja1 Med potjo proti DobojV s"l° potem gorenjski brigadir naše III. Je lovske brigade zdravljali Kostanjico. ™ smo v zadnji i-meni pre li skoraj tri mesece, da si^° zgradili progo do roka. .S""' jevo, kjer so nas prav tako le' po sprejeli in pogostili V ™*\ telu Holidag, se je kazalo v vsej lepoti... Človek se nt di samo ase, temveč tud' domovino. Dana Petru* Upokojenci se 1** hvaljujemo Savski upokojenci se l('P^ zahvaljujemo kolektivu ^a,^ za povabilo na srečanje znanih smo se z nnpredkO delovnega kolektiva. CeVra^ nismo več aktivni, smo r*'*^ h vsakega napredka. Še V sehna uhvulu tudi kam iz kuhinje, ki so 'ia -.uvale. |. P. KULTURA 5. STRAN «SIlKIoJJ©IEIIGLAf Groblje 87 GLASBA BAROČNEGA PROSTORA Domžale — Koncerti v baročni cerkvici v Grobljah pri Domžalah imajo svojevrsten čar; v muzej Jelovškovih fresk spremenjen prodor, za katerega skrbi Kulturna skupnost Domžale, zaradi svojstvenega ambienta, akustike in zanimivega glasbenega programa ,___vsako leto od junija do julija sprejme vse več za glasbo vnetih poslušalcev. Letos so ponovno uvedli tudi abonmaje. KULTURNI KOLEDAR Glasbeniki na d rt-višnjem koncertu v Grobljah: kvartet trombonov obstaja šele dobri dve lesti. Sestavljajo ga Lojze Krajnčan, Emil Spruk, Aleksander Grašič in Alojz Bezgo-všek. Kljub razmeroma kratkemu času obstoja pa je ansambel že imel veliko uspešnih koncertov, tri nastope za Televizijo, posnel je tudi več skladb za ljubljanski Radio. Program ansambla je sestavljen iz skladb ali priredb slovenskih skladateljev, za ansambel pa pišeta skladbe in prirejata dela tujih mojstrov tudi Emil Spruk in Alojz Krajnčan. Na koncertih so doslej vedno navdušili tudi s skladbami, ki jih poslušalci poznajo v drugi izvedbi; v njihovi interpretaciji pa jih žametni zvok trombona ali pa njegova rezka napadalnost predrugači, prenovi. čn" °r'testr,> ki redno sodelujejo na glasbenih prireditvah v baro-' cerkvi v Grobljah, je tudi Komorni orkester Domžale — Kamnik T1 v°dstvom Tomaža Habeta. ^ogram letošnjih koncertov v baročni cerkvi v Grobljah, ki Je obenem muzej Jelovškove Utnetnosti, se z današnjim kondom L' Arte musicale - kvarka trombonov iz Ljubljane — Preveša v drugo polovico. Mimo ]e vokalni del letošnjih, že šestnajstih glasbenih priredijo na katerih so poslušalci lah-*° Poslušali štiri pevske skupi-e' med njimi gotovo najbolj z animanjem komorni zbor Akacije za glasbo iz Ljubljane, .^strumentalni del grobelj-Klh koncertov, ki so na sporedu JUn»Ja, ne bi nič manj zanimiv, *J se bo na petih koncertih Podstavilo precej naših prizna-"lh instrumentalnih skupin. Ra-en kvarteta trombonov velja opozoriti tudi na Novi ljubljan-i*1 kvartet, ki bo tokrat igral Huberta, koncert dveh čemba-lls*k - Borbale Dobozy iz Bu- dimpešte in Zorice Milovanovič-Četkovič, koncert Komornega orkestra Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik; za sklep pa je predviden nastop Zagrebških solistov, zdaj že nekaj časa sve-tovnoznanega komornega orkestra, sestavljenega iz trinajstih članov, godalcev in čembalistke. Potem ko je lastnik cerkve, Kulturna skupnost Domžale, preuredila ta baročni spomenik v muzej z obnovljenimi freskami Franca Jelovška, je bilo že znano, da bi bilo škoda tako akustičen prostor pustiti neuporabljen, saj je kar klical po glasbenih prireditvah. Še posebej, ker v Domžalah glasbenih sestavov ne manjka, saj imajo kar tri godbe in simfonični orkester, ki nastopa tudi v komorni sestavi. Navsezadnje ima tudi glasbena šola v Domžalah kar 600 učencev. V skoraj dveh desetletjih se je v Grobljah, v cerkvenem prostoru, ki sprejme tudi do 200 poslušalcev, zvrstila cela vrsta glasbenih poustvarjalcev, med njimi tudi za najzahtevnejši glasbeni okus. Prostor je žal majhen, zato za velike orkestralne zasedbe ni primeren. Doslej je imela posebna skupina, ki pri Kulturni skupnosti Domžale vsako leto posebej sestavlja program (in v kateri so nekateri znani glasbeniki, kot na primer Aci Bertoncelj), dokaj srečno roko. Program ni vedno sestavljen po enem kopitu, pač pa se postopoma menja. Prejšnja leta so bili koncerti posvečeni predvsem Cerkev v Grobljah domžalska kulturna skupnost obnavlja že nekaj let. Predlani so ojačali temelje in zamenjali streho, letos bodo obnovili fasado. Kasneje bo prišel na vrsto za obnovo tudi stolp. Stavba iz 14. stoletja je bila namreč že tako načeta, da bi se stropna konstrukcija ob morebitnem potresu lahko zrušila. Izvedbo so zaupali znanemu strokovnjaku za obnove, mojstru Pelku z Bleda. posameznim skladateljem — imeli so, na primer leto Bacha, pa Beethovna, Brahmsa itd. Zadnja leta pa je program še pestrejši, vsakič pa skušajo povabiti v goste najmanj eno veliko glasbeno ime. Lani jim je uspelo pridobiti Primoža Novšaka in je v tej starodavni cerkvici na koncertu prvič zvenela tudi stradi-varka. Tuji solisti so zadnje čase žal bolj redki, vendar pa povsem brez njihovega sodelovanja tudi ne gre! Letos gostuje v Grobljah madžarska čembalist-ka Dobozvjeva, ki skupaj z Milo-vanovicevo pripravlja snemanje CD laserske plošče tudi s skladbami iz letošnjega grobeljskega nastopa. Čeprav so grobeljske prireditve zelo odmevne in so si v teh letih pridobile poslušalce od blizu in daleč, pa morda kdo pogreša tudi vokalne soliste. Žal v cerkvi ni klavirja, ki je sicer običajna spremljava solističnih vokalnih nastopov. Domžalska kulturna skupnost je sicer letos imela v načrtu tak nakup, toda zaradi znanih omejitev financiranja bo treba nanj še nekaj časa počakati ali pa — kot se ponekod dogaja — poiskati glasbi naklonjenega pokrovitelja. L. M. Pevski jubilej JUBILEJ ZBORA A. T. LINHART Hadovljica — Komorni moški pevski zbor A. T. Linharta slavi letos 35-letnico obstoja in uspešnega delovanja Pevc» UC*a zanesenJakov številnih generacij požrtvovalnih Vseh ^iit>0ra* ki nosi ime velikega radovljiškega rojaka, je skozi *nan usPešno nadaljevala zborovsko tradicijo v Radovljici, Hi 0b se 'zpred vojnih let. Bili so časi, ko v mestu razen šolskih Ijubj* |°JU'a nobena odrasla kulturna skupina; čast radovljiške ^oisf kulture Pa so reševali linhartovci, ki so si z njim Ho ia ®no zagnanostjo prizadevali ohraniti sloves nekoč izred- zBibune kulture in njenih bogatih izročil. wtenf j 0 Je D''° samoodrekanja, veliko dobre in čvrste volje, tnen }' °-a so na vajah in nastopih, ne glede na dan, čas ali vre-opr„ e okoliščine, izpolnili svojo nalogo. Vselej so jo skušali priv . 1 dobro, v svoje zadoščenje in v zadovoljstvo poslušalcev, 'ani .*Lntov zborovskega petja. Iz zapisnikov je razvidno, da so lih ~Zbora imeli na leto v povprečju 80 do 90 vaj in 25 do 30 raz- nastoP, v do povprečji Fežko bi našteli vse samostojne in skupne nasto- darji. ""^čem kraju in v širši okolici. Vsekakor pa moramo pou sto p J° komorni moški pevski zbor A. T. Linharta zelo pogo-vans£zv,'s<'l|evul poslušalce tudi v drugih slovenskih, jugoslo-■Kln in zamejskih krajih Prepeval je v pobratenih in prija- vi ■l^k'h '-"'»»ejsKin Krapu, nepevai je v puuiaicnui m jjuj« r°v.sk k občinah Svilaj nac, Varaždin in Buje, nastopal na zbo daj0 n- ^r,'n'ditvah v Ljubljani in Šentvidu. Posnel radijsko od-^cjrnern Ljubljana. Člani zbora si štejejo v čast nastop na Uje nij ^raciji v Auschvvitzu in v času znane protislovenske go-Prino ,. 0r°škem v Globasnici in v Svečah. Slovensko pesem so 1 tujim poslušalcem ob Gardskem jezeru v Italiji. Med tistimi, ki so zmogli vseh 35 let ostati neprekinjeno Jornu zboru, je najstarejši Ivan Ravnik. IiO nekaj kraj-Sl Je »prislužil« Stanko Adam, za njim pa Tonček Bele. Ob jubileju kaže zapisati tudi vse druge pevce, ki pod umetniškim vodstvom sedanje pevovodkinje Betke Demšar-Zupanove bogatijo kulturni utrip in nadaljujejo radvovljiško pevsko tradicijo. Poleg že omenjenih so v zboru še: Valentin Benedičič, Vlado Češnovar, Filip Ferjan, Marjan Gašperin, Albin Golob, Jakob Mužan, Janez Oblak, Rado Pire, Jožko Pogačnik, Franc Re-sman, Janez Resman, Jože Stare, Ivan Širovnik, Milan Vogrin in Franc Zupan. Lani sta umrla dva člana, ki sta veliko pomenila svojim prijateljem: Svetozar Pezdič in Janez Kirin. Ne gre prezreti zaslug prvega pevovodje Antona Kobentar-ja in njegovega najožjega sodelavca Franca Piklja. Za njima je zbor vodil Anton Dolinšek, nato vrsto let Slavko Bole, nekaj časa tudi mladi Anton Iskra, od njega pa je v zadovoljstvo vseh pevcem to zahtevno delo prevzela sedanja pevovodkinja Betka Demšar-Zupanova. Za nemoteno dejavnost, predvsem organizacijsko in materialno, imajo veliko zaslug tudi vsakokratni predsedniki zbora. Od njegove ustanovitve do danes jih je bilo enajst: Tone Skrt, Tone Gaspari, Stanko Mulej, Kornelij Gor-janc, Ivan Vodopivec, Slavko Trelc, Franc Jere, Vinko Magister, Franc Podjed, Peter Govc in sedanji predsednik Jože Rebec. Prav gotovo pa zbor ne bi mogel doseči takšnih uspehov, če mu vseskozi ne bi stale ob strani številne delovne in druge organizacije. Predvsem pomemben je njihov finančni delež, ki so ga linhartovci znali vselej hvaležno ceniti, zavedajoč se, da niso prepuščeni le togim merilom in točkovanju, s katerim še zdaleč ne bi mogli kriti stroškov svoje dejavnosti. DONITOV EX TEMPORE JS*^ Martuljek — LetOl je komisija za kulturo v Donitu pripravila že četrto slikarsko kolo-Muhamed Fejzić: »Motivi zgornjesavske doline, še posebej kozolci, privlačijo mojo po-.__ zornost« In še nekaj: tako prijateljsko srečanje je zelo koristno in zanimivo. Donit je pripravil zares odličen ex tempore.« D. Sedej V d Mart i-?ltovt>m domu v Gozdu sija ulJku je prizadevna komi 2aCjj a kulturo delovne organi pravil že četrto leto Pri Ra i *'x t** ni pore Donit, ki se Sl0Vp ud«dežilo 20 slikarjev iz d*msW-,Je.in JuKoslavije. Aka karji sllkurJi. kiparji in sli zanimUmuU>rji so tri dni 1'k''1' ske d p° motive zgoi njesa\ in Se Ine- izmenjali izkušnje CuD PriJetno počutili, ob kon Pok]..SoKostoljubnemu Donitu akvar?! ,po t!no °'Jl> in dva ski k',la Vsako leto po slikar del mJ' PriPravijo razstavo OgiedPoklc)njena dela so na Pa iju V Prostorih tovarne ali jim D narn«nijo za darila svo jim S • nim domačim in tu .---' s°delavcem. Vabilu Don i tove komisije za kulturo so se odzvali slikarji iz Slovenije, prišli pa so tudi iz Čačka ter Slavonskega in Bosanskega Broda, med njimi tu di Muhamed Fejzič iz Bosan skega Broda. Sodeloval sem že v več slikarskih kolonijah po vsej Jugoslaviji in se udeležil mednarodnih srečanj, vendar mi je še posebej pri srcu idilična narava te zgornjesavske doline. Medlem ko doma lovim motive Save in njenih čolnov, je prav zanimivo priti tudi k samemu izviru te naše reke in s|M>znati, v kako čudoviti naravi začenja svojo dolgo pot,«pravi slikar-profesor Muhamed Fejzić. ■ Kar pa me sploh najbolj privlači, so vaši kozolci, zato kar naprej poskušam ujeti njihovo podobo na platno. Zdijo se mi veličastni, v teh vertikalah še posebej pomembni zato, ker so plod človeške roke. Na slikah zato dobijo neko ljudsko sporočilo, nekaj, kar je v naravi ustvaril človek s svojimi rokami. Narava, ki je zaradi svojih nenehnih vremenskih razmer vedno drugačna, kar vabi, še posebej vse tiste, ki si želimo iz nekih že znanih in ustaljenih okolij v drugačen, in zato šc bolj zanimiv svet. Muhamed Fejzić, slikar iz Bosanskega Broda KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobil Gorenjskega muzeja —grafike in risbe. V Mali galeriji je ogled izbor slikarskih in kiparskih del iz zbirk Gorenjskega rr zeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna nai voslovna fotografija. Razstavo je posredoval Prirodoslovni muz Slovenije. JESENICE —V razstavnem salonu Dolik je še do jutri na ogl< razstava slik Naši zakladi univ. prof. dr. Franceta Cegnarja. Do konca tedna je v galeriji Kosove graščine odprta razsta izdelkov malih šolarjev. KROPA —Do konca tedna je v Kovaškem muzeju na ogled ra stava Kropa v starih fotografijah. ŠKOFJA LOKA —V Groharjevi galeriji je na ogled razstava si Franceta Miheliča. V galeriji Loškega gradu so na ogled likovni izdelki udel žencev Male Groharjeve slikarske kolonije. Stalne zbirke pa odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. ŽELEZNIKI —Folklorna skupina DPD Svoboda Primskovo p reja Folklorni večer v soboto, 13. junija, ob 20. uri v Kulturne domu v Železnikih. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen por, deljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva rojstna hiša je odprta od 9.30 do 1 ure vsak dan razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ui KRANJSKA GORA —Liznjekova domačija (etnografski muzt je odprta v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure. DOMŽALE —V Muzeju Jelovškove umetnosti v cerkvi v Gi bljah danes ob 20. uri nastopa Kvartet trombonov iz Ljubljant KRANJ —Ob krajevnem prazniku so v čitalnici Iskrine sredn šole na Zlatem polju odprli likovno razstavo del delavcev, ki del jo ali so kdaj prej delali v šoli. Razstavljajo: Zvone Balantič, N ljan Simšič, Zlata in Jože Volarič ter Janez Vovk. JESENICE —V galeriji Kosove graščine jutri, v sredo, ob 18. i odpirajo fotografsko razstavo Nina Migliorija iz Bologne. ŽELEZNIKI —Jutri, v sredo, ob 18. uri odpirajo v salonu poi štva Alples slikarsko razstavo Jožeta Šeklija iz Železnikov, kulturnem programu bo sta nastopila skupina Lipov list in Ju Rejc. PRED GRAFIČNIM BIENALOM Ljubljana —Čez deset dni, točneje 19. junija, bodo v Moderni g leriji odprli letošnji, še sedemnajsti mednarodni grafični biena najbolj znano likovno prireditev pri nas in obenem največjo r< stavo grafik na svetu. Letos je žirija za razstavo izbrala rekoi nih 1664 grafik, ki jih je poslalo 698 avtorjev iz 58 držav z vseh < lin. Že samo to pove, da bo mednarodna žirija, ki jo sestavlja Walter Koschatzkv z Dunaja, Enrico Crispolti iz Rima, Pierre F stany iz Pariza, Rvszard Stanislavvski iz Lodza, Ichiro Hariu Japonske in Zoran Kržišnik kot generalni sekretar bienala, im la težavno delo pri izbiri nagrajencev letošnjega bienala. Na ra stavi, ki bo odprta do 30. septembra letos, bo dodatno odprta razstava nagrajencev prejšnjega bienala, in sicer v Likovnem s Ionu Riharda Jakopiča. V galeriji Smelt pa bo odprta razsta' grafičnih in slikarskih del Lojzeta Logarja, avtorja letošnje* plakata grafičnega bienala. OB JUBILEJU TRŽlSKE GODBE Tržič —S prireditvami konec minulega tedna je pihalni c kester iz Tržiča zaokrožil praznovanje pomembne obletnice sv jega delovanja. Letos namreč mineva šest desetletij od ustanov tve prve godbe na pihala v znanem čevljarskem kraju. V petek se je slovesnost v Bistrici pri Tržiču začela z nas* pom godbe Stahlklang iz Borovelj, s katero tržiški orkester sod luje že od 1964. leta in si redno izmenjuje koncerte. Poslušal pred osnovno šolo heroja Bračiča, tam se jih je zbralo približr sto, so zatem prisluhnili še igranju pihalnega orkestra Alpina Žirov. Z njim so Tržičani povezani že po čevljarski plati; prejšn soboto je tržiški pihalni orkester s svojim nastopom počast obletnico tovarne Alpina v Žireh in 40-letnico tamkajšnje godb teden zatem pa so mu Žirovci vrnili obisk. Nastopoma je sledil jubilejni koncert Pihalnega orkestra T žič v dvorani šole. Zanj so godbeniki pripravili pester spored, katerem so lahko uživali tako pravi ljubitelji glasbe kot slabši p znavalci pihalne godbe. Po dvorani so se razlili zvoki različni skladb, od marša in melodij z narodno motiviko do poskočnih v v ritmu polke, razigrane jazzovske note in umirjene klasične m zike. Kot posladek k glasbi je v štirih točkah sporeda izzven plesni nastop mažoretne skupine, ki spremlja koncerte orkesti že pet let. Slavnost so dopolnili s podelitvijo plaket štirim ustanovnii članom orkestra in nekaterim dolgoletnim godbenikom. Podeli so tudi več priznanj mlajšim glasbenikom, obenem pa so se z; hvalili pokroviteljem za pomoč tržiškemu pihalnemu orkestu. S. Saje USPEH MLADIH GLASBENIKOV Na uglednem mednarodnem festivalu mladinskih pihaln orkestrov v zahodnonemškem mestu Kalsruhe je zadnje dni m. ja sodeloval tudi 73-članski Slovenski mladinski pihalni orkeste V tekmovalnem delu festivala, na katerem je sodelovalo pole. nemških tudi šest mladinskih pihalnih orkestrov iz Avstrije, Šv-ce, Madžarske, Čehoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije, so se sle venski glasbeniki imenitno odrezali, saj jim je mednarodna žir. ja prisodila prvo mesto s posebno pohvalo. Slovenski mladinsk pihalni orkester je bil ustanovljen pred dvema letoma kot oblik; izpolnjevanja znanja orkestralne igre. Sestavljajo ga izbrar. mladi glasbeniki iz 29 slovenskih pihalnih orkestrov, umetnišk vodja in dirigent orkestra pa je Jože Hriberšek. Novo iz založbe Borec NOC V HOTELU PARK Pred nedavnim je pri založbi Borec v Ljubljani izšla novt knjiga Jožeta Vidica Noč v hotelu Park. Gre za blejski hotel, v ka terem so bili med vojno osrednji uradi gestapa za Gorenjsko. \ hotelu so gestapovci odločali o usodi mnogih ljudi, o njihovem ži vljenju in smrti. Semkaj so se stekala vohunska poročila, tu so s« kovale zarote proti NOV, POS in OF. Knjigo sestavlja dvajse resničnih zgodb. Naslovi nekaterih zgodb: Kurir Bohun, Od ško; jeloškega hribovja do Ravensbriicka, Šest partizanskih patru^ na vrhu Triglava in druge. Jože Vidic je doma iz Sela pri Žirovnici. Je upokojeni podpo kovnik JI.A. I^eta 1971 je pri založbi Borec izšla njegova prv knjiga Beg z morišča, sledile pa so Zločin pri Lenartu, Po sled« vih črne roke. Sedem krst za Ronkarjevo družino, Semenj v B strici in Krik v Dragi. Vse knjige so bile uspešnice. Za svoja de) je trikrat prejel Kajuhovo nagrado, Prešernovo nagrado Goren ske, nagrado vstaje slovenskega naroda in druga priznanja. a®IMlHoiJ©IEIIGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK. 9. JUNIJA 1987. ' Slovenijo je pripeljal 17.Vlak bratstva in enotnosti V Slovenijo je pripeljal 17. Vlak bratstva in enotnosti V Slovenijo Prišli smo, da razširimo in »Živim samo za trenutek, ko bo lokomotiva zapiskala in bo vlak potegnil proti Sloveniji,« je pred dnevi pisala Ljiljana iz Valjeva Zori v Kranj. Milena Kompare pa je v Kranju tisto noč pred prihodom Vlaka oživljala spomine in napisala še eno pesem o vlaku, ki jih je pred 46 leti popeljal z Gorenjske v neznano ... Tako težko se pričakujejo stari, pravi prijatelji, ki jih druži toliko spominov, toliko skupnega. Pripeljal je ta dolgo in težko pričakovani vlak. Blizu 2000 gostov je prišlo iz 36 srbskih občin. V Krškem smo jim Slovenci pripravili sprejem, da prijatelji Srbi verjeti niso mogli. In potem sprejemi na vsaki postaji posebej, na Gorenjskem, v Škof ji Loki, v Kranju, Lescah in na Jesenicah. Folklorne skupine, godbe na pihala, medica v gorenjskih frakeljčkih, rdeči nageljni in poljubi, objemi, prijateljsko stiskanje rok. Nobeno oko ni ostalo suho ... Svoje goste so gostitelji odpeljali na svoje domove, potem so skupno obiskali Škofje-ločani Primorsko, Kranjčani Jezersko, Tržičani Begunje in Bled, Jeseničani Kranjsko goro. Lepo je bilo vsem, kajti tudi vreme je držalo z njimi. Lepe spomine bodo odnesli s seboj. A veliko se jih spominja onih Vlakov, ko so bili gostje in gostitelji vseh petih gorenjskih občin skupaj, nekoč v Vratih, pred leti na pikniku v Škof ji Loki. To, pravijo, nas druži še bolj, morda priredite Gorenjci kdaj še kaj podobnega. Bomo, tudi to še pride ... Ne moremo pozabiti Ljubelja. Marsikdo ni vedel, da je Slovenija tudi imela svoje koncentracijsko taborišče, podružnico Mauthausna. Pretrpeli smo mi vsi veliko. Tega ne smemo pozabiti, to morajo vedeti tudi mladi... Skozi Vlak bratstva bodo naslednje generacije spoznavale vso našo zgodovino, vse naše trpljenje. V noč temno je zapeljal vlak s potniki brez voznih kart, možje, žene, kup otrok, vsi so ostali praznih rok. Pregnani s svojih so domov, bo kdo sprejel jih spet pod krov, jih stiska bolj in bolj pesti, v temi pa strah preži, preti. So res sami, jih prav noben ne bodri, le mrk stražar ob njih stoji. Postaja končna ni jim znana, pa saj vsak čas bo že Ljubljana, tam lučke že so zagorele in iskre upanja spet vnele. Vzdolž proge narod klen stoji, vsi so prišli se poslovit, s pogumom svojim jih bodrit. Zdaj ne preti nič več tema in stiska skoraj je prešla in vlak na sever ne brzi, na jug: tam so prijatelji! Milena Kompare, Kranj udi ljiljanu iz Valjeva je vlak pripeljal v Kranj obra je tale vaša slovenska medica. Srbski gostje na Jesenicah in v Radovljci Jesenice, Radovljica, 6. junija: — »Vlak bratstva in enotnosti je odlična zamisel in uresničuje svoj smisel, zato se mora nadaljevati in ohraniti, tradicijo pa prenašati na mlade« Svoje drage goste iz Srbije so na železniški postaji na Jesenicah prisrčno sprejeli Jeseničani, v Lescah pa Radovljičani. Kaj so povedali nekateri izmed njih? Radmila Stevanovič iz Beograda: »Ze tretjič sem se pripeljala z Vlakom bratstva in enotnosti v Slovenijo in tako kot vselej doslej sem navdušena. Moji gostitelji, družina Igorja Kovačiča iz Radovljice, me vedno sprejme odprtega srca in nadvse gostoljubno. Želim le, da bi še prišla v Slovenijo in prisrčno vabim svoje gostitelje k meni Beograd.« Miroslav Novakovič iz Valjeva: »Prvič sem se pripeljal z vlakom bratstva na Jesenice, zato sem še precej pod vtisom izredne dobrodošlice, ki so jo priredili slovenski prijatelji na vseh železniških postajah. Niti predstavljati si nisem mogel, da je lahko toliko navdušenja in prijateljstva. Pohvalil bi rad govor vašega republiškega predsednika SZDL Smoleta v Krškem, saj je bil v svojem govoru zares kratek in nadvse jedrnato. Mileva Pekmezovič iz Valjeva: »Ze deset let se obiskujemo: naša družina in družina Darka Kučina iz Radovljice. Take vezi so edinstvene in edine pristne, ki jih poznam med bratskimi jugoslovanskimi narodi. Nikdar, zares nikdar ne bi smeli dovoliti, da se ta vlak ustavi, kajti strahot vojne ne smemo nikdar pozabiti, tradicijo bratstva pa vcepiti tudi mladim.« Miloš Vasiljevič iz Valjeva: »Na Jesenice nas prihaja !M> nekdanjih gostiteljev izseljencev s tega območja. Sam sem enostavno navdušen nad sprejemom, preživel pa bom nekaj dni pri Ivanovičevih na Hrušici. Vlak ima ■VOl smisel in pomen, kajti predstavlja izredno čvrste) ve/, med dvema narodoma in je zatorej še kako potreben tudi v prihodnje.« Božidar Novakovi«! Iz Valjeva »Potujem k Mariji in Valentinu Ka/.inger na Breg pri Žirovnici. Dobro se Še spominjam medvojnih <-asov v Podgorlnli saj sem bil tedaj referent /a namestitev lil oskrbo slovenskih i/.scljcii-Cev, Enkrat sem le bil pri njih na Bregu, zdaj prihajam drugič, skupaj s sinom in vnukom, Itajtl mislim, da se mora (a odlična Ideja vlaka bratstva se naprej nadaljevati in obranja- tL* D. Sedej S sprejema pri predsedniku kranjske občinske skupščine. vsakim Vlakom prihaja več mladih. Prelep dan je bil na Jezerskem in ob Plansai skem jezeru m je mimogrede ra/vilo poskočno kolo. Prisrčno tudi v Tržiču Tržič, 5. junija — Vlak bratstva je pripeljal iz Srbije tudi 25 gostov, ki so prišli na obisk družinam v tržiški občini. Pred' stavniki občine so jih pričakali v petek popoldan v Kranju i|j jih odpeljali v Tržič, kjer so jim pripravili v restavraciji na(J avtobusno postajo priložnostni sprejem. Znancem in prijate' ljem, nekateri so mesto obiskali že nekajkrat zapored, pa drugim prebivalcem Valjeva, Smedereva in Zaječarja sta izrek'8 dobrodošlico predsednica občinske konference Socialistične zveze Marica Praprotnik in predsednik tržiške občinske skup' ščine Ivan Kapel. Snidenje starih in novih znancev je bilo nadvse prisrčn0: Preden so se gostje razšli po tržiških družinah, smo tri izme<* njih zaprosili za kratke izjave. Povedali so! Časlav Tadič, upokojenec iz DonJe Bukovice pri Valjevu: »Leta 1941 sm° sprejeli v naš dom zakonca Ošabnik' ki sta bila pregnana v Srbijo. Tisti" dni, polnih muk in tegob, ni moč po/-8' biti. A raje kot tega se spominjam0 pristnega prijateljstva. Veseli srn0 vsakič znova, ko se snidemo. Naveza'1 muh stike tudi z družino Ahačičevi*1' ker SO njihovi medvojni gostitelji te pomrli. Tako se prijateljstvo širi, s starejših rodov prehaja na mlajša Tudi moja hčerka je že obiskala Slovenijo. Sprašujete, če je bila pot naporna. Sploh ne, k prijatelje? ni nikoli predaleč potovati. In prav zato se ta vlak ne bo n1 kdar ustavil!« Suzana Mitrović, učenka 7. raz.n'd8 i/. Zaječarja: »Sodelovala sem v Ufl gradnem natečaju /a najboljši spi-s vlaku bratstva in enotnosti, ki je p»>^ kal po vseh solab nase občine Nap>s*. la sem pesem z naslovom Druže, Prl,\J mi ruku da sagradimo mostove od ^ ea. Z njo sem zmagala in za nagrad odšla na pot v Slovenijo z vlakom ! Tega sem zelo -esela; ne le za«0, ker sem prvič tukaj, ampak tudi zsjjjj ker bom tako v resnici skušala Pre*J2 piti in siriti most bratstva in prijateljstva Prihajam k sovfS niči Klavdiji, katero bom šele spoznala, / njeno sosedo pa sV se že spoprijateljili med obiskom prebivalcev pobratene* mesta' z našim v Zajei urju (Jotovo jo bom poiskala! M<>r° spoznam se druge prijatelje, s katerimi si želim dopisovati-* Ilija Tadie, montei iz Vulieva. .lik" jen sem po vojni, a starši so mi ve* pripovedovali o medvojnih dogodkih vezeh s Slovenci do današnjih dni m mil i sta že večrat potovala z vlak0* in obiskala svoja prijatelja Vido Leona Zaradi njune starosti seri) odločil, da se letos tudi sum pelje**; njima. Prav je, da se znanstvo sta* prenese na mlade Veseli me, da ' , spoznal nove kraje in ljudi, saj se"1 0 slej samo potoval skozi Slovenijo, Kakšno je bilo potovanje danes? Zame je bilo povsem "U^ do/ivetje Nepozabni so spre|eim med pol |o. bo,;,d pa )«' tUu program med bivanjem pri gostiteljih Se se vrnem k nji**5 S. Saje t°rek, 9. junija 1987 ZANIMIVOSTI 7. STRAN M)) j^tpripeljal 17. Vlak bratstva in enotnosti V Slovenijo je pripeljal 17. Vlak bratstva in enotnosti V Slovenijo je pripe utrdimo bratstvo in enotnost k|0ra dnJski železniški postaji je gostom zaplesala savska fol- se je najprej ustavil v Škofji U)ki Tu smo kot doma vlak^a Loka — Malo po četrti uri popoldne se je v petek hl ... ratstva in enotnosti ustavil na železniški postaji v Mit'' '-^k'' kjer so ga pričakali predstavniki družbeno sU>vjCIc- or^aiHzac'i' »ilati• P«» številni prijatelji go-,z Smederevske Palanke in Aleksandrovca. s .^isrčni pozdravi, stiski rok in objemi ob ponovnem šj: enju so preplavili škofjeloško železniško postajo. Na-p S° se' nekateri so se videli prvič, večina so se poznali. ^jjPOzdravnih govorih so odšli na domove gostiteljev, ti-Srb • 80 se Pr°d tolikimi leti zatekli v njihove domove v jih ^0Vt?da marsikdo od njih ni več živ, toda sprejeli so sinovi, hčere, vnuki. ■ .v. V 1 V , V1IUI\1. ^oft f so s' °8'edovali Slovenijo, posebno pa kraje v st°jnsk°*k' ODčini- Bili so v tovarni Alpina v Žireh, v Po- ^ludjancllOVUC in Okolju Loka, želimo si sodelovanji bo); m'*11,-k' naj ohranijo te stike in naj se med sel k. J POVeZein Tt it r-i In,,,,,.,, .%^„.tu c nrr^^avnlli •nor ~"*Uam'> v partizanski bolnišnici Pranja in tam, kali si 0 'in peljali gostitelji. V nedeljo zvečer pa so se zbra-p]es^Pai vsi gostje iz Srbije in domačini, zapeli so in za- Miodrag Šaronjić, kulturni delavec iz Aleksandrovca Župskog: »Iz naše občine je prišlo v Slovenijo enainpetdeset potnikov, od tega tri-inštirideset v Skofjo Loko. Prišli so tisti, ki so med vojno sprejeli Ločane na svoje domove, ali pa njihovi potomci. Mi v Aleksandrovcu še vedno ne vemo pravega števila ljudi, ki so bili med vojno pri nas, vendar se trudimo, da bi to raziskali. Seveda si želimo še več sodelovanja med občino a med seboj še ■GrioV VV'!N0' ^utri imamo pogovor še s predstavniki druž-prorjj, lu "ll> organizacij obči me Skolja Loka, kjer bomo sPoda^u so VVt sodelovanja tako na kulturnem kot go-Pobrat Področju. Radi bi, da se ena izmed naših šol Sj ' s š°lo Padlih prvoborcev iz Žirov, več sodelovanja ^rorjfiU- 0 tucn 7 Žirovsko Alpino, saj Kopaonik postaja )sk-' zimski turistični center.« Zoran IVlurinović w bil gost Jožeta Levca i/. Žirov: »Čeprav so moji starši v Srbiji se ži\ i. sem tokrat pri-šel v Slovenijo jaz. Mama, ded in oče so mi večkrat pripovedovali kako je bilo, ko so bili med vojno pri nas prijatelji iz Slovenije. Čeprav me takrat še ni bilo na svetu se sedaj počutim tukaj med njimi čisto domačega. Sprejeli so me medse in počutim se kot doma. Zdi se mi prav, da tudi po J^o bf tonući ohranjamo vezi in tako krepi ^ut0 u stvo in enotnost, ki bi se morala še bolj razvijati. lUcii sn!m ' v,>s«'ljem se prišel v Skofjo Loko, rad pa bom ^ ' PU>.'1>1 Pnjatelje pri nas doma.« Milica Damjanovič iz Lo/nite je bila v Sloveniji že večkrat, tokrat pa je prišla prvič z vlakom bratstva in enotnosti: Pr. nas v Loznici ni bilo veliko Slovencev, mi pa smo edina družina, ki stike se ohranjamo. Nekajkrat sem bila tu že s starši na obisku, nazadnje pred tremi leti. Pred dvema letoma so prišli z vlakom oni, tokrat pa sem prišla jaz. Prišla sem k .Jelene Pavlini na Golico. Ona je bi-n., p , — la namreč s svojo mamo pri nas med J* Proti,« i"' P° se J° prijateljstvo še nadaljevalo. Ded ga sel na mojega očeta, oče pa name.« V. Stanovnik Loto (i Smik V Škofji Loki smo goste iz Srbije pozdravili s kruhom in soljo. Desimir Trnavac iz Gornjega Milanovca: »Dva sinova in dv snahi sem pripeljal s seboj k Puharjevim v Kranj.« Tadići in Filipovići iz Valjeva, ter Janškovčevi iz Kri žev in Ošabniki iz Kranja so skupno obiskali Ljubelj Najtesnejše so žive vezi Najmočnejše je tisto, kar doživljajo ljudje Petko in Ljiljana Leković, Paraćin: »Milan Stojković, doma od Bele Loze pri Našicah na Hrvaškem je bil med tistimi udeleženci vlaka bratstva pred leti ki v Paraćinu niso našli svojih gostiteljev. Otroci so bili še med vojno, starši so pomrli, zdaj niso vedeli kam. Ponudil sem se, da jih vzamem jaz. Potem smo skupaj poiskali pravo družino, pri katerih so takrat živeli, to so Radosavljevići iz vasi Lebinje pri Paraćinu. Zdaj smo prijatelji vsi. Mislim, da je to prijateljstvo, to bratstvo naše največje bogastvo. Niti vaša Nova revija, niti naše pisanje v Nonu tu ne more nič. Naši otroci bodo nadaljevali to bratstvo in prijateljstvo. Prepričan sem, da gre za grupice poedincev, ki ne delajo šol, ki ne uspevajo v življenju, pa ne vedo, kako bi prišli do izraza in se lotevajo takih nizkotnosti, kot je bila anketa med mladimi in podobno. Najmočnejše ie tisto, kar narod doživlja. To naj bo pravi izvir informacij. Ce bi vprašali te fante in dekleta, ki so bili že kdaj z Vlakom bratstva, ne bi bile nikoli izgovorjene in zapisane take neumnosti, kot so bile.« Itadisav Djordjevic, podprensednik Občinske konference socialistične zveze Kragujevac: »linam to srečo, da sem že tretjič pri vas. Vsa človeška toplina, ki ste nam jo izkazovali vso pot po Sloveniji in potem spet tu v Kranju, je znova potrdila naše prijateljstvo. Tokrat je VI;.:k najdaljši, kar 400 udeležencev ima več kot prejšnja leta. To je spontani odziv na vse tisto, kar se je pred kratkim dogajalo v Jugoslaviji. Se naprej moramo negovati tisto, kar je v Jugoslaviji to jo bratstvo in enotnost. Tudi tokratni vlak je najsvetejše pripeljal uradne delegacije. Naša iz Kragujevca, iz Crvene Zastave se je dogovarjala o medsebojnem sodelovanju v Iskri Kibernetiki. Tudi tu se ustvarjajo žive vezi. Vlak sam prinaša mnogo tesnih človeških stikov, v katerih se spoznavamo, in če so bili prej morda še kje predsodki, jih ob takem srečanju odvržemo. Ostaja le želja za druženjem, za medsebojnim zbliževanjem in spoznavanjem. Izidor Nikolič iz Gornjega Milanovca: »Očarale so me vaše Karavanke, sploh je Slovenija prelepa. Večkrat sem šel z Vlakom na Štajersko h Kirbišem. Deset Kirbišev je bilo med vojno pri nas oče, mati in 8 otrok. Delili smo zadnjo skorjo kruha. Sami nismo imeli dovolj, zato smo zbirali, vaščani so radi dajali za Slovence. Vse smo naredili, da smo preživeli eni in drugi. Vsi Kirbiševi žive v Mariboru, le Jože v Kranju. Letos sem obiskal njega. Lepo ste nas dočakali. Danes smo bili na Ljubelju. Nisem vedel, da je bilo v Sloveniji tudi koncentracijsko taborišče. Veliko ste prestali tudi vi Slovenci, Vlak mora ostati tradicija. Brez bratstva in enotnosti ne bomo imeli lepega življenja.« Ljubinko Filipovič, Valjevo: »Z ženo Lepo sva gosta pri Ediju in Stanki Ošabnik v Kranju. Niso bili med vojno v naši hiši, temveč pri Tadićih. Nas je spoprijateljil sam vlak, kulturno sodelovanje ob Vlakih. Obe družini sta učiteljski, Edo je s svojimi pevskimi zbori prihajal v Valjevo. Sedemnajst let se že družimo. Komaj čakamo, da se srečamo. Mi smo v Slovenijo prihajali tudi posebej, z otroki. Zdaj se izmenjavajo že tri generacije. Naša mladina je revolucionarna, v katerih stvareh ima celo prav, zato je treba sesti in razpravljati o problemih. Pred kratkim so bili slovenski mladinci v Valjevu, za okroglo mizo so odprto razpravljali o vsem, kar jih teži. Prav je, da se spozna vsa ta naša mladina; Jeseniška osnovna šola je pobratena z osnovno šolo Sestre Uič, šolo, v kateri so bili med vojno nastanjeni Slovenci z Jesenic, Valjevo prijateljuje z makedonsko mladino na Ohridu. Cela Jugoslavija naj bo tako križem povezana. Morda prav ti izgredi opozarjajo, da permalo povezujemo mlade. Tu moramo več narediti.« ~ TA . D. Dolenc (mimmsmGLAS 8. stran. REPORTAŽA torek, 9. junija 1981 Trgovski center DETELJICA vabi Združite prijetna 's koristnim Deset let je že tega, odkar so se na desni strani bistriških blokov pojavile prve rdeče strehe nastajajočega tržiškega trgovskega centra. Prvi je bil tam Peko, potem pa so mu sledile druge za drugo industrijske prodajalne drugih tržiških delovnih organizacij. Danes v Tržiču skorajda ni delovne organizacije, ki na Deteljici ne bi imela svojega lokala. Kmalu so se na drugi strani ceste, nasproti restavracije Petrol, razpotegnile nove, tokrat temno rjave strehe. Pod njimi je bil prvi Mercator. Potem so se pojavljali tudi že novi kandidati - in SGP Tržič je spet dograjeval. Leta 1985 in letos so dobile svoje lokale še preostale organizacije, ne le tržiške, tudi Elkroj iz Mozirja in Almira, ki gostuje v lokalu BPT. Danes je Deteljica razvit trgovski center, kamor gre človek z veseljem po večjih nakupih, saj z eno potjo veliko opravi. Morda najprej k Peku po čevlje za vso družino, potem čisto na konec do Obla- čil Novost in do Tekstila pogledat, če imajo kaj primernih oblek prihajajočo sezono. In obvezno k Elkroju pogledat hlače za otroke i"1 zanju. Ce pa opremljate stanovanje, potem morate obvezno pog'e" dati tudi v Zlitu, kjer je ponudba bogata in nasvet brezplačen. In n* koncu morda še k mesarju in v samopostrežno trgovino. Če bo mor* da zmanjkalo denarja, sta tam tudi poslovalnici Ljubljanske banke 'n pošte. In če čakate moža, ki se ne more odločiti za to ali ono orodje v Tokosu, se ta čas odpravite k frizerju ali oddaste umazano oblačilo y kemično čistilnico. Nazadnje pa res ne morete drugače, kot da vsi skupaj zavijete še v Petrolovo restavracijo na pivo, sok ali pa še kaj drugega... Ne skrbite za avto, parkirišč je dovolj. —--1 15 14 13 12 11 10 MERCATOR, TOZD PRESKRBA TRŽIČ 1 1 PTT 12 ELKROJ 13 BPT 14 TOKOS 15 ZLIT BPT — ves junij posebna ponudba posteljnine iz frotirja PETROL 1 PEKO 2 LB TGB 3 TEKSTIL 4 TOBAK 5 OBLAČILA NOVOST 6 KEMIČNA ČISTILNICA 7 PRIZERSKI SALON 8 MESOIZDELKI KŽK 9 ZELENI BISTRO ŽIVILA LJUBELJ TRŽIČ Gorenjske gospodinje pa tudi druge že dobro poznajo prodajalno tržiške Bombažne predilnice in tkalnice na Deteljici. Tu je naprodaj vsa njena proizvodnja posteljnega perila raznih dimenzij, različnih vzorcev in kvalitet ter prtov in drugega. Občasno lahko dobite tudi razne ostanke blaga, iz katerih lahko sami sešijete posteljnino Dobi pa se tudi metraža iz BPT-jeve-ga programa oblačilne konfekcije. Da je ponudba kar najbolj Svetli jeans tudi v OBLAČILA NOVOST pestra, je naprodaj tudi nekaj konfekcije, kot so modeli z modnih revij, bluze iz Rudnika, svoj oddelek pa ima tudi radovljiška Almira, ki je prisotna prav z vso svojo proizvodnjo, tudi z ročnimi pleteninami iz Grimšč. Prav ta mesec pa ima BPT pripravljeno na Deteljici posebno ponudbo posteljnine iz frotirja in nekaterih vrst klasične posteljnine ter prtov pod ugodnimi pogoji, in sicer 20 odstotkov ceneje. Poseben poudarek daje artiklu viola, enostranskemu frotirju, ki mu pripisuje vrsto odličnih kvalitet: je lahek, zračen, vpojen, sposoben obdržati telesno temperaturo , ni ga treba likati in podobno. Ta frotir se bo dobil tudi v metraži, če boste hoteli šivati sami. Torej, gospodinje, izkoristite junijsko ponudbo! Industrijska prodajalna tržiške konfekcijske hiše Oblačila Novost je sicer malce skrita na zadnji strani tega trgovskega centra, a vseeno nič manj obiskana kot druge prodajalne. Kdor jo odkrije, se vedno rad vrača, vedo povedati prijazne prodajalke. V njej dobite namreč poleg kvalitetnih modnih oblačil, kot so krila, obleke, hlače, kratke hlače, bluze in podobno, tudi oblačila z manjšimi napakami, ki pa so lahko od 10 do 40 odstotkov cenejša. Poleg tega prodajajo tudi ostanke blag in podlog, ki so ostala od redne proizvodnje Da pa je ponudba kar najbolj popolna, si lahko izberete tudi moško ali žensko trikotažo, puloverje, majice, spodnje perilo, nogavice in tudi zelo praktične predpasnike in halje za gospodinje. Zdaj prodajajo tudi zelo iskana krila iz svetlega jeansa, in sicer dva različna modela, pa praktične in spet modne safari obleke, tudi večje številke, do 52, hlačne kostime za mlade in še marsikaj. Prodajalna °blafa Novost na Deteljici je odpn vsak dan od 8.30 do 19. ure, °D sobotah pa od 8 do 13. ure- Brez mesnice pa res ne gre LJUBLJANSKA BANKA je bila med prvimi Naselja, kot je Bistrica v Tržiču, in trgovskega centra, kot je Deteljica, si res ne moremo zamisliti brez večje mesnice KŽK, Mesoizdelki Skofja Loka, imajo na Deteljici že blizu devet let svoj lokal štiri velike, moderne hladilnice v njej skrbe, da Bi-stričani in vsi drugi, ki prihajajo v to mesnico, dobe sveže, pravilno hranjeno in hlajeno meso. Meso vseh vrst dobite v njej, skoraj vedno tudi ovčje in ja-gnjetino; ne smemo namreč pozabiti, da so v Tržiču doma bržole. Tu so seveda še piščanci s Pivke, drobovina, pljučna pečenka - zanjo so posebno ogreti Avstrijci - pa delikatesne salame vseh vrst Pravkar prodajajo po ugodnejši ceni, kar za 30,8 odstotka ceneje, gorenjsko zaseko A da police ie bi prazno zevale, se mesarji Jopolnili svojo ponudbo z gorčicami in majonezami, jajci in sokovi, jedilnim oljem, s kompoti, fižolom v pločevinkah, z vse.n Etinim programom in celo z izbranimi buteljčnimi vini. Vse dobite pri nas, pravijo fp.ntje v mesnici, razen teletine Res dobro so založeni Morda pa gospodinjam le prihranijo kakšno pot Takoj, ko je bila postavljena trgovska hiša na Deteljici, zdaj bo že deset let, je v njej odprla svoj lokal Ljubljanska banka -Temeljna banka Gorenjske Naselje, kot je Bistrica, potrebuje svojo banko, v njej imajo krajani odprte svoje tekoče ir, žiro račune, v njej vodijo njihove hranilne vloge Posebno vlogo pa odigrava ta poslovalnica v tujskem prometu Deteljico na mreč obišče vsako leto veliko tujcev, ki hodijo nakupovat po njenih trgovinah, obiskujejo restavracije, gostilne, Tržič in okolico V tej poslovalnici menjajo devize. Kot je povedala vodja izmene Nataša Ude, imajo s tujci največ dela junija in julija pa ob koncu poletja, ko se turisti vračajo z dopustov Sicer pa tu ni nikoli prehude gneče, ni godrnjanja zaradi čakanja pri okencih, kot se pogosto dogaja drugje. Poslovalnica Ljubljanske banke v Bistrici je odprta vsak dan od 7. dc 18. ure, ob sobotah P8' 7. do 12. ure. torek, 9. junija 1987 REPORTAŽA 9. stran (SM GLAS PEKOVA prodajalna na Deteljici je največja prodajalna obutve v Jugoslaviji Polovico vsega za otroke pEKO je bil prvi. ki se je ogrel 2a idejo, da bi imel na Deteljici *vOjo industrijsko prodajalno p°tern je bil tudi pobudnik in ,eP2_gled drugim, ki so mu drug *a drugim sledili In priznati mo-raio, da nobenemu ni žal; vse Prodajalne na Deteljici posluje-10 2 uspehom Ko se je lansko jesen z rdečega" konca Deteljice trgovina BPT preselila na drugo stran, nasproti Petrola. je njihovo prvotno prodajalno pri blokih prevzel TEKSTILOV tozd Maloprodaja Ljubljana in tam odprl svojo poslovalnico Deteljica. Ponudbo so prilagodili drugim in danes nudijo vse tisto, česar drugje na Deteljici ni najti. V dokaj bogati izbiri lahko dobite metražo, lahko konfekcijo, trikotažo, perilo in zavese pa volne in prejice za ročno pletenje, nogavice, moške srajce, športna oblačila, kopalke in podobno. Vse je seveda za ženske in moške, poseben poudarek pa je dan otrokom, zanje je zagotovo namenjena polovica ponudbe. Pa še nekaj: vedno je v prodajalni tudi posebna ponudba. Trenutno s 25-odstotnim popustom dobite razne kvali- Peko ima na Deteljici svojo naj-VečJo prodajalno čevljev, ki je obenem tudi največja prodajalca obutve v Jugoslaviji. Odde-ek je za žensko, na drugi strani *a moško obutev, celo za otro-ke imajo prijeten kotiček. Bo-9a*o so založeni s športno obutvijo domačih in drugih prodajalcev. Poleg obutve pa v tei Pekovi trgovini dobite tudi ^snjeno konfekcijo, razno fPortno opremo, kot so trenir-ke, športne torbe, športni kloaki, majice, vetrovke in po-dobno. Dobite pa tudi dežnike, Pribor za čiščenje čevljev, ra-*no drobno galanterijo. Med sPortnimi oblačili smo videli tu-zelo lepe lovske obleke, za katere se zelo zanimajo avstrijski kupci. Seveda pa ima Pekova indukcijska prodajalna vse leto tudi P°Sebno ponudbo. Tu so po- sebne police in stojala z napisom UGODEN NAKUP. Na njih so pari čevljev, tudi do polovico cenejši od drugih. To so čevlji, ki jih ni več v vseh velikostih, čevlji z manjšimi napakami in podobno. Pravkar pa se Pekova prodajalna na Deteljici pripravlja na veliko novost. V spodnjih prostorih, kjer je imel do zdaj prodajalno Zlit. urejajo nov ženski od- delek, ki bo spet posebnost zase. Tu bodo vse leto ponujali vse vrste ženske obutve, tudi sandale in škornje hkrati, če boste tako želeli. Pa o tem drugič kaj več. Pekova prodajalna na Deteljici je odprta vsak dan od 8.30 do 19. ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 13. ure. Mercatorjeva novost je vinoteka LIPA * rekordnem času, v dveh me-^ec'h, je tržiški Mercator letos Prenovil svojo trgovino na De-eljici: zapri, so jo 23. februarja, P- aprila je bila že odprta za uPce. vsa lepa, vsa nova. Po- ebna novost trgovine je vinoma LIPA, kjer prodajajo najpametnejša slovenska in dru-*a vina. Obogatili so tudi po-rudbo delikates, posebno si-°V' suhomesnatih izdelkov in ^civa. v tem koncu trgovine je j? Posebnem stojalu tudi vsa edexova ponudba, tu so spojki, kristal in drugo, po če-I er radi segajo tujci. Po enem 'h Premora v trgovini spet cedn0 dela mesar. Veliko kup-JJJ Prihaja iz tujine. Kot je po-^edal poslovodja Franc Erlah, ,uPujejo tujci pri njih največ 9ane pijače (pelin'r09a Zl|ta na Deteljici v novih klet n Prei se 'e stiskala v kVa!'2dal Pa je z močjo lepe in Prost 6 ponudbe v svetlem, stav lokalu nasProti re" *ad I?0''6 Petrol čisto na novo njej a ln kal vse ponuja? V rnal16 VSa Titova proizvodnja kredIVnega Pohištva, kmečke *dajence' m'ze in sto11, prav Pr0Q a 'z novega proizvodnega kotni?18 prihalai° skledniki, SevJl opl ln Podobno. In gaZa tud* njihc ra n ,re' kl )im skorajda ni pa-^aof so na vzmeteh, kar Ud0k vl)a ,rainost, trpežnost, riudK^f1 B°9ata )e tudi P°-sa P tu),h programov: Alple- ■vlarie ne' Mebla, Bresta, SavinSa'. Slovenijalesa, Bora, ji tudi 'n Sore N°vost v Zlitu d0 trQ,rarh,tekt' ki vsako dan' tia tu so ■•dežni tetne jerseve. In še nekaj dobite, kar boste težko našli drugje: čudovite ročno kvačkane prte in prtiče iz garna, ki jih posebej zanje izdelujejo žene iz okolice Paračina. Morda bi rekli še to, da ima Tekstilov tozd Maloprodaja 33 poslovalnic po vsej Jugoslaviji, od tega 27 v Sloveniji, Deteljica pa je edina njihova prodajalna na Gorenjskem. Petrolova restavracija na Deteljici je poznana po dobri kuhinji_ V njej se ustavlja ves svetovni promet: ljudje, ki vstopajo v državo in imajo pred seboj še stotine kilometrov po Jugoslaviji, kupci, ki prihajajo na Deteljico nakupovat, oni, ki se tod vračajo domov v severnejše dežele, in konec koncev so tu tudi domačini, ki radi prihajajo v to restavracijo. Najbolj prijetno je poleti posedati zunaj na terasi, kjer prijetno pihlja. 120 sedežev je v njej, 60 v jedilnici in v prostoru ob točilnem pultu, 35 v posebni sobi. Točeno pivo je odlično, dobra so izbrana vina, ko pa zadiši z žara, iz cvrtnjaka, po pečenki iz pečice, pa se človek tudi ne more upreti. Vse vrste zrezkov dobite, vse z žara, vsak dan imajo tudi dobre tople malice. Petrolove restavracije, med njimi tudi ta v Tržiču, pa so poznane tudi po tednih kulinari-ke, ko se vrste kostanjev te- den, Martinov teden, teden kolin, pustni teden, teden žabjih krakov in podobno. Pri Petrolu na Deteljici se pripravljajo na dozidavo, da bi pridobili vsaj še 120 sedežev. Načrti so že narejeni, denar pa bo, upajo, tudi. Morda bomo že prihodnjo sezono lahko posedali v novih gostinskih prostorih. ELKROJ - največja ponudba hlač v Tržiču Leta 1985, ko je SGP Tržič dokončal drugi del prodajaln na Deteljici, nasproti restavracije Petrol, je dobil tam svoje prostore tudi Elkroj, ki je v Sloveniji in daleč po domovini in tujini znan po odlično krojenih hlačah. Hlače za moške, ženske in otroke so njihov osnovni program. V izredno lepo in moderno urejeni trgovini na Deteljici pa nudijo tudi krila, srajce in trenutno tudi zelo aktualen svetli jeans. Iz njega niso sešite le hlače, temveč tudi moške srajce, jakne, podložene jakne in podobno. Vse je ceneje, saj je to industrijska prodajalna, ki ni obremenjena z maržami. Dobite pa lahko tudi blago z napako, ki pa je tudi do 40 odstotkov cenejše. Približno pol leta prodajajo tudi modne pasove, kmalu pa napovedujejo novost, in sicer jeans s tako imenovanim diamantnim pranjem, ki ga zahteva moda mladih. Prodajalna Elkroja na Deteljici je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. V TOKOSU je že sezonski popust Človek kar verjeti ne more, da ta najmanjša prodajalna na Deteljici — meri komaj dobrih 30 kvadratnih metrov — lahko ponudi toliko raznovrstnih izdelkov. Naprodaj je kompletna To-kosova proizvodnja, od navadne kose, rezervnih delov za kosilnice, podložnih plošč za kosilnice do slamoreznih klin. Slednje delajo tudi po naročilu. V njej dobe primerno orodje zidarji, pleskarji, mizarji in vrti- Popoldne, svetuj- kup cem, kako opremiti stanovanje Tudi sicer so se kadrovsko okrepili; kupcem zdaj strežejo štirje prodajalci, poslovodja in arhitekt. Sami pozorni in prijazni fantje. čkarji, prav vse se dobi za zidavo hiše, tudi vodno tehtnico. V trgovini dobite tudi orodje Gi-dor, kladiva, macole, za vrti-čkarje pa ima svojo ponudbo Gorenje Muta. Dobe se škarje za rezanje živih mej in obrezovanje sadnih dreves, lopate vseh vrst, od onih za kidanje snega, s koleščki, do navadnih lopat Tudi kovaški mojster Matevž Krmlei iz Poljanske doline piodaja svoje izdelke. Metalka Tržič ima naprodaj del svoje proizvodnje, Kot so jeklena sidra, ročno orodje, prebijači, sekači, pile za motorne žage in podobno. Kmalu bodo ponudbo za vrtičkarje še izpopolnili z armiranimi vodnimi cevmi, nastavki in vozički za cevi. Dobili pa bodo tudi mini kosilnice firme Adlus. Te dni pa v prodajalni že velja posebna ponudba, in sicer z 20-odstotnim sezonskim popustom prodajajo BCS kose za kosilnice in nožke za kose kosilnic. ^S@3I^imf©IEnGLAS 10. stran SPORT IN REKREACIJA torek, 9. junija 1987 Igralke kranjskega Merkurja presenetile v I. zvezni namiznoteniški ligi Zakaj pa sploh silite v ligo... Kranj, 5. junija — Ko so se namiznoteniške igralke Merkurja h Kranja potegovale za vstop v I. zvezno namiznoteniško ligo, je bilo slišati ugovore: zakaj sploh silite v ligo, saj ima Slovenija že dva zastopnika, saj se v ligi ne boste obdržali, in podobno. Igralke Polona Frelih, Nataša Gašperič in Sonja Marinkovič so vsem odgovorile na najboljši način: bile so šeste in celo prehitele Poli-kem Olimpijo. Ob kakovostnem ženskem namiznem tenisu pa bo v Kranju treba misliti tudi na ponovni vzpon moškega. O uspešnem nastopanju v.pr-vi ligi govori trener kranjskih igralk Janez Stare. »Po desetih letih je Kranj spet dobil zveznega namizno-teniškega ligaša. Načrtovali smo obstanek v ligi, to je vsaj 8. mesto, vendar so Polona Frelih, Nataša Gašperič in Sonja Marinkovič osvojile šesto mesto, bile drugo najboljše slovensko moštvo v ligi, za Hrastnikom, ki je bil drugi, in pred Polikem Olimpijo, ki je bila sedma, ter prepričljivo dokazale, da dvomi nekaterih ob našem vstopu v ligo niso bili upravičeni. Tudi osmo mesto za nas ne bi bilo razočaranje. Kako so igrala naša dekleta? Polona Frelih je bila po pričakovanju naša najboljša. Prvi del tekmovanja je odigrala nekoliko slabše in je bilo razmerje med dobljenimi in izgubljenimi igrami 17 : 10, v drugem delu pa je pokazala pričakovano igro, dosegla razmerje 21:6 in to je vplivalo tudi na napredovanje vse ekipe. Nataša Gašperič je igrala vso sezono v stalni formi. Pokazala je več od pričakovanj in razvija se v kakovostno igralko zveznega razreda. Od Sonje Marinkovič smo glede na rezultate v medrepubliški ligi pričakovali več, vendar moram reči, da so bile točke, ki jih je osvojila, zelo pomembne.« Bo v prihodnji sezoni ostala ekipa enaka? »Pričakujem, da se bo pojavilo vprašanje glede nadaljnjega igranja Sonje. Če se bo odločila za slovo, bomo morali tretjo igralko izbirati med mlajšimi: Barbaro Matijaševič, Nino Teran in Alenko Plut. Sedaj igrajo v republiški ligi, v dveh letih pa se lahko razvijejo v kakovostne igralke. Naš cilj je ostanek v ligi. Polona in Nataša bosta še močnejši. Posebej prva, ki je članica mladinske državne reprezentance, igrala je tudi že za člansko, vadi pa dvakrat na dan: dopoldne v republiškem centru za namizni tenis, popoldne pa v klubu. Žal še vedno v osnovni šoli Simona Jenka, kjer se stiskamo že desetletja, se selimo na Planino in spet nazaj. Prostor je naš največji problem. Tudi Nataša ima intenzivnejši trening, druge pa vadijo vsak dan. Velikokrat je treba udariti žogico, v določenih treningih tudi stokrat na minuto.« Polona Frelih Nataša Gašperič in trener Janez Stare V Kranju je sedaj ženski namizni tenis zasenčil moškega. »Vedno več ljudi ve, da se v Kranju spet igra kakovostni namizni tenis. Nad odnosom družbenih in tolesnokulturnih forumov do namiznega tenisa se ne moremo pritoževati. Nujno pa bo treba dobiti poklicnega trenerja. Jaz treniram honorarno, razen tega pa sem še zvezni kapetan za mladinke in pionirke. Poklicni trener bi lahko delal z vsemi selekcijami in spravil na nekdanjo raven tudi moški namizni tenis. Resno se pogovarjamo s trenerjem državne prvakinje Gordane Perkučin in moštva Vojvodine, Miloradom Zakičem Rad bi prišel v Kranj, saj ceni naše delo in je strokovnjak pri svojem poslu. Seveda pa mu je treba zagotoviti primerne razmere, predvsem pa streho nad glavo.« J. Košnjek Sliki: F. Perdan Tržiški športni Bilten se je uveljavil Tržič, 5. junija — Z 21. številko, ki obsega kar 58 strani in je najobsežnejši doslej, vstopa tržiški Bilten, interno glasilo teles-nokulturne skupnosti, že v sedmo leto neprekinjenega izhajanja. Bilten je reden kronist vsega dogajanja v tržiškem tekmovalnem in rekreativnem športu. V tokratni obsežni številki so predstavljeni lanski dobitniki Bloudkovih značk.iz tržiške občine, analizirano je delo alpskih smučarjev in smučarskih skakalcev, veliko pa je zapisanega tudi o sprejemu Bojana Križaja, ko je v Sarajevu prejel globus za zmago v slalomskem tekmovanju za svetovni pokal. V glasilu so predstavljeni dosežki tržiških sankačev in med njimi najuspešnejši Drago Česen. Obširno so opisane delav skošportne igre, na katerih je lani sodelovalo 850 delavcev, predstavljena pa so tudi druga manjša tekmovanja O svojem delu poročajo planinci, člani AMD, ŠD Brezje, Smučarski klub, objavljeni so izidi v odbojkarski in košarkarski ligi, na običajnem mestu pa je tudi šahovski kotiček. Tokratni Bilten je bil natisnjen v 500 izvodih in je bil brezplačno razdeljen Tržičanom. Precej od njih hram že vseh 21 številk Biltena, kronista vseh športnih in rekreativnih dogodkov v občini. J. Kikel Zanimiv nogometni spored v Naklem — V Naklem je bil v nedeljo zanimiv nogometni spored. Najprej je bila tekma med veterani Tržiča in Nakla. V obeh moštvih je igralo veliko nekdanjih odličnih nogometašov. Zmagali so Tržičani s 3 : 1. Po tekmi veteranov je bil nastop šolanih psov Kinološkega društva iz Nakla, ki je med občinstvom zbudil veliko zanimanje. Sledila je prvenstvena tekma II. slovenske nogometne lige med Naklom in Izolo. Gostje so zmagali z 2 :1, osvojili prvo mesto in se uvrstili v prvo slovensko nogometno ligo. Naklan-ci pa so kljub porazu obdržali mesto med vodilnimi v drugi ligi. (J. K.) - Foto: F. Perdan Športne igre učencev šol s prilagojenim programom Gibalna aktivnost bogati življenje Bohinjska Bela, 6. junija — Veselje do zdravega športa in telesne aktivnosti je pomembno za vsakega človeka, za učence šol s prilagojenim programom pa še posebno. Kasneje, ko se bo življenje tega uče..ca obogatilo v sožitje z drugim človekom, ne bo ta učenec nikoli v zadregi, kako bi skupaj lepo in veselo preživeli prosti čas. To je tudi eno največjih zagotovil, da se sožitje z drugimi ljudmi ne bo nikoli izpridilo. Skok v daljino V teh besedah, ki jih je zapisal Franci Zupan, ravnatelj osnovne šole Matevža Langusa iz Radovljice, ki je bil skupaj s svojim pomočnikom Francijem Markljem glavni organizator 19. športnih iger učencev slovenskih šol s prilagojenim programom, je povedano jedro pomena športne aktivnosti teh učencev. Radovljiška osnovna šola je pri organizaciji imela pomočnike v Centru za ŠŠD pri Zavodu za šolstvo SRS in v Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim osebam SRS. Še posebej pa so pri dobri organizaciji tekmovanja, na katerem je sodeloval 201 tekmovalec, pomagali pokrovitelj Žito Lesce in sopokrovitelja, radovljiška občinska skupščina in vojašnica v Bohinjski Beli, kjer je bilo tekmovanje. Organizatorji so hvaležni Elanu, ki je omogočil petkov ogled tovarne, pa družbenopolitičnim organizacijam ter posameznikom, ki so moralno in gmotno pomagali. Najboljši v krosu — Foto: J. Košnjek sko ekipo pa so sestavljali učenci osnovnih šol Helene Puhar Kranj, Poldeta Stražišarja Jesenice, Blaža Ostrovrharja Škofja Loka in Matevža Langusa Radovljica. Tekmovanje na športnem igrišču vojašnice v Bohinjski Beli ima dvojen pomen: vojaki imajo primerne naprave, pomagali so pri izvedbi tekmovanja, učenci pa so se srečali z vojaki, saj jih zanesljivo najmanj polovica ne bo služila vojaščine. V skupni uvrstitvi je zmagal Maribor pred Pomurjem in Gorenjsko. V nogometnem tekmovanju je bilo prvo Pomnije, drugi Maribor, tretja Gorenjska in eeli ta Goriška, v rokometu pa je /magala Gorenjska, drugo Je bi lo Pomurje, tretji je bil Maribor in četrta Ljubljana. Atletsko tekmovanje je obsegalo tek na 00 m, met. žogice, skok V daljino, kros na 1000 metrov /a učence in na 800 metrov za učenke. V skoku v daljino je med učenka- Nastop gorenjskih rokometašev, ki so zmagali v tej panogi Sportu dajejo v 36 osnovnih šolah s prilagojenim programom v Sloveniji veliko pozornost. Pred republiškim tekmovanjem so imeli šolska tekmovanja v vseh predvidenih disciplinah, potem osem regijskih tekmovanj in v soboto republiške igre. Regijske ekipe so bile sestavljene iz najboljših v posa meznih disciplinah i/, več šol. Na bohinjskem tekmovanju so bili v ekipah učenci iz 88 šol, gorenj- 111 i /.magala Hrigita Jerneje i/ Celja, med učenci pa I-oj/.e Ke-/onja iz Kopra. V metu žogice je med učenci zmagal Ljubljančan llostjan Knrele, med dekleti pa Jožiea Kolctnik iz Maribora. V krosu je med dečki zmagal Hranko Metič i/. Maribora, med dekleti pa Helena Ke/ec i/. Celja. V teku na 60 metrov je pri učencih zmagal Tone Matjau i/. Kamnika, med dekleti pa Hrigita Jerneje i/. Celja. ' Košnjek Na Kokrici konec tedna Sejem navtike in počitniške opreme Kokrica, 9. junija — Športno društvo Kokrica prireja v soboto, 13. in nedeljo, 14. junija, pred osnovno šolo prvi sejem navtike in počitniške opreme. Sejem bo priložnost za nakup ter prodajo rabljene in nove opreme. Prodajali bodo rabljene čolne, jadralne deske, 'z' venkrmne motorje, počitniške in kamp prikolice, šotore in drugo opremo za kampiranje. Na sejmu bo mogoče kupiti tudi novo počitniško opremo in plovila. Rabljen0 blago bodo prevzemali v varstvo in prodajo že v petek med 17. t11 19. uro, sejem pa bo v soboto in nedeljo odprt med 9. in 19. uro. J. Košnjek Od tekme do tekme Kros — Športno društvo iz Sebenj je v Žiganji vasi priredilo osmi kros, na katerem je sodelovalo 150 tekačev in tekačic. V posameznih starostnih kategorijah so zmagali: Monika Bohinc (Križe), Anže Hribar (Ravne), Maja Jekovec (Žiganja vas), Roman Perko (Kovor), Petra Jurjevčič (Bistrica), Anže Rener (Križe), Urška Rožič ( Bistrica), Fadil Hamzič (Bistrica), Andreja Grašič (Križe), Tomaž Novak (Lesce), Ana Jerj man (Bistrica), Klemen Dolenc (Radovljica), Jože Meglic (Podljubelj) in Lidija Ambrož (Peko). — J. Kikel Pionirji ŠPD Podlubnik drugi — V Šmartnem pri Litiji je bilo sklepno republiško rokometno tekmovanje ekip ŠŠD za starejše pionirje. Razen Krškega, Inlesa in domačega Usnjarja se je uvrstilo tudi ŠŠD Podlubnik iz Škofje Loke. Škofjelo-čani so najprej prepričljivo premagali Krško, nato pa so t odločilni tekmi z 9 :8 zgubili z Inlesom iz Ribnice, čeprav je Podlubnik po prvem polčasu vodil. V tretji tekmi so Ločani premagali domačine in se uvrstili na drugo mesto za Inlesorn. Pri Podlubniku se je še posebej izkazal vratar Sandi Tomše, med igralci pa je bil z devetimi zadetki najuspešnejši Grurn-Veliko zaslug za uspeh ima tudi trener Marjan Kalamar. — D. Rupar Goran Kabčič zboljšal slovenski rekord — Atlet kranjskega Triglava, deseterobojec Goran Kabič, je uspešno nastopil M letošnjem državnem prvenstvu v mnogoboju, ki je bil v Ljubljani. Zasluženo je zmagal atlet beograjskega Partizana Sašo Karan, ki je s 7728 točkami postavil nov državni rekord-Odličen drugi je bil Kranjčan Goran Kabič, ki je s 7419 točkami postavil nov slovenski rekord in za več kor 300 točk zbolj* šal starega. Zmaga tudi kolesarjem Save — Slovenski kolesarji so se na Vrhniki zbrali na III. memorialu Roberta Trampuža, ki je b» obenem tudi kriterij slovenskih mest. Dobro so vozili tudi kolesarji kranjske Save. Med mlajšimi mladinci je bil SavineC peti, med starejšimi mladinci je Ječnik zmagal, med član', kjer je zmagal Sandi Papež, pa je bil Lampič tretji. Papež je zmagal tudi v memorialni dirki, Kavaš iz Kranja pa je bil četrti. Kolesarji so dirkali tudi v Krškem. Tudi tu je bil najboljši Papež, med vodilnimi pa je bil tudi Janez Lampič, med mladinci pa sta se od Kranjčanov posebej izkazala Galof in Je' čnik Poraz kranjskih nogometašev — Nogometaš, kranjskega Triglava so v nedeljo gostovali pri Muri v Murski Soboti in zgubi' li z 2 : 0. Triglav je sedaj, dve koli pred koncem, na 10. mestu. Tri kolajne za Kranjčane — Na slovenskem prvenstvu v judu za starejše mladince so sodelovali tudi tekmovalci Trt' glava iz Kranja. Tone Markič je tekmoval v kategoriji do 65 kilogramov, Simon Vilfan v kategoriji do 86 kilogramov in M1' ran Zavašnik v kategoriji do 78 kilogramov. Posebno dobro sta se borila Simona Vilfan in Tone Markič, ki sta bila tretj* in sta osvojila bronasti kolajni, Miran Zavašnik pa je mora* prej odnehati. Mira Nikič je sodelovala na slovenskem prven' stvu za mladinke. V kategoriji do 48 kilogramov je bila druga in je dobila srebrno kolajno! j Del udeležencev balinarskega turnirja. Od leve Drago Ste**' Franci Koder, Matjaž In Avgust Kniflc ter Vili Globočnik- Letos najboljši orodjarji Na balinišču Jane/a ŠtofetO Tržiču jo bil tudi letos tradicionalni balinarski petero boj °br^ trnkov, pekov, pleskarjev i/. Obrtnega podjetja Tržič, meS^l jov in orodjarjev i/. Peka. Tekmovali so po pravilih BalinarSj*, zveze Jugoslavije. Letos so zmagali orodjarji pred pleskar)' mesarji, obrtniki in peki. V bližanju je bil najboljši ph'-s Peter Maje, v zbijanju pa mesar Polde Kavčič. Tekmovanj sta odlično izvedla Avgust Knilic in Janez Štefe, ki je bil tu<* uradni sodnik. — M. Jenkole Jubilej košarke v Medvodah Medvode, 31. maja — V domu Svobode so ob .'!!> leinici košarke v Medvodah podelili priznanja posameznikom, podjetjem in drugim, ki so prispevali k razvo ;u tega športa v medvoski kotlini. Posebno priznanje, umetni sko sliko, je dobil pionir košarke v Medvodah. Janez Dolinar. Priznanja je podelil predsednik TVI) Partizane Jure Novljan, ki je ob t.-m orisal ra/.voj košarke v Medvodah m med drugim rekel, da je največji izziv za sedanji rod modvoških košarkarjev vr- mtev v prvo slovensko ligo. ^ (eri so pred leti uspešno n pali igralci TVI) Partizana. V domu Svobode so P'"^ priložnostno razstavo, vse \t TVI) Partizana pa so odtfgp-tudi več prijateljskih tokeUV ^ vosnost ob 35 letnici igrunj.ji sai ke v Medvodah so skl^nU^ mači veterani, ki so se P^gjM s svojimi prijatelji iz Šk<"J ^li ke ter na trenutke I'j^ kljub letom in teži, nekaj d°r Ijivih potez. « C torek, 9. junija 1987 KRONIKA 11. stran [GLAS Akcija gorenjskih miličnikov Z vsakim drugim voznikom ali vozilom je bilo nekaj narobe ^ranj, 5 junija — Miličniki iz vseh gorenjskih postaj so v sodelovanju z zaščitno enoto milice iz Ljubljane v petek od sredine popol- "-"~>"».. trjvril krčitvp r.pstno-nrometnih Dredpi- ««nj, 5 junija — Miličniki iz vsen gorenjsKin postaj su v - «—*------------—;-----*r ... n. nrprjni dneva do pomoči na gorenjskih cestah ugotavljali ravnanje udeležencev v prometu, stanje voz. , ^^^"^P^^^* s°v... Ko so v soboto v zgodnjih jutranjih urah zbrali podatke in uredili poročilo, se je »razgalila« prometna (nemarnost, vozniška gitara i^Tše maSkaj drlgega. Miličniki so v približno osmih urah ustavili 2053 udeležencev v prometu - z vsakim drugim vozilom a'i voznikom pa je bilo nekaj narobe. ^ sodniku za prekrške bo moralo 261 voznikov, 675 so izrekli denarne kazni, 37 so 0dvzeij vozniška dovoljenja, 83 pa so preprečili nadaljevanje vožnje, ker so bili videni, brez vozniškega izpita ali so vozili z avtomobilom (motorjem), ki ni bil tehnično brezhiben. Slika je vse prej kot rožna-p in kaže, da veliko število nesreč v prvih etošnjih petih mesecih ni naključje, tem-Več posledica nespoštovanja cestno — prodnih predpisov, objestnosti, drznosti, nePrevidnosti, odraz stanja vozil... Ko se ljudem mudi na letalo... Miličniška mreža je bila tokrat gosteje razPredena kot običajno. Patrulje so bile P° vseh gorenjskih občinah, na magistral-mh> regionalnih in lokalnih cestah, v me-?«h in na podeželju, predvsem pa tam, ^er so najpogosteje prometne nesreče. na od patrulj je merila hitrost vozil na ^sti skozi Spodnji Brnik. V eni uri je mi-m° radarja peljalo 142 vozil in četudi je že ?° nekaj minutah začel (dobro) delovati j^stem obveščanja" (utripanje z lučmi, jahanje z rokami...), je skozi naselje, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, prehitro pjalo 34 vozil. "Rekord" je bil 96 kilome- r°v na uro, njegov "lastnik" pa se bo za Pretirano naglico zagovarjal pred sodni- °m za prekrške. »Kakšen rekord neki!« *? Pripomnil Gvido Berra, inšpektor Upra- e za notranje zadeve Kranj. »Ko smo Pred nedavnim na tem odseku merili hi- r°st, je voznik golfa divjal skozi vas s hi- r°stjo 132 kilometrov na uro. Ker je v av- °m°bilu imel tudi otroka, ga je miličnik yPrašal, kaj vendarle misli. Možak je rezove odvrnil, češ »kaj vas skrbi moj tr°k«. »Komentar je odveč, ob takšni izja-, gredo tudi vsesa vajenim miličnikom lasje pokonci. , 'Visa celjske registracije - 75 kilome-0v na uro,« je v telegrafskem slogu javil Peniji miličnik, ki je bedel ob radarju, ,Kr|tem ob cesti. PriletniCeljan se ni jezil, la°i!e našteval 2500 dinarjev, kolikor je bi-^ kazen za prehitro vožnjo. »Kaj hočem! . am sem kriv,« je priznal; večina pa se je (1^0Varjala, da se ji mudi na letalo, med J^girn tudi možak, ki ga stevardese ne bi Pustile v notranjost aviona. Preveč je bil mazan, preslabo oblečen... Odklonil povabilo in pritisnil na plin Na Kokrici je bilo za radar hitrosti malo dela. Vozniška solidarnost je bila močnejša od prizadevanj miličnikov, da bi ugotovili, kako hitro vozijo ljudje skozi naselje. Se najslabše sta jo odnesla voznica zelene stoenke in šofer rumenega golfa. Oba sta začasno oddala prometno dovoljenje in šele, ko bosta prinesla potrdilo, da je njuno vozilo tehnično brezhibno, ga bosta dobila nazaj; kajpak pa bo njune denarnice nekoliko olajšal še občinski sodnik za prekrške. Golf je imel obrabljeni gumi na rezervnem in na zadnjem levem kolesu, stoenka pomanjkljiv krmilni mehanizem, pomožno zavoro in stopalko. »Bodite pozorni na rdečega golfa kranjske registracije,« je iz Strahinja sporočal miličnik okoliškim patruljam. Kaj se je zgodilo? Ko so šoferja iz Kranja povabili na preskus z alkotestom, je le —ta pritisnil na plin in odpeljal. Že po nekaj minutah so ga izsledili, a tudi sicer bi se težko izmazal "roki pravice", ker je pri miličnikih "pozabil" dokumente. V Naklem smo srečali patruljo, ki je ustavljala v vasi. Izvedeli smo le to, da je eden od vodilnih mož kranjske Iskre odklonil preskus z alkotestom in zahteval odvzem krvi. Miličnika sta mu ustregla in ga odpeljala v kranjski zdravstveni dom. Korajžno prek polne črte Naslednja postaja je bil nadvoz avtomobilske ceste v bližini Strahinja. Inšpektor Gvido Berra je sporočal miličniškim patruljam, kdo nepravilno (in nevarno) prehiteva. V dobri uri je prek dvojne neprekinjene črte zapeljalo osem voznikov — rdeči jugo kranjske registracije, beli ford iz Avstrije, renaultova šestnajstica ljubljanske registracije... Eden od voznikov avtomobila je celo z lučmi opozarjal šoferja v nasproti vozečem kombiju, naj se umakne na pas za počasno vožnjo, nato pa pritisnil na plin in švignil (z veliko večjo hitrostjo, kot je dovoljena) mimo avtomobila, ki je vozil pred njim. Kaj bi rekli temu - objestnost, agresivnost, zavestno izzivanje nesreče? Ura je devet in deset minut. Po kranjski obvoznici pripelje z neprižganimi lučmi voznik avtomobila KR 127... Še preden miličnika uredita z njim, skočita v modro službeno vozilo in oddrvita za stoenko ze- lene barve, ki je pripeljala iz mesta in med obračanjem v bližini miličniške patrulje nevarno izsilila prednost vozilu, ki je pravilno pripeljalo iz šenčurske smeri. Ze po nekaj sto metrih sta jo dohitela in ustavila, njenega voznika pa ovadila sodniku za prekrške. Vozniško dovoljenje je ostalo v modrem avtomobilu Na Orehku je eden od voznikov zatrjeval miličnikoma, da je popil samo dve pivi. Balonček je dobro pozelenel, vozniško dovoljenje je ostalo v modrem službenem vozilu, šofer pa bo lahko nekaj mesecev premišljeval, ali se je splačalo pogledati v kozarec. Miličniška patrulja, ki je bedela nad prometom v Spodnji Besnici, je nekaj pred deseto zvečer ustavila 17-letnega domačina, ki se je na kolesu z motorjem pripeljal brez izpita in brez garancijskega lista ali računa, s katerim bi lahko dokazal, da je kolo res njegovo. Miličnika sta popisala podatke o motoru in vozniku, za vsak primer pa je inšpektor preveril podatke še v UNZ Kranj. Ker voznikovih rojstnih podatkov ni bilo v registru, je moral fant miličniku pokazati, kje stanuje. No, mladi "motorist" se ni zlagal in tudi kolo z motorjem je do doma potiskal ob sebi, kot so mu bili naročili miličniki. Tako — to je le nekaj utrinkov iz pe tkove akcije. Sodeč po zapisu smo sreče vali le objestneže, divjake, kršilce cestno—prometnih predpisov... Ne, med ude leženci v prometu so bili tudi vzorni vozni ki. O teh pa kdaj drugič. c Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST Bodo kopalci tudi letos polnili črno kroniko? Čeprav je junijsko vreme prej aprilsko muhasto kot poletno, smo minuli konec tedna opazili na letnih bazenih prve kopalce. Ena lastovka sicer še ne prinese pomladi (kopalne sezone), a kljub temu ne bo odveč, če že sedaj opozorimo na nevarnosti, ki jih prinaša brezskrbno kopanje in plavanje. Z dobrimi plavalci še nobeno leto ni bilo težav, neplavalci pa so še vsako poletje polnili časopisno črno kroniko. Bo tako tudi letos? Samo na kopališke ali plavalne mojstre, kakorkoli jih že imenujemo, se ne gre zanašati. To je najbolje potrdila lanska sezona, ko so ugašala življenja tudi v urejenem grajskem kopališču na Bledu, ob prisotnosti reševalca. Še večja je nevarnost v »črnih kopališčih«, ob bajerjih, rekah, jezerih, kjer ni ne kopališkega mojstra ne reševalnega pasa ali česa podobnega. Pomembno je, da znamo presoditi lastne plavalne sposobnosti in ločiti mejo med varnostjo in nevarnostjo. C. Z. NESREČE Hj^Japo petih dneh k '—1 zjutJani. 4. junija - V četrtek Ljuu,aj_ J° v kliničnem centru v ^tn za Posledicami Pro" v Petpun^reče' ki se je PriPetila cesti - zy- maja, na magistralni Uttiru oUnaJ naselja— Struževo, Bist' Z1"»etna Lilijana Hrnčič z rijaSe pri Tr*iču. 22-letna Ma-W dlar iz Britofa je namreč nkk Z oplom prehitevala tovor-priD(i)V ^renutku, ko je nasproti An to t z avtomobilom 22-letni Ve v , Under 7 Blejske Dobra-nik: i s ovltom trženju je bil voz-skodiUndi>r ,akotnL°'lU ih vPa M' samomorilce), dobimo za poln avtobus n,kov, ki so z voznikom vred zapeljali v smrt Prom j Vrozete so številke 0 hjc /efr" (ne)varnostt letos pr(.k ,:° doslej v vseh ozinh nesre*a lansk.° ~ več ie bil° h\h '' ,,('(" '""./'' >n huje run j, in j0 , .lAo 1'<'«*■ "/(/t mrtvih - Povezan urt,e< l]uh temu, da s,- cestni Sticn' l"JUl'-:an * glavno turi *Qlav Sez<>no, šele začenja. »reče ^l Vzrok za prometne ne-nJo t)}<' PTeveHka hitrost a n?e7l ''' velikokrat vzrok vi-MvU.V r,);i"ku. I'n mlajših Uziu, nl,Jestnost. dobesedno Si 1(.U'lJ(' nesreče le kako naj tevait[a9amo' da Ondje prem •___ J na nepreglednih m ne varnih cestnih odsekih, kolone vozil, prek polne črte, da sedajo za volan mladoletniki brez vozniškega izpita, šoferskih izkušenj in poznavanje cestno-prometnih predpisov, da divjajo tudi po cestah, ki ne pie nesejo hitre vožnje...?« se sprašuje Ivan Hočevur. načelnik inšpektoratu milice UNZ Krtin j. Kaj storiti? 'Trkati" na vest ljudi, naj vozijo pn-vidneje, počasneje, v skladi, s cestnimi predpisi? Poostriti nadzor nad dogajanjem na cestah? Povišati kazni? Vse to — in še m a rs t kaj arugega. Osvešiati mlade . v šolah, delavce v tovarnah. Dati več pozornosti prometni vzgoji že v družini. Vključiti v skupna prizadevanja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sredstva javnega obveščanja in še številne druge, ki so posredno ali neposredno odgovorni za prometno varnost. »Ni naš namen, da bi samo kaznovali promeln * udeležence, naš cilj je izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje družbene in gospodarske škode,« pravi Ivan Hočevar. »Smo se kdaj vprašali, koliko je "vredno" človeško življenje, koliko je na račun prometnih nesreč izostankov z dela, kolikšno breme predstavljajo ponesrečeni za naše :dravstvo in za družbo sploh, kakšno škodo /c lamo turizmu s "slovesom", da so nase ceste nevarne...?« »Nobena skrivnost ni, da smo na cestah poostrili nadzor nad prometom,« priznava Ivan Hočevar. »Radar, ki meri hitrost, je "v pogonu" vse dneve. Vgotavljamo jo predvsem na odsekih, kjer je prevelika hitrost najpogostejši razlog za prometne nesrčee. Prekoračitev je veliko, ugotovitve vznemirljive: nekateri divjajo skozi naselje, kjer je, denimo, omejitev 40 do 50 kilometrov na uro, tudi s še enkrat večjo hitrostjo, kot je dovoljena. Hitrost bomo merili hkrati na več odsekih iste Ceste, zato bodo vozniki tudi po večkrat peljali skozi kontrolo,« je dejal Ivan Hočevar in pozval ljudi, naj jim pomagajo v "vojni" z objestneži, divjaki in drugimi kršilci cestno—prometnih predpisov. C. Zaplotnik Škofja Loka, junija — Na novem parkirišču v Frankovem naselju se je nabralo že precej starih avtomobilov, rezervnih delov in razbitin. Starši se boje za otroke, ki stikajo okoli razlitih avtomobilov, šoferii za svoj parkirni prostor, avtomobilov pa je vsak mesec več. Škofjeloški miličniki so obljubili, da bodo odkrili voznike, ki na parkirišču puščajo neuporabna in neregistrirana vozila, ter vozila odstranili. Foto: V. Stanovnik Še enkrat Nenadoma v levo Kranj, 5. junija — V 39. številki Gorenjskega glasa (22. maja) smo na zadnji strani v rubriki Nesreče pod naslovom Nenadoma v levo opisali nesrečo, v kateri je »73-letni kolesar Janko Zakotni k iz Dorfarjcv med vožnjo od Sv. Duha proti Do rf ar jem pri hiši številka šestnajst v Dorfarjih zavil v levo, ne da bi nakazal smer; pri tem pa ga je z avtomobilom zbil Miloš Volarič iz Škofje Loke.« Janko Zakotnik pojasnjuje, da se je prepričal, če je ce- sta prosta, in da je z roko nakazal smer, še preden je zapeljal na sredino vozišča. Podatke smo preverili v Upravi za notranje zadeve Kranj in se prepričali, da je opis ustrezal stanju, kakršnega so na kraju nesreče ugotovili miličniki. V UNZ Kranj so nam povedali, da sta izjavo voznika avtomobila potrdili dve priči; na kraju nesreče pa ni bilo nikogar, ki bi potrdil ko-lesarjevo izjavo, da je nakazal smer. C. Z. Z nespretnim vlečenjem kvariš žico, ko jo vlečeš iz vtičnice! iS?zavarovalna skupnost triglav Nezakonita formula za bogatenje Številke tri, sedem in devet so prinašale denar Kranj, 5. junija — Temeljno sodišče Kranj je obsodilo 47-letno Marijo Uršulo Stare na pet let in pet mesecev zapora, ker je še v času, ko je bila pogojno odpuščena s prestajanja zaporne kazni, vpisovala v hra.iilne knjižice pred pologe številke tri, sedem ali devet, si tako povečevala zneske in zavajala poštne uslužbence po Sloveniji, da ima dejansko toliko denarja. Sodba še ni pravnomočna. V hranilno knjižico Ljubljanske banke - Gospodarske banke Ljubljana je pred polog 2.000 dinarjev pripisala številko sedem, pred znesek 2.500 dinarjev prav tako sedmico, pred 1.000 dinarjev trojko — in tako naprej. Odprla je šest hranilnih knjižic, pri Ljubljanski in Beograjski banki in pri Jugobanki - dve ha imena hčera, eno na ime vnuka, vse druge pa na svoje ime. Na hranilne knjižice je polagala manjše vsote denarja, tem je običajno pripisovala številke tri, sedem ali devet, denar pa je dvigovala na poštah v Kranju, Ljubljani, Mariboru, Škofji Loki in Tržiču. Ko je sodišče ugotavljalo njeno kazensko odgovornost, ni imelo pomislekov. Staretova je namreč specialna povratnica in se je zato tudi dobro zavedala svojega ravnanja. Za enako kaznivo dejanje jo je kranjsko temeljno sodišče že obsodilo na tri leta in osem mesecev zapora. S prestajanja zaporne kazni je bila pogojno odpuščena 1 septembra predlani in še preden ji je pretekla preskusna doba, je že storila nova kazniva dejanja — zavedla poštne uslužbenke in ogoljufala banke za več kot 900 tisoč dinarjev. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo obdolžen-kino pripravljenost, da bankam vrne denar, njeno zdravstveno stanje in tudi to, da je na glavni obravnavi vse "grehe" priznala. 'IMSSvMJ^bsglas 12. stran ZANIMIVOSTI torek, 9. junija 19£7 Aids pri nas Izberimo ustrezen V • w • 1 • način življenja Pojav aidsa je pripeljal do tega, da se bomo tudi v naši družbi morali začeti ukvarjati s tako tabuiziranimi vprašanji, kot je človekova seksualnost. Končno se bo verjetno tudi zgodilo, da bo seksualna vzgoja prodrla do staršev in šole. Danes v šolah takšne vzgoje praktično ni, ker je za marsikaterega učitelja takšno predavanje še vedno neprijetno. Počasi bomo tudi dojeli, da pozivanje k negrešnosti, zvestobi in monogamnosti dosega prej nasprotne učinke. Na Gorenjskem se s preprečevanjem širjenja aidsa ukvarjajo v kranjskem Zavodu za socialno medicino in higieno. V epidemiološkem oddelku smo se pogovarjali z dr. Marijo Seljak. Morda še enkrat - kaj je aids? Ime je kratica za acquired immuno — deficiencv svndro-me, kar pomeni sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Aids je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus HIV. Naseli se v skupini belih krvničk (T-4 limfocitih), ki imajo ključno vlogo pri organizaciji človekovega obrambnega sistema. Virus so našli tudi v možganskih celicah. Nekateri okuženi lahko ostanejo nosilci virusa brez kakršnihkoli znakov bolezni. Če pa se virus v celicah T-4 začne hitro deliti, uničuje te celice in pojavijo se znaki zmanjšane imunosti - to je aidsa. Protitelesa, ki se pojavijo v serumu nekaj tednov po okužbi, ne pred stavljajo zaščite pred aid-soni, so le znak, da je oseba okužena z virusom HIV. Z večjim številom obolelih verjetno že lahko pričakujemo tudi pojav množične panike in strahu.Pprav zato je verjetno najbolj pomembno, kako se bolezen prenaša. Vir okužbe so zdravi in bolni nosilci virusa. HIV so izolirali iz krvi, sperme, sline, solz in maternega mleka, verjetno pa se nahaja tudi v drugih telesnih tekočinah in izločkih. Epidemiološko pomembni za prenos sta kri in sperma. Najpomembnejša pot za prenos pa je spolni kontakt (spolno občevanje) z okuženo osebo. Edino znano sredstvo, ki zmanjša možnost okužbe, je zaenkrat uporaba kondoma pri spol- V Sloveniji je danes 27 nosilcev virusa, od tega so trije zboleli in umrli za aidsom, štirje pa imajo lažjo obliko. V Jugoslaviji je po podatkih zvezne komisije za aids 500 seropozitiv-nih - to je nosilcev virusa, in 12 smrtnih primerov; zaradi slabega pretoka informacij pa je seveda v te podatke moč dvomiti in so verjetno številke višje. nih odnosih. Virus se lahko prenese tudi z okuženo krvjo in krvnimi produkti. Ker pa v Sloveniji od 8. januarja 1986. leta pregledujemo kri vseh krvodajalcev, so možnosti za prenos po tej poti minimalne. Možnost za prenos virusa HIV prek predmetov, ki pridejo v stik /. okužno krvjo, obstaja, če se pri različnih osebah brez vmesne sterilizacije uporabljajo iste igle, na primer za vbrizgavanje droge, tetoviranje, prebadanje ušes, čiščenje kože (posebno pri kozmetičarki) ipd. Velika je tudi verjetnost, da okužena mati rodi okuže- Prav zato se je za človekovo osveščanje glede prenašanja aidsa treba bojevati ne I moraliziranjem, temveč na podlagi znanstvenih spoznanj. Danes ločujejo stopnje tveganje seksualne prakse na: — netvegano (dotikanje okuženih, bivanje v istem prostoru, masturhiranje) — manj tvegano (poljubljanje, pravilna uporaba kondoma) — srednje tvegano (globoko poljubljanje, pri katerem pride do izmenjave sline ali celo do poškodb sluznice) — zelo tvegano ali nevarno (analni in drugi spolni odnosi brez zaščitnih sredstev, uporuba nekvalitetnih zaščitnih sredstev, nezaščitno spolno občevanje z mnogimi partnerji) Samo takšno govorjenje o aidsu in človekovem seksualnem življenju lahko nudi praktične napotke /a varovanje posameznikov pred okužbo ter preprečuje množično paniko pred okuženimi. Homoseksualci, ki so bili v zadnjem času najbolj napadani, so bili med prvimi, ki so organizirano pristopili k akciji za preprečevanje aidsa. Kljub temu,da danes vemo, da aids ni več bolezen tako imenovanih rizičnih skupin, pa so le-te še vedno predmet nestrpnega obravnavanja. Strokovne informacije lahko dobite na Infekcijski kliniki, Japljeva 2, v Ljubljani, telefon 061/314-344, int. 41-10, vsak ponedeljek od 12. do 14. ure. Za testiranje ni potrebna napotnica, je pa obvezna zdravstvena izkaznica. Klinika jamči za diskretnost. nega otroka, zato se takim ženam nosečnost odsvetuje. Zdaj ni znano, da bi se aids prenašal z vsakodnevnimi stiki in bližino (rokovanje, poljubljanje na kožo, kihanje, bivanje v istem prostoru, uporaba javnih stranišč in bazenov). Dolgo je veljalo prepričanje, da je aids izključno bolezen tako imenovanih rizičnih skupin, to je homoseksualcev, narkomanov, hemofilikov... To je zmotno, ker danes vemo, da se aids širi tudi zunaj teh rizičnih skupin, torej s spolnimi odnosi med moškim in žensko. Zate \e moremo več govoriti o Dolezni rizičnih skupin, temveč o ri-zičnem načinu življenja. Kaj je bilo konkretno na Gorenjskem narejeno za preprečevanje aidsa? Ker je način širjenja virusa aidsa zelo podoben načinu širjenja hepatitisa B, je zdravstvena služba samo poostrila ukrepe za preprečevanje prenosa infekcije, ki so bili že uvedeni. V zvezi z adi-som pri nas, tako kot v celotni Sloveniji, opravljamo zdravstveno prosvetljevanje prebivalcev. O tem, kako se obvaruješ pred okužbo, smo seznanili tudi učence zadnjih letnikov srednjih šol. Predavamo tudi kozmetičarkam in V Jugoslovanskem referenčnem laboratoriju za aids, v inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Zaloška 4, pa se lahko odločite za testiranje krvi pod šifro in rezultat boste izvedeli samo vi osebno. Testi so brezplačni. Telefon (Mi 1/323-940, vsak delovni dan med 14. in 15. uro. frizerjem, predvsem brivcem. Za naslednje šolsko leto pripravljamo obširnejši program zdravstvene vzgoje za osnovne in srednje šole. Med ljudmi se pojavljajo tudi težnje po izoliranosti okuženih, po obveznem testiranju in podobnem. Kuko gledate na to? Dejstvo je, da se je epide mija aidsa začela tudi v naši deželi. Uspešnega zdravila in cepiva še ne poznamo in ga tudi ne pričakujemo v bližnji prihodnosti, zato je pomembno, da vsak pozna način širjenja in varovanja pred okužbo. Zdaj ni potrebe, da bi testirali vse ljudi, kot želijo nekateri. Ker se okužba širi samo s spolnimi kontakti, je vsako izključevanje okuženih in oolnih za aidsom iz družbe nepotrebno, nesmiselno in predvsem nehumano ter posledica neznanja. Petra Škofic Foto: G. Šinik Erjavčeva koča čaka na alpiniste Vršič, 8. junija — Erjavčevo kočo naj bi dokončno podrli alpinisti in gorski reševalci, vsi planinci naj bi sodelovali pri nadaljnjem prostovoljnem delu pri gradnji nove koče. Most pri Eriki bodo popravljali. »Škoda je, da planinsko štvo ne zmore hitro in učinkom to pospraviti "ostankov" materiala odpeljati in čimpfJ začeti graditi,« pravi Jelk8 sar, ki je zdaj oskrbnica. Tičarj vega doma na Vršiču. »Očitno hude težave s prostovoljci« .. naj bi kočo podrli in °°Pf J-i. material. Po načrtih naj bi namreč nova koča pod streho za letošnjo zimo in tedaj ^ vseljiva. Jaz precej dvomin1* bi v na novo zgrajeni — in z* . rej zanesljivo še dokaj yMz koči — oskrbniki hoteli biti ^ zimo. V Tičarjevem domu je obi«11 m0' Minulo soboto ni bilo prostovoljne delovne akcije na Vršiču, ker Planinsko društvo Jesenice težko dobi dovolj zagnanih prostovoljcev, da bi kočo dokončno podrli,—Foto: D. Sedej Erjavčeva koča na Vršiču je ena redkih planinskih koč, ki je odprta tudi pozimi, in sploh edina, ki tako visoko nad morjem pozimi gostoljubno odpira vrata. Letos so, tako kot vsa minula leta, v njej prebivali udeleženci planinskih, alpinističnih in reševalnih tečajev, takoj spomladi pa so kočo zaprli. Planinsko društvo Jesenice se je namreč odločilo, da bo kočo podrlo in na njenem mestu zgradilo novo. Stroški za gradnjo nove koče niso majhni, občutno preveliki glede na denar, s katerim razpolaga planinsko društvo. Zato so za pomoč pri gradnji zaprosili vso slovensko planinsko javnost in delovne organizacije, veliko pričakujejo od prostovoljnega dela vseh slovenskih planincev. Med njimi je koča dobro znana, vedno jim je nudila toplo in prijetno zavetje. Jeseničani so zato natisnili dober, že spet pa so težave z stom. Tokrat ne gre za most primorski strani, tomvec , most pri Eriki v Kranjski g°. Cez most lahko peljejo le vo# s 5 tonami, zato nekateri busi, ki so namenjeni na *p. pred mostom obrnejo ^o1'(a Pravijo, da bodo v sezoni n1 začeli popravljati in zato o01*^ v Tičarjevem domu in na Vrs ne bo vsaj en mesec« ji Erjavčeva koča torej čaka J prostovoljce, ki bi jo hoteli . konca podreti in pomagati P gradnji nove. D. Sede) darilne bone v vrednosti od 5.000 do 50.000 dinarjev in jih poslali vsem 179 planinskim društvom po Sloveniji in delovnim organizacijam, prodajajo pa jih tudi po kioskih v jeseniški in radovljiški občini. Že je čutiti planinsko solidarnost, saj so se predvsem planinska društva množično odzvala in tudi delovne organizacije so pripravljene ponuditi pomoč v gradbenem materialu. Kočo naj bi najprej s prostovoljnim delom podirali alpinisti in gorski reševalci, nato drugi planinci. Minulo soboto in nedeljo planinsko društvo ni moglo dobiti dovolj prostovoljcev. Koča je - napol podrta in z materialom, ki je ležal vsenaokrog — samevala. Most pri Eriki vzdrži le 5 ton, zato si marsikateri voznik avtob^ ki je namenjen na Vršič, ne upa čez most. Popravljati naj bi ga ^ li še letos poleti. Gorenjska je polna mineralov in fosilov Franci Stare: Vsak kamen ima svojo zgodbo je z nekaj razstavami; zadnjo je imel ob kr^' nem prazniku v domu. Tudi jamar je, vse najlepše slovenske i je oblezel, povsod je našel tudi kaj /ase. treba v jame: čisto na vrhu, na zemlji vse mogoče. Pet, šest prijateljev hodi -s fjj, iskat kamne, razen enega so vsi elektrik3^ Celo v Istro jih zanese pot, največ pa razis* jo po Gorenjski. »Kaj je v vaši zbirki največ vredno?« »Zame je največ vreden vsak tisti k»,^ C n. '4: \ oziroma fosil, ki sem ga sam našel. Vsak - fl svojo zgodbo. No, recimo, da mi je najl srcu rakovica, ki je tako lepa, da ji v Jugesl menda ni enake. Našel sem jo v Forčičih v Pa zobje morskega psa, 40 milijonov let sO: ri. Zelo zanimivi so tudi morski ježki, nl^Ji) ši, ki jim domačini pravijo "hlebi svetega b ^ Kmetje jih najdejo na njivah pri j* Včasih so verjeli, da so s temi hlebi kam Oče je bil in je še vedno strasten zbiratelj vsega zanimivega, od mineralov, starega orodja in orožja, hišnih bogov in starega denarja do značk in vojaških gumbov. Namesto z igračami so se otroci doma na Lužah igrali z minerali. Nič čudnega, da so se navzeli zbirateljstva. Franci, ki si je postavil hišo v Zabnici, je strasten zbiratelj mineralov in fosilov. Na zadnji razstavi v Tržiču je že tretjič pokazal svoje najdbe. »Vsa leta me je jezilo, ker so samo tujci ka zali svoje najdbe, čeprav je Gorenjska polna mineralov in fosilov. Z vsakega izleta jih prinesem. Čisto blizu, pri Crngrobu, sem že pred šestinu leti našel korale v tožencu: črna skala in v njej bela očesea Nisem vedel, da sem našel pravo koralo Lani sem kamen razstavil v Tržiču in zbudil je veliko zanimanje. Dr. Anton Ramovš mi je povedal, da je to korala v vagenop-hilum indicum « Kamni so ga čisto prevzeli. Po poklicu je elektrikar. V Iskri Telematiki je vodja vzdrževanja, a vsako prosto uro posveti kamnom. Pred zimo navleče domov polne nahrbtnike kamenja, za katerega sluti, da vsebuje kukšno sturo "dragocenost", pozimi ga počasi tolče. Zduj mu že otroka, Klemen in Grega, pomagata in imata že svoji zbirki. Ko Franci strese odpadno kamenje pod stopnice, so že zraven sosedovi otroci, ki raziskujejo naprej Navdušil jih sv. Štefana. Iz Itoča pod Buzetom sem PT\ ^ tudi hišice luknjičavk, ki so podobne jane* ^ h upognjencem. Našel sem celo takšne, ki s° * že za življenja poškodovane Po fosile ni treba tako daleč. Že v P° Plaznica v Ilovtah in na Poljšici pri Podn ^ sem našel polže, po 3,r) milijonov let stai'4-^ koralna očesea, koralne vejice m podobi*0- ^ J cerkvijo sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku j našel školjke srčnice, v Stranjah zavite tU>rj)(T 1 le. Zadnjo nedeljo smo iz opuščenega * govnika v vasi Soteska pri Moravčah prl ^li' i. polne vreče drobnih školjk, apnenčastih ^ . tov. Kot bi jih pravkar- i/, morja prinesel " gf ^ koč je morala biti pri Moravčah morska ^ na.« 1 Z minerali je enako. Tudi te najde k J11 "Si* pri nas. Pozabljamo, da je Gorenjska •st°et<,'j(i živela od rudarstva, pravi Franci. Na Sma^v-'^ so, na primer, kopali manganovo rudo, n& i > skih jamah na Jesenicah jeklenčevo rud J* Podljubelju /.ivo srebro. Enkratne krista'1'.^ i biš v jamah. Izpod Stegovnika je nekoč P sel prelepe aragonitne kristale. ,| s| Česa vsega ne skrivujo kamni! Ko bi ,e' efl* to več časa! Pa mu včasih tudi po 50 ur v/an"1 fl<#!^ sama školjka, ki jo hoče izluščiti iz trdne* pil' lema kamenja Stan /obarski aparat si je ^ to za pomoč z vsemi finimi brusi in svedri jj- tjr Poseben užitek je, ko se ti v roki rojeva 'f h ka, stara milijone in milijone let. Morda §g vič vidna človeškim očem... 9. JUNIJA 1987 ZANIMIVOSTI .13. STRAN ^EJlSioJI©ISnGLrAS V kmetijski statistiki capljamo daleč za razvitim svetom Bo satelit odkril neobdelana zemljišča? Ljubljana, 5. junija — Koliko je v naši državi kmetijskih površin, koliko hektarov namenjamo Vsako leto koruzi, pšenici, oljnicam in drugim poljščinam, kolikšni so hektarski pridelki...? Na ta vpfašanja je mogoče dobiti odgovore iz različnih virov, vendar nas pri tem ne sme zmesti, če bo Vsak od njih postregel z drugačnimi podatki. Naša kmetijska statistika je f^mreč na zelo majavih tleh, ker se bolj ali manj naslanja le na klasične metode zbiranja Podatkov — na ocenjevanje na ter« Za -erenu in na zemljiške knjige. Prvi način je značilno, da je oseben m zato lahko tudi pre-feJ enostranski; drugi je vpraš- zaradi tega, ker zemljiške ljiv KnJige ob tolikšni razdrobljenosti zemljišč (in raznolikosti litijskih posevkov) ne sledi-10 spremembam na terenu. V Jugoslaviji, na primer, dobro vemo, da je nekaj tisoč hektarov kmetijskih površin neobdelanih; kje so te površine in 2a kakšna zemljišča gre, pa ne yemo _ aii vec[0 le njihovi Ustniki. , Povsod v svetu so ocene o Kmetijskih površinah, poševen, pridelkih in tudi zgodnje naPovedi kmetijske letine zelo ?ahtevno delo. Čim bolj natan-°ni in zanesljivi so podatki, m&nJše so možnosti za napake 'n rnanj tvegane so odločitve v Kmetijstvu. S satelitskim da- ljinskim zaznavanjem ali tele-detekcijo, kot temu pravimo z eno besedo, bi pomanjkljivosti v kmetijski statistiki odpravili. Umetni sateliti, ki jih v vesolje izstreljujejo razvite države ali skupine držav, s posebnimi napravami posnamejo ali »otipajo« površino na Zemlji. Podatki, ki jih tako zberejo, so uporabni za različne stroke in so tudi metodološko izenačeni. To omogoča hitre analize velikih območij in tudi hitro časovno spremljanje sprememb pri izrabi zemljišč. Jugoslavija je za zdaj v tem oziru še daleč za evropskimi izkušnjami. Z Združenimi državami Amerike, s Kanado in z Japonsko se sploh ne more primerjati; bolj zaskrbljuje to, da jo pri nas uporabi teh podatkov v človekoljubne, koristne namene prehitevajo tudi številne države Latinske Amerike in Afrike. Pri nas šele zdaj delamo prve korake na tem področju. V slovenskem zavodu za statistiko so se v sodelova- nju s kmetijskimi, gozdarskimi in geodetskimi strokovnjaki ter ob podpori komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter mednarodne organizacije FAO lotili projekta, s katerim se bosta tudi Jugoslavija in Slovenija pridružili uporabnicam daljinskega zaznavanja. FAO in zavod za statistiko tudi organizirata v četrtek in petek, 11. in 12. junija, v Cankarjevem domu v Ljubljani delovno srečanje, na katerem bo skupina, ki se pri nas ubada s teledetekcijo, predstavila rezultate vsem jugoslovanskim uporabnikom. V Jugoslaviji se tudi že dogovarjajo, da bi ustanovili center za daljinsko zaznavanje (z več postajami za obdelavo podatkov), ki bo lahko dokaj hitro odgovoril na vprašanja, kaj se dogaja s posevki, kaj z zemljišči, kolikšni so pridelki, kje so neobdelana zemljišča, koliko pašnikov se zaraste vsako leto — in podobno. C. Zaplotnik Sonja Gabršček že desetletje prepeva pri Gorenjcih Breskvica v narodni nosi č ebelarski krožek v šoli v Cerkljah Imajo tudi svoj čebelnjak \ pri' Jj",Ja ~~ Ze nekaj let si je Čebelarska družina Cerklje, katere predsednik je Franc Fran-nftravo?l eVa'a' da bi s naveza,i tesnejše sodelovanje. Letos pa je šola najprej organizirala siovne dneve pri družini, zdaj pa imajo že svoj krožek in čebelnjak. Kranj, 7. junija — Z mladim, malce otroškim glasom je živahno prepevala Breskvice, Jabolko, Iščemo očka. Nekateri so besedilom moralistično oporekali. Breskvice in Iščemo očka, na primer, sta šele dva dneva pred Slovensko popevko dobili zeleno luč. Za glasbo, ki jo je pisal mojster Bojan Adamič, Sonja Gabršček ni prejemala nagrad, vrtele pa so se njene pesmice veliko in ljudje, posebno mladi, so jih imeli radi. večjo zbranost. Raje imam živ stik s poslušalci, rada vidim njihove reakcije. Posebno poleti veliko igramo na različnih plesih, veselicah, največ v Avstriji; tudi v Nemčiji in celo na Nizozemskem smo že bili. Posebno ob koncih tedna skoraj ni dneva, ko bi doma počivali. Zgodi se, da se nastopi ves teden ne pretrgajo. To je za vse, posebno še za fante, ki imajo redne službe, zelo naporno.« Kaj pa za vas? »Imam družino, dva sinova. Starejši gre že k vojakom in popazi na mlajšega, ki končuje prvi razred. Mož tudi igra v ansamblu in moje delo razume. Za žensko 'vagabundsko' življenje ni tako lahko. Preden grem, moram svojim moškim doma vse pospraviti. A življenje, kakršnega sem vajena že od trinajstega leta naprej, si drugačnega ne morem zamisliti.« Svoje nekdanje uspešnice še kdaj pojete? »Ne.« Vi pojete, mož igra, starejši sin obvlada kitaro, tudi mlajši ima glasbeni posluh. Lahko nekega dne pričakujemo družinski ansambel? »Ha, najbrž ne. Vsaj ne na-rodnozabavnega. Starejši sin mi večkrat očita, da pojem 'govejo' muziko. Nasploh mladi pri nas precej podcenjujejo narodnoza-bavno glasbo, sram jih je priznati, da jim je všeč. V Avstriji, na primer, jo imajo mladi enako radi kot starejši.« H. Jelovčan Kot večino naših pevcev zabavne glasbe je tedaj tudi Kranj-čanka Sonja Gabršček prisegla, da nikoli ne bo pela narodnoza-bavnih viž. A zarečenega kruha se največ poje. Skoraj vsi naši nekdanji popevkarji so se oblekli v narodne noše. »Približno pred desetletjem je v zabavni glasbi zavel nov veter; prišel je drugi stil, ki je dal prevlado skupinam in solisti naenkrat nismo imeli več pravega dela. Tudi jaz sem se preusmerila. Deseto leto že nastopam kot pevka v ansamblu Gorenjci iz Radovljice, še prej sem z njimi pet let snemala plošče.« Kako se počutite v narodni noši? »Dobro. Petje je moj poklic. Rada ga imam. Prej nisem videla, danes pa vidim veliko lepega tudi v narodnozabavni glasbi. Ne privlači me samo zaslužek, denar, ki ga je, resnici na ljubo, več kot ga je bilo v zabavni glasbi, pa nič več kot v katerikoli drugi službi. Rada pojem, tudi zato, ker je to naša, slovenska glasba, ker jo imajo ljudje radi.« Katere skladbe igrate in pojete Gorenjci? »Na nastopih igramo približno polovico narodnozabavnih in polovico zabavnih melodij. Od zabavnih izvajamo novejše svetovne uspešnice in nekatere večno zelene, od narodnozabavnih imamo lastne in Avseniko-ve.« Posnemate Avsenike? »Avseniki so pojem in vzor za vse druge podobne ansamble. Vendar to ne pomeni, da hočemo biti ravno taki kot oni. Imamo svoj izraz, svojo barvo.« S pevcem Miranom Potočnikom iz Naklega sta dobila okrepitev? »Ja, zdaj smo trio. Pridružila se nama je mlada pevka Darja Žagar iz Domžal. Mislim, da smo se kar dobro ujeli.« Raje snemate ali nastopate v živo? »Doma imajo Gorenjci kakšnih deset plošč, v Avstriji je pred tremi meseci izšla peta. Med najbolj uspele pesmi štejem Na sprehod, priredbo narodne Kaj mi nuca planinca in Dedkovi spomini. Snemanje je bolj naporno, zahtevno, terja članov krožka ima čebelnjak , v njem so štiri družine ^erkf° ^.ebelarske družine ^Ov jJe'* ki ima okrog 65 čla- S>fcr1 * n°kaJ let *e P.osebeJ *evani 0 v VZK°J° m izobra-^je č) mladih ter pridobiva-Ha;^stva. Zato družina /c Ci ^ let turi; o^„i..:„ „..... ^kaj I d Aato družina Ze M J et tudi sodeluje na veli-^ilj D7,UV1 cvetja in lovstva, ^^^dsednika Franca Fran- ck; k> r ^aP^d^JFranca Prertk družine m iuiZ KrunJ" smo zaprosi- tudi intervencijski >i in * pnoolavo hrane v ob-H ^**o dobili okrog 550 ti-Nev Jt'v K"l»li »mo šest ' ^Rari -S P**"10*']« turisti-»dsi 'istva Cerklje, ki nam Jf« Čil PJ1? brunarico, uredili |Svi V* ^belnjake.« je pred !r°Žka , J,G imel° 25 člunov ac ■'runtur. Barbara Maček »Domu imamo čebele in oče, ki me je navdušil zanje, mi je tudi dal en panj,« je povedala Burbara Maček, učen ka 5. b rav.reda, doma iz Ader-i. »Me. fanti sem edina »lani« a krožka, vendar se čebel ne bojim Opikajo me seveda tudi. Rada pa bi se s čebelarjenjem čimbolj seznanila. Zato sem tudi v krožku.« Peter Martinjak la .'». a ra /.reda, doma iz Grada, je član krožka tudi zato, da bo čez čas sam lahko prevzel čebele, da bo čebelaril. »Oče je alergičen na čebelji pik, zato je čebele zdaj odstopil kro/ku. Ko se bom sam dovolj usposobil za Kmečki turizem v Kokri Ne bojita se začetka Kokra, 6. junija — »Verjamem, da bo začetek težak, vendar se / /eno ne bojiva. Odločila sva se za tako imenovani kmečki turizem odprtega tipa in hvaležna sva vsem, ki so nama pomagali...« Precej slovesno je bilo v soboto opoldne v Kokri, ko sta Martina in Peter Zaplotnik uradno odprla novi objekt za kmečki oziroma izletniški turizem, prvi te vrste v krajevni skupnosti oziroma drugi v kranjski občini. Slovesnosti so se poleg predsednika oziroma predstavnikov krajevne skupnosti Kokra udeležili tudi gostje iz občine, Gorenjske turistične zveze, sosednjega turističnega društva Preddvor in hotela v Preddvoru. Kmalu bo novo stanovanjsko in gospodarsko poslopje pri cesti na Jezersko (kakšnih 100 metrov pred Povšnarjem) do-Zu kmečki turizem pa sta se Martina in Peter odločila lani. »Žena je precej spremljala dosežke na tem po- Peter Zaplotnik bilo deset glav živini V pritličju je zelo lepo urejen restavracijski prostor dročju in se tudi strokovno izpopolnjevala. Zato sva se odločila, da poskusiva. Ob podpori občine, banke, Gozdnega gospodarstva in drugih smo potem lani septembra začeli graditi objekt. Še posebej se moram zahvaliti Francu Petriču, Ludviku Čebulju in Marjanu Šenku, ki so nama pomagali. Hvaležna za spodbujanje pa sva tudi Miranu Štefetu oziroma vsem, ki so naju podpirali v odločitvi.« Ličen objekt, kjer je v pritličju restavracijski prostor s kuhinjo in sanitarijami, zgoraj pa apartma, je nedvomno pridobitev tudi za samo Kokro. Volja in odločenost, ki jo kažeta Zaplotniko-va, pa bi morda lahko postala čez čas tudi izkušnja in zgled za tovrstno dejavnost oziroma kmečki turizem v občini nasploh. A. Žalar SM^oMEIIGLAS 14. STRAN. PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 9. JONIJA 198? preprosto plačevanje večjih zneskov V zlatih časih je bil čas denar Danes je zlato Prihranite čas. plačujte s certificiranim čekom Ljubljanske banke. Certificirani ček je naša nova storitev, namenjena vsem. ki poslujete z večjimi zneski Dobite ga v enoti banke, ki vodi vaš žiro račun in se lahko glasi na neomejen znesek, seveda v okviru kritja na računu V Sloveniji lahko uporabite certificirani ček za plačilo kupljenega blaga; plačilo opravljenih storitev; poravnavo davčnih, carinskih in drugih obveznosti ali dvig gotovine v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji. Certificirani ček boste spoznali po njegovi zlati barvi. /O ljubljanska banka IZBR4LI SOZMAS V MERKURJEVI prodajalni BARVE-LAKI v Radovljici na Linhartovem trgu imajo dobro izbiro barv in lakov za les in kovino ter za avtomobile ZASTAVA/ CIMOS, RENAULT in VOLKSVVAGEN. Poleg tega imajo še sredstva za avtomobilsko nego in druga čistilna sredstva po ugodnih cenah. ALOJZ OVSENIK Nudimo več vrst ogledal garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov NAJNOVEJŠE: dvonamenske lestve, razne balkonske ograje in sestavljivi regali. Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064-35-770 sozd KEM A PD MARIBOR H E M I Č N A TOVARNA1 P 0 D N A R !, KEMIČNA TOVAKNA PODNART p.o. Podnart objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIKA - ODPREMLJEVALCA Pogoji: IV. stopnja ustrezne smeri strokovne izobrazbe, 12 mesecev delovnih izkušenj na področju skladiščenja ter zaželen tečaj iz varstva pri delu in za voznika viličarja Delo združujemo za določen čas, za čas nadomeščanja delavca, ki je na služenju vojaškega roka. 2. VEČ DEIAVCEV za opravljanje del in nalog v proizvodni službi Pogoji: KV delavec III. ali IV. stopnje strokovne izobrazbe in 12-mesečne delovne izkušnje v poklicu Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Kemična tovarna Podnart, splošna služba, 64244 Podnart. DOM UPOKOJENCEV KRANJ, p.o., Cesta L maja 59 objavlja po sklepu sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo pomivalnega stroja VVPS-6 izklicna cena 100.000 din Licitacija bo v četrtek, 11. junija 1987, ob 12. uri v prostorih doma. Ogled osnovnega sredstva bo eno uro pred licitacijo. Na licitaciji sodelujejo vsi, ki prej vplačajolO -odstotno varščino od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu varščine predložiti pooblastilo delovne organizacije, ki jo zastopajo. Prometni davek plača kupec. Kupljeno osnovno sredstvo je treba plačati takoj. Prodaja bo po načelu videno — kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Industrijski kombinat Planika Kranj Komisiji za delovna razmerja TOZD Blagovni promet in DSSS objavljata prosta dela in naloge: 1. UREJANJE DOHODA - IZHODA 2. ORGANIZIRANJE SKIADIŠCA TEKSTILA 3. STRUŽENJE - zahtevno 4.0PRAVIJANJE ORODJARSKIH DEL - zahtevno 5. REZKANJE - zahtevno (2 delavca) Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: pod L: višja strokovna izobrazba ekonomske ali čevljarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo pod 2.:4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali čevljarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo pod 3.: 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje materialov, orodij in strojev, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo pod 4.: 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 2 le ti delovnih izkušenj, poznavanje materiala, orodij in delovnih pripiav, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo pod 5.: 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje materialov, orodij in strojev, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. OSNOVNA ŠOIJV PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Svet osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge RAVNATEIJA ŠOLE Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v 511. členu zakona o združenem delu, pogoje, določene v Zakonu o osnovni šoli (UL SRS št. 5/80, 29/86) in pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Imenovan bo za štiri leta. Prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija pri svetu OŠ Prešernove brigade Železniki v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po končanem postopku za imenovanje. OPl TRZIC OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p.o. Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas OBRAČUNSKI TEHNIK Od kandidata pričakujemo, da bo izpolnjeval naslednje pogoje: srednja šola gradbene ali lesne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije Stanovanja ni! Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33. INTEGRAL TOZD GORENJSKA TRŽlC Izvršilni odbor delavskega sveta objavlja prosta dela in nalo ge VOZNIK A\TOBUSA-SAMOINKASANT 2 delavca Pogoja, končana šola za poklicne voznike in opravljen vozni ški izpit I) kategorije Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Integral TOZD Gorenj ska, 64290 TRŽIČ, C. JLA L SGP . GRADBINEC KRANJ tth LTH DO THN Škofja Loka, n.sol.o. objavlja naslednja prosta dela in naloge kadrovska komisija OE SET/skladišče, expedit, transport/P^ skupnih služb: 1. KOMISIONER Pogoji: TSŠ strojne smeri, obvladanje varnostnih predpisom s področja skladiščenja in do 3 let delovnih izkušenj J 2. REFERENT ZA PRODAJO NEKURANTNEGA BLAGA Pogoji: TRft strojne smeri, poznavanje trgovskih uzanc, šofer' ski izpit B kategorije in 3 leta delovnih izkušenj 3. VODJA SKIADIŠČA 62 Pogoji: srednja šola tehnične ali ekonomske smeri, obvla nje poslovanja skladišč in 3 leta delovnih izkušenj 4. SKIJVDIŠČNI MANIPULANT II Pogoji: osemletka, tečaj za blagovnega manipulanta in 6 secev delovnih izkušenj 5. DELAVEC NA STROJNI ŽAGI Pogoji: osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj OE Prodaja 6. PRODAJNI REFERENT II Pogoji: višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, aktiv°0 znanje srbohrvatskoga jezika, vozniški izpit B kateg0" rije. 3 leta delovnih izkušenj TOZD Livarna 7. KONSTRUKTOR PRIPOMOČKOV Pogoji: TSŠ strojne smeri in do 3 leta delovnih izkušenj TOZD Vzdrževanje 8. EN ERG I TIK Pogoji: visoka izobrazba elektro ali strojne smeri, tečaj iz stva pri delu, znanje enega tujega jezika in 3 letu « lovnih izkušenj TOZD Hladilstvo ». UREJEVALEC /v pločevinami KP/ Pogoji: poklicna šola strojne smeri, izpit iz varstva pri delu $ 2 leti delovnih izkušenj 10. VOZNIK VILIČARJA Pogoji: tečaj za voznike viličarja, tečaj i/, varstva pri delu do 3 mesecev delovnih izkušenj T< )Z1) Računsk t center u. ORGANIZATOR PROGRAMER i Pogoji: višja šola organizacijske, tehniške ali ekonom8 smeri, znanje dveh programskih jezikov, znanje » gleščine ili nemščine pasivno in 3 leta delovnih 1 kušenj 12. ORGANIZATOR i Pogoji: visoka izobrazba organizacijske, tehniške ali eko ske smeri, pasivno znanje enega tujega jezika /ll ^gj ščina, nemščina/, poznavanje programiranja v v ^ enem računalniškem jeziku in do 4 leta ustrezne pr se 13. ORGANIZATOR PROGRAMER II Pogoji: srednja šola tehniške, ekonomske ali splošne iJjB pasivno /nanje angleščine ali nemščine in 2 leti de' nih izkušenj 11 sistemski PROGRAMER Pogoji: visoka izobrazba tehniške ali organizacijsko 'acU.^ niške smeri, aktivno poznavanje operacijskega sl niii konkretnega računalnika, aktivno znanje tujega jezika /angleščina, nemščina/ in I letu I"'1 pri programiranju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas Pisne prijave z dokazilom o izobrazbi sprejema kadrovski cialna slu -ha LTH DO THN 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po skU'pu drovskih komisij TOREK. 9. JUNIJA 1987 LESCE ROŽNA DOLINA 8 ŽITO LJUBLJANA TOZD TRIGLAV-GORENJKA LESCE Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: L DOSTAVA KONDITORSKIH IN PEKARSKIH IZDELKOV - VOZNIK, 2 izvajalca Kogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil in eno leto delovnih izkušenj PEK — 2 izvajalca Kogoji: poklicna živilska šola — smer pek in eno leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno oolo. Delovno razmerje sklenemo: Pod tč. 1 za določen čas — 3 mesece — s polnim delovnim časom P°d tč. 2 za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 oni po objavi ŽITO Ljublj ana, tozd Triglav—Gorenjka Lesce. u izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbilju prijav. ^AU 06 LAS I ^27960 ■Sgga HA 16 Te|lr^am navijalni STROJ aumman _8875 vodi REK0RDER tischer, daljinsko en)e, nov, prodam Tel. 70-211 "-p—_____8876 NlK0dam dobro ohranjen OBRAČAL 2UDa9°1renJe muta Ogled popoldne. ^Sn^Hjjdo^Jj^ič_8877 Crno bel gorenje, star d0sii» H9led Popoldan Žibert, Pre "^287______8878 19 L°danm črno bel TV Tel.: 74 319, od ~-"-~j~°-£°_JJre___8879 obrJeudno Prodarn KOMBINIRKO za Jane, 7° lesa' 5 operacij, 40 cm širine, ^p^^iigime 12, Žabnica 8880 "lani«"' STR^J obodin, obnovljen, z ^ M cen Varo' Doceni Prodam ^2I^60_____^_988_l ID ?dam nov molzni STROJ vestfalia T«i ~* *W motor, 1450 nhratn« -21^596 obratov 8882 POSREDNIK Kokrica sPreJem in prodaja ^bljenega blaga (kolesa, sPortna oprema...) te* 21 -462 mat. ^sJmJTn0 Vreč TERANOVA za fasa" P^-^£gjgnja vas 34, Selca 8841 S,'?1 ža9an LES ter balkonska 19 §k 0knOm in rnlntami n ^^^OTjaLoka I ole Ier oaiKonska ofilni0n? in ro|etami. Dolenc, Log >So^Ti5^2____8842 ^L3EiaficVRATA 8x200 prodam. P^JT22-------——_8843 OPEKO modelarec 30 x 40 HlPa 2„Un' Ceni Mnrtm M____L. r>___I 3o 16 uri 8898 r u^r^ligj 889£ ?lATORj°F Prodam m«'© rabljene RA ff-'^sko l!?Amn,,alno ogrevanie in ^230x ADILN0 SKRINJO LTH , P7n7^~^~--- 8907 n^oma?1^^1^ 140x140 L nenkafnaKVR^A, širina 60 cm PLOHOV 8908 >4Ciree V,nko Benedičič, Steretova 8449 BMW 1800 ugodno prodam. Gorenj-ska 30, Radovljica, tel : 75-271 8450 Prodamo dve ZASTAVI 750, letnik 1980 in 1981, cena 550 000 din. Vsako sredo pri AMD Žirovnica ob 17. uri v TVD Partizan Žirovnica_8818 Prodam Z 101, letnik 1978. Benedi-kova 1, Kranj, samo popoldan 8819 Ugodno prodam TOMOS AVTOMA-TIK, letnik 1985. Zg. Bitnje 228 pri Pu-škarni_8820 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Stane Burjek, Breg ob Savi 73, Mavčiče_8821 Prodam Z 101 L, letnik 1977, garaži-rano, registrirano do maja 1988. Ora žem, M. Pijade 13, Kranj. Ogled popoldan_8822 DIANO, letnik 1977, registrirano do aprila 1988, prodam Tel : 35 392 8823 Prodam TOYOTO COROLA DX Tel.: 75-140, int. 362_8824 Prodam Z 750, izredno ohranjeno, zaradi odhoda k vojakom. Branko Si mijonov, C. revolucije 5, Jesenice 8825 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1975, v voznem stanju, neregistrirano B Anđelko, Pipanova 68, Šenčur 8826 Prodam Z 101, letnik 85. Jerkovič, Pi-panova 76, Ženčur, tel.: 26-211 8827 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979 Ogled vsak dan Borut Pangerc, Selo 17, Bled 8828 Prodam GOLF diesel, 1982 Tel:74 334 december 8829 Prodam GOLF Tel 36 657 JL, letnik stan.oprema poiesil OHALO m m ■ SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n sol o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71 855 Prodam Z 750. letnik 1978 Herman Mubi, Predoslie 145 _8905 Prodam TOMOS AVTOMATIK A 3 KL 6 S, izvozni model, še v garan ciji za 40 SM, in APN 6, star eno leto, za 35 SM Ivan Mihelič, Poljšica 23, Podnart__8906 Prodam dobro ohranjeno LADO 1200 S, letnik 1984, prevoženih 26000 km. Zadraga 13, Duplje._ Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, dobro ohranjeno, prevoženih 24 000 km. Zadraga 13, Duplje_ Prodam OPEL REKORD letnik 1961, potreben obnove Ogled popoldne. Naslov: Anuška Kavčič, Selo 37, Žiri. Tel : 69-416 razno prodam Prodam 1 ha prve KOŠNJE na travniku. Zg. Brnik 17, tel.: 42-712 8657 Prodam trivrstni diatonični HARMONIKI: B, ES, AS, in A, D, G. Tel.: 67-198 _ 8846 Prodam kombinirano lovsko PUŠKO, znamke suhi 16/16, 7x65R, in diatonično HARMONIKO B, ES, AS. Janez Šubic, Log 10, Škofja Loka 8847 Prodam rabljen KOTEL za kuho prašičem. Stara Loka 21, Škofja Loka _8848 Prodam JADRALNO DESKO Sailbo-ard. Tel.: 41-011_8849 Ugodno prodam novo 32-basno kla-virsko HARMONIKO. Tel: 42-077 8850 Prodam bukova DRVA. Poženik 15, Cerklje__8851 Prodam betonski M EŠALEC, pomivalni STROJ iskra, panterm PEČ 18KW, in PRIKOLICO za osebni avto. Smledniška 9, Kranj_8852 Prodam ČELADI MDA in NOLAN. Matjaž Šipec, Suha 17, Kranj 8853 FORD ESCORT 1,3 L, letnik 1982, prevoženih 14.000 km, prodam. Vinko Tehovnik, Zg Senica 22/b, Medvode _8830 Prodam karambolirano Z 101, motor je v brezhtbnem stanju Tel : 45 594 _8832 VOLVO 224 DL ugodno prodam Tel.: 24 435_8832 Prodam Z 101, letnik 1979, garažira-no, registrirano do aprila 1988, prevo ženih 70000 km Tel 22 665, po 18. uri _8833 Prodam Z 101 za dele Džaferovič, Frankovo naselje 69, Sk Loka 8834 Prodam FORD ESCORD Stara Loka 142, Škofja Loka_8835 Prodam FORD TAUNUS 1300, letnik 1970. registracija april 1988 Čadovlje 14, Golnik, tel : 46 450_8836 Prodam R 18TL, letnik 1983, prevo ženih 23 000 km, cena 650 S M Grenc 4, Škofja Loka_8837 Prodam JUGO 45, star 3 leta Gabrk 16, Škofja Loka_8838 Prodam dobro ohranjen VW 1200 L (nemški), letnik 1975, prva registracija 1977, in nov prenosni TV color (toshi ba), 36 cm. deklariran Zupan, T Dež mana 8, 9 nadstropje, tel : 33 165 od 16 ure dalje_8839 Prodam AVTOPRIKOLICO in motorno žago jonsered Jeglič, Podbrezje 86 _8840 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, velikost 150x100 Dvorje 87, Cerklje 8883 1979 8884 Prodam MZ 250 Bojan Benedik, Sutna 73, Žabnica, tel.: 44 576 8885 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983, .:,■(,., !(.() '.M l.tl H \ '144 8886 Prodam GOLF JX bencinar, letnik 1988 Hra»tje81, Kranj__8887 Prodam Z 850 KOMBI, letnik 1980, prevoženih 57 000 km, po ugodni ceni Tel: 74 578, od 7 do 13 ure 8888 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do aprila 1988, prodam Robnik, Blej ska dobrava 40_8889 Prodam TOMOS AVTOMATIK 3 ML Gaiser, Gubčeva 4, Kranj Ogled zve čer_ 8890 F 750. starejši letnik, generalno obnovljen, prodam za 30 SM Tel.: 25-264, popoldan_8891 /;iradi holo/m prodam VW 1200. vo zen, neregistriran, za 20 SM Janko Arh, češnjica 48. 64267 Srednja vas __8892 Prodam Z 1100 confort, letnik 1981, namenjeno za izvoz Praše 48, tel.: 40-313_8893 Prodam PONY EXPRESb. zelo do bro ohranjen, s puch motorjem Pod brezje42, tel.: 70-146_8903 Bi 50, star 3 mesece, registriran, prodam za 30 SM CENEJE Velkavrh, Cesta revolucije 8, U—enloe 8904 Prodam dobro ohranjen otroški VOZIČEK. Tel.: 46-133 globok 8854 Prodam ŠOTOR Tel.: 62-535 za osebe. 8855 Prodam betonske CEVI 0 30, otroško POSTELJICO z jogijem in odejo ter starejšega KONJA. Tel: 60-091, int. 282-dopoldan 8856 Prodam ŠOTOR induplati izola, za 3 osebe. Tel : 82-476 model 8857 živali Prodam manjše in večje PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 8770 Prodam črno belo KRAVO s prvim teletom Bodovlje 1, Šk. Loka 8858 Prodam KRAVE, dobre mlekarice 8 mesecev breje Pegom, Lenart 4, Selca, tel : 64 323_8859 Prodam šest tednov s.are grahaste PETELINČKE Cena 600 din Stanonik, Log 9, Škofja Loka_8860 V juliju in avgustu bom prodajal rja ve in grahaste JARKICE Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka _8861 Prodam KRAVO frizijko v 9 mesecu brejosti Novak, Jezerska c 61, Kranj _8862 Prodam PUJSKE, težke po 25 kg Barbara Stanonik, Smoldno 3, Poljane __8863 Prodam KANARČKE Anton Bešter, Brezje pri Tržiču 3_8864 Prodam sivo črni TELIČKI, stari 6 in 7 tednov, za pleme ali zakol Prebače vo 17_8865 Prodam BIKCA simentalca, starega 2 meseca, in OVNA za pleme. Tel: 60 734, zjutraj_8909 Poceni prodam HLADILNIK rade končar, 170 litrski, zelo ugodno Vele-sovo 50, tel : 42-490, dopoldan in popoldan_8869 Prodam predsobno STENO Tel : 38 880_8870 Prodam nov 100 litrski BOJLER in okno 80 x 90. 20 odstotkov ceneje Strahmj 73, tel 47-512_8897 Prodam dobro ohranjeno 380-litrsko zmrzovalno SKRINJO Tel 21 036, od 14 ure dalje 8900 10 km iz Kranja prodam novo viso-kopntlično hišo Šifra: Visokopntlična 8882 HIŠO (starejšo, enonadstropno, z dvoriščem) v središču Škofje Loke prodamo Ponudbe pod šifro Klobov sova 8883 Sprejmem delo na dom (sestavljanje, sortiranje, pakiranje), lasten pre-voz Naslov v ogl oddelku_8874 Prodam 15 čebeljih družin. Umnik Stane, Kranjska 6, Šenčur. Tel.: 41-036 »■anowawja V Kranju najamem enosobno s*ino-vanje za daljšo dobo. Šifra: Reden plačnik_8871 Mlado dekle-uslužbenka išče v Kranju ali okolici sobo s souporabo kopalnice in možnostjo kuhanja Šifra: Red-na plačnica_8872 Mlad fant išče sobo v Kranju s souporabo sanitarij. Šifra: Dobro plačam __8873 Samsko dekle išče sobo ali garsonjero v Kranju (okolica). Šifra: pomoč, predplačilo_8894 Oddam stanovanje starejšima zakoncema brez otrok. Šifra: na deželi _8895 Mlada družina z otrokom išče stanovanje v okolici Radovljice. Cankarjeva 36, Radovljica_ 8896 SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Družbeni standard objavljamo prosta dela in naloge: SOBARICA V SAMSKEM DOMU šifra 9206, D—2, 6. kateg. Pogoji: končanih 6 razredov osnovne šole 1 oseba Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. železarjev 8, 64270 Jesenice, z oznako za TOZD Družbeni standard. kupim Kupim dobro ohranjen TRAKTOR univerzale 45 kon. moči s pogonom na 4 kolesa. Danilo Eniko, Hlebce 10, Lesce_8612 Kupim BIKCA, starega do eno leto. Tel: (061) 841-108_8866 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni Vidic, tel.:45-262_8867 Kupim STROJ za izdelavo PARKE-TA. Kondič, Šorlijeva 31, Kranj 8868 Kupim 400 kosov opeke »KIKIN-DA 272«. Tel.: 69-416 popoldne_ Vdovec, sam s svojo hišo in lepim premoženjem, želi spoznati dobro žensko za skupno življenje, staro do 68. let. Šifra: Topel dom_8817 zapoilltra Ali si mogoče že kdaj oziroma bi rad opravljal delo ZASTOPNIKA na terenu? Te to delo veseli, pa si zaradi slabih pogojev in zaslužka obupal!? Javi se s kratkim življenjepisom in gotovo ti bomo odgovorili. Šifra: S pridnostjo do lepšega jutri__7560 Za opravljanje akviziterskih del v?bi-mo k sodelovanju poštene fante in dekleta Prednost imajo Radovljičani in Jeseničani! Pogoj: kratek življenjepis, avto, prosti vikendi, veselje do dela na terenu. Šifra: Denar_8742 Honorarni zaslužek nudimo pridnim in poštenim osebam pri prodaji knjig na področju Slovenije. Šifra. Kratek ži-vljenjepis_8746 Iščem sodelavce za prodajo priročnikov. Šifra: Dobro plačilo — priročnik_8901 Takoj sprejmem delo na dom, lasten prevoz, hitra in spretna. Naslov v ogl. oddelku_8902 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega TONETA ČEMAŽARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno še Lojzki Bernard, kolektivu Iskre za poslovilni govor, gasilcem za častno spremstvo, gasilcem za zapete žalostinke in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SORODNIKI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda in pradeda VINCENCA BERGANTA se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, doktorjema Dolencu in Habja-nu, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric in bratranec ANTON DRAKSLER iz Mavčič št. 48 Ob boleči ločitvi se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalje, molitev in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Zdravnici dr. Mariji Ravnihar se zahvaljujemo za številne obiske na domu. Zahvala GD Mavčiče, Jožetu Stenovcu pa za ganljive besede pri odprtem grobu. OŠ Mavčiče, NK Mavčiče, srednji gumarski šoli, tovarni SAVA, tozd VZD, Tekstilindusu, obrat II-čistilnica in kolektivu AERO Medvode zahvala za podarjeno cvetje. Gospodu župniku hvala za lepo opra-ljen pogrebni obred. Kvintetu Gorenjci iz Naklega zahvala za lepo petje. Vsem, čeprav so vaša imena skrita, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Mavčiče, 1. junij 1987 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl ALOJZ BERNIK i/ Rakovice 8 pri Kranju Od njega se bomo poslovili v torek, 9. junija, ob 17. uri na pokopališču v Zgornji Resnici. Do pogreba leži v mrliški vežici v Zgornji Besnici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata MIROSLAVA LUŽARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno družinama Ravnik in Dornik, za pomoč ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji noti in mu darovali vence in cvetje. Hvala zdravniškemu osebju, ki mu je nudilo pomoč. Zahvaljujemo se vsem delavcem tovarne Zlit za pomoč in izrečena sožalja, gasilcem za izkazano čast, RK in KS, godbi, pevcem Zupan za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala razrednikoma, sošolcem in sošolkam 3. b SŠEDU Kranj, l.b SŠGT Bled ter tovarišici in cicibanom iz vrtca. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Križe, 4. junija 1987 NOVICE IN DOGODKI Arheološko najdišče v Drulovki Buldožerji prehiteli arheologe Kranj — Šele pred prvim majem letos so arheologi Zavoda za naravno in kulturno dediščino in Republiškega zavoda sondirali del zemljišča, kjer so že lani jeseni s stroji začeli pripravljati teren za gradnjo novega stanovanjskega naselja Drulovka. Del najdišča ob kanjonu Save sicer še ostaja za izkopavanje, preostali del, kjer bi bilo mogoče določiti mejo naselbine iz neolitika, pa so že prerili gradbeni stroji. ostanke naselbine. Toda iz različnih vzrokov je bil načrt sprejet, kot je bil prvotno zamišljen. Za povrh so gradbeniki jeseni že posneli prvih deset do dvajset centimetrov tako imenovane kulturne plasti, v kateri so ostanki predmetov tudi iz obdobja 2000 let pred našim štetjem.« Nekaj prazgodovinske keramike, odlomljenih delov kamnitega orodja, orožja, konice kamnitih puščic, kremenova rezila, strgala in svedre so arheologi še našli, najdbe dokumentirali in kartirali. Najdeno sodi v začetek stare železne dobe, značilne tudi za druge najdenine v okolici Kranja. Kaže, da gre za dve poselitvi na enem mestu. Žal ni bilo časa, da bi s sondiranjem ugotavljali, ali so bile na tem mestu naselbine ali ne, verjetno bi jo lahko kasneje našli na Špiku. To, kar je zbranega z najdišča v Drulovki, bo kdaj kasneje verjetno predstavljeno na kakšni razstavi, saj na ta način Drulovke še ne poznamo. Zdaj se arheološki nadzor, kot se reče prisotnosti arheologa na gradbišču, nadaljuje~če bi morda našli ob gradbenih delih v zemlji kaj pomembnejšega. Zdaj vemo le to, da zaradi vseh teh nerodnosti ne vemo in morda ne bomo vedeli, do kje sega (če sploh sega) naselbina iz neolitika ob kanjonu Save. L. M. Težko je oceniti, ali je nastala velika škoda ali le majhna; lansko jesen so namreč, tako kot je bilo predvideno, buldožerji že sneli prvo plast na zemljišču novega naselja Druj lovka in začeli urejati vse potrebno za komunalno opremo. To še ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili za ta dela šele zdaj, tik pred prvim majem, zvedeli na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ter hitro — v stilu kar se rešiti še da — poslali ekipo arheologov na gradbišče, da bi izpod strojev rešili še kaj izkopanin. Drulovka je namreč že od leta 1954 na predelu ob kanjonu Sa*'e, tako imenovanem Špik, znana po najdišču predmetov iz neolitske in eneolit-ske dobe. to je mlajše kamene in tudi bronaste dobe. »Vendar pa se od takratnih dve leti trajajočih izkopavanj, ki jih je vodil pokojni Josip Korošec s seminarja za arheologijo filozofske fakultete v Ljubljani, vse do danes ni premaknilo nič,« pravi Milan Sa-gadin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. »Ta arheološka lokacija je sicer vsa ta leta obstajala v prostorskih planih, vendar pa ni bilo nikoli denarja, da bi najdišče dokončno raziskali. Ko so bile pred šestimi leti znane zasnove za zazidalni načrt Drulovke, smo sicer dali pripombo, naj se zazidalni načrt odmakne od kanjona, predvsem pa od jarka, ki nekako obkroža Špik in domnevne V nedeljo smo spet krenili na Veliko Poljano Poldrugi tisočak visoko, za veselje in zdravje Velika Poljana, 7. junija — Vedno več ljudi si vsako leto prvo junijsko nedeljo rezervira za vzpon na 1407 metrov visoko Poljano pod Storžičem. Letos jih je bilo kar nad 2000 takšnih in nobenemu ni bilo žal, da je tako prijetno in koristno izkoristil sončno nedeljo. V organizacijo pohoda se je letos vključil tudi Gorenjski glas. Samo s Trstenika, kjer je bila »uradna« izhodiščna točka tradicionalnega pohoda, je proti Poljani krenilo nad 800 ljudi, največ dopoldne, nekaj pa tudi popoldne. Na poljansko planino so prišli tudi po drugih poteh, tako da je bilo v nedeljo samo na račun Poljane v naravi nad 2000 ljudi. Športno društvo s Kokrice se je spet izkazalo po organizaciji. Izjemno prijetno je bilo tudi vreme, tako da je bil vzpon na Poljano resnični užitek. Mnogi so krenili naprej po planinskih poteh: na Storžič, Tolsti vrh, na Kriško goro. Pohod je bil tudi srečanje z gozdom, za katerega so kranjski gozdarji napisali, da ima v globini gozdov narod srce, narod brez gozda pa je narod, ki umre, pa s številnimi prijatelji in znanci. Ljudje vseh starosti smo se srečali, od skoraj dojenčkov na hrbtu preznojenih očetov, do malo večjih, pa do možakarjev, ki so bližje sedmim kot petim križem. Gorenjski glas je na Poljani izpeljal svojo nagradno igro, zbiral na cilju kupone, objavljene pretekli petek (kdo bo srečnež, bomo objavili ta teden), dobil pa tudi nekaj novih naročnikov. Prva se je na naš časopis naročila Bernarda Lukančič iz Žirov, Igriška 1. Poklepetali smo z nekaterimi pohodniki. Alojz Sire s Trstenika: »Doslej sem bil še vsako leto na pohodu, razen lani, ko je bilo slabo vreme. Danes sem pešačil dve uri, sicer pa sem na * Poljano /o prišel v pol- drugi uri. Vzpon na Po-'"*■#$§ ljano se mi zdi prijeten, ni naporen, prav primeren za šport. S prvim ju-;!*;> :: nijem sem se upokojil in bom šel lahko pogosteje na Poljano. Takšen pohod ima še drugo vrednost. Precej ljudi spoznaš, se z njimi pogovoriš, se sprijateljiš. Tega je v gorah največ, in prav to cenim.« Jure in Petra Grajzer s Kokrice sta bila med najmlajšimi udeleženci. Z mamo Ireno so dobre pol ure hodili izpod Storžiča. Jure je že pravi hribovec, saj je star 7 let in je bil v nedeljo že petič na Poljani, Petra pa tudi ni bila prvič v planinah. »Nič nisva utrujena, jaz imam konec male šole, Petra pa gre v vrtec, na Poljano Pa bova še prišla,« je povedal Jure. Rajko Stare iz Kranj* »Koliko sem star? 77 let in zame sta največj* užitka kegljanje in hoj*-V Seničnem sem dom* in pogosto krenem «j° Poljane, na Storžič, o° Gozda, na Kriško goro-Če se slabo počutim-grem ven, v naravo, v hribe, pa ozdravim Brez hoje ne morem z'* veti. Zadnjo zimo sem šestkrat smučal na Krj vavcu. Ko me je Franjo ugledal, je kar zazij*1 in se začudil. Na pohod na Poljano grem vs»" kič. Sicer ne žigosam kartona, pridem pa kljo" temu. Tudi med hojo na Storžič se ustavim tu-Na pohodu samo lani nisem bil, ker me ni bu° doma.« Besedilo in slike J. Košnjek 20 let ustvarjanj a in prizadevanja med mladimi Škofja Loka v veselih barvah Škofja Loka, 6. junija — Več kot sto dvajset pionirjev likovnikov, fotoamaterjev in kiparjev je v soboto popestrilo ulice tisočletne Škofje Loke. Pridružili pa so se jim tudi najmlajši, cicibani iz škofjeloških vrtcev, ki so risali na asfalt. mu, ki hoče risati, damo kredo. Zdi se mi, da je slikarska kolonija pa tudi risanje najmlajših na asfalt velika popestritev v Škofji Ix)ki. Ljudje se tukaj ustavljajo, gledajo in se pogovarjajo. Res je veliko zanimanja,« pravi Andreja Janša, vzgojiteljica iz vrtca Kekec v Škofji Loki. Škoda bi bilo, če vseh slik, kipov in fotografij ne bi bilo moč kasneje pogledati. Zato je odbor Male Groharjeve slikarske kolonije pod vodstvom predsednik.i kolonije Lojzeta Malovrha že v nedeljo dopoldne pripravil raz stavo likovnih, fotografskih in kiparskih del, ki bo do konca meseca v galeriji na loškem gradu. V. Stanovnik ^ Foto: G. Šinik Kmalu streha na tržiškem vrtcu Palček — Namesto starti* vrtca, ki so ga podrli zaradi neustreznih in pretesnih prostorov za varstvo otrok, raste nasproti tovarne Peko v Tržiču nO" va stavba, v kateri bo šest igralnic v dveh etažah..Gradit«?" SGF Tržič opravlja dela v načrtovanih rokih, zato pre«lvi izvajalske pluče le zu os« m o«lst«»tk<»v navzgor, «id 79 gorenjskih zgu-barj«'v je bilo kur četrtimi orgu-ni/.ucij družbenih dejavnosti; od J91 milijonov dinarjev i/.gu he je je bilo kar 270 milijonov v kdraVStVU. Vzrok: zaradi in- terventnega, /akona interesne skepnosti sicer zbrunegu denarja ne smejo ruzdeliti in porabiti. S lako ustvarjenimi viški slo/i banka. Še slubše se obetu po novem ohručiuiskem sistemu, ko bo Ustvarjeni dohodek združenegu delu v veliki meri krojil skupno porabo Zučel nuj bi v«1 jati v drugi polovici letu, Čeprav s«- nciirudno govori, du bo letos po« akal Ze doslej, posebno od letu 1981, so v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu, kulturi in drugje varčevali predvsem nu svoj ra£un; I nižjimi plat ami, puščujočimi strehami stavb in podobnimi m,tlo učinkovitimi ukrepi, ne pu s krčenjem obse gu in kvalitete programov, ki s«i se ««•!«» sirili. Kes je, du ima vsak pravit o biti zdrav, se izo- 100 oŠ braževuti, u varčevanje SJ" nu ručun izvujucev ni pošt«? Munevrskegu prostoru v "'"'^ stiski. Prvi, ker umij« iq miinj dohodka, drugi, ker "\A. odvisni od tegu dohodku, Ijeni deliti žulo.stno uso«'4''^, loški in rudovljiški občin'- *Fq imajo (lokaj ui;oiliio slrU*1 gospodurustvu, bodo v pi"**111^« jo««-!!! novem obručunskem • ,1,11). stemu se nekako vozili. H«' je, kj«-r j«- gospodurslvo rl* ali vse bolj v izgubah, bo *' u ž je. Gotovo bo pri tem niOr odigrati s\ojo vlogo <<,<'' renjsku solidurnost. . II Jelov«*"