TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95)1. Le$o XIV. telefon sl. 25.*'i Ljubljana, v četrtek, 2. aprila 1931. Telefon št. 2552. Štev. 31. Ustanovitev jugoslovansko-češkoslovaške zbornice v Pragi. Pomembne besede ministra J. Deme-trovica ob konstituiranju zbornice. V torek popoldne se je na svečan način izvršilo konstituiranje jugoslovansko-češkoslovaške trgovske zbornice V Pragi. Svečanost se je vršila v veliki dvorani staromestnega magistrala ob udeležbi odposlancev vseh gospodarskih organizacij. Po uvodnem govoru prVega ravnatelja Živno-stenske banke g. dr. Preissa, ki je vodil skupščino, je pozdravil ustanovitev nove zbornice naš minister trgovine in industrije g. J u r a j De-m e'it r o V i č, ki je med drugim dejal: ■»Posebno me veseli, da mi je dana prj^ka, da morem takoj po podpisu skletajene trgovinske pogodbe, ki naj da novega zamaha našim gospodarskim podjetjem, prisostvovati konstituiranju jugoslovansko - češkoslovaške gospodarske zbornice v Pragi. Naloga, ki si jo je zbornica postavila, je popolnoma v duhu tistih idej, na katerih je zasnovana pravkar sprejeta trgovinska pogodba, kakor tudi nadaljnje delo, ki nas čaka v smeri vedno večjega širjenja naših gospodarskih vezi. Zato se na prvem mestu zahvaljujem spočetnikom zamisli za osnovanje gospodarske zbornice, kakor tudi predsedniku gospodarskega odbora slovanskega instituta g. Jaroslavu Preisu in prav tako vsemu pripravljalnemu odboru in jim želim, da to zamisel uresničijo. Gospoda, mislim, da ni potrebno pojasnjevati, kaj je naloga teh zbornic, ker to so že predniki jasno povedali. Kar karak-terizira njihovo delo in smer, je, da one ikot kolektivni izraz volje in potrebe gospodarskega sveta, ki je posebno in teresi ran na gospodarskih od-nošajih med obema državama, lahko znatno pripomorejo k ojačenju teh vezi, in sicer s hitrim in zanesljivim obveščanjem. rl o dejstvo je dokazano s tem, da imajo skoro vse države -take zbornice ali pa jih snujejo. Rajši se bom pomudi! malo pri vprašanju, kaj more ta zbornica, ki smo jo sedaj.osnovali, napraviti dobrega za obe naši državi in za naše posebne razmere. Ni dvema, da ona lahko v tem pogledu razvije plodno in vsestransko de'o. če se vprašamo, kaj naj bo ena njenih najglavnejših, če ne morebiti najvažnejših nalog, mislim, da se ne bom motil, če pravim, da je to izgraditev direktnih vezi med poslov- nim svetom obeh držav ih izključitev nepotrebnih posrednikov v medsebojni izmenjavi blaga. V tej smeri lahko jugoslovansko-češkoslovaška zbornica mnogo popravi in prihrani na ta način našim gospodarstvom velike izgube. Zbornica naj torej pripomore do osebnih zvez neposredno med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi izvozniki, do boljšega medsebojnega spoznavanja, ki ga ni nikdar preveč, do širjenja obojestranskega zaupanja, do pobijanja 'zablod, ki se utegnejo pojaviti. To je torej naloga, dostojna ustanove, ki naj služi gospodarskim interesom dveh bratskih narodov. Dobre posledice ne morejo izostati in te posledice se 'bodo občutile ne samo na gospodarskem, temveč tudi na kulturnem in političnem polju. Kakor sem že rekel, je novosklenjena trgovinska pogodba postavila pogoje za boljše gospodarsko sodelovanje; toda tudi ta pogodba je samo etapa v vrsti prizadevanj obeh naših držav, da postavita svoje gospodarstvo na bolj zdrave in solidne temelje in si zagotovita dostojno mesto v svetovnem gospodarstvu, ki jima po gospodarskih možnostih njihovih gospodarskih struktur kakor "tudi po -delavnosti in podjetnosti njihovega poslovnega sveta po .pravici gre. Prvi korak v smeri bodočega razvoja, nova pogodba, obsega vse 'tiste elemente, na katerih se lahko dalje zida. Pogoj za to je, čim boljše izkoriščanje pogojenih ugodnosti, njih popolno efektuiranje in sodelovanje pri tem izkoriščanju, kar smatram tudi za bistveno nalogo zbornice.« Za ministrom Demetrovičem je govoril jugoslovanski poslanik v Pragi dr. -Kramer, ki je povdaril velik pomen ustanovitve te trgovske zbornice. Naglasil je, da je treba po združitvi kulturnih interesov priti sedaj tudi do poglobitve gospodarskih od-nošajev. Češkoslovaški trgovinski minister gosp. dr. Matoušek je pozdravil v imenu trgovinskega ministrstva novo trgovinsko zbornico in obljubil podporo vseh češkoslovaških oblasti. Ob koncu slovesnosti se je z velikim navdušenje sklenilo, da se pošljeta udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku republike g. Masaryku, ter pozdravni brzojavki predsednikoma jugoslovanske in češkoslovaške vlade. Pozdra v Zbornice za TOI v Ljubljani praški zbornici o priliki podpisa trgovinske pogodbe s ČSR. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podala o priliki svečanega podpisa trgovinske pogodbe s Češkoslovaško republiko svoji posestirimi praški trgovski in in obrtniški zbornici nasilednji brzojavni pozdrav: Povodom svečanega podpisa trgovinske pogodbe, sklenjene med čeho-slovaško republiko in našo državo, ki pomenja mogočen napredek v prizadevanjih za dosego čim popolnejših in čim zadovoljiv ejših obojestranskih trgovinskopolitičnih od-nošajev, pošilja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani svoji veliki in odlični posestrimi prisrčne bratske pozdrave ter izreka ob tem znamenitem dogodku iskreno željo, da se naši medsebojni gospodarski stiki in obojestranska izmena na novi osnovi kar najlepše razvijejo, okrepe in poglobe ter tako dejansko doprinašajo k povzdigi našega obojestranskega gospodarskega blar-gostanja ter k sreči in zadovoljstvu naroda. Iskrena želja naša je, da čvrsto napreduje naše medsebojno zbliževanje in dopolnjevanje tako na gospodarskem kakor na drugih poljih. Zbornica je prepričana, da ostanejo naši medsebojni stiki z veliko praško posestrimo tudi v bodoče kar najbolj prijateljski in prisrčni, živela čehoslovaška republika. — Zbornica za trgovino obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani. — Predsednik Ivan Jelačin. — Generalni tajnik doktor Fran W in-dis c h e r. Za čim ožje stike med V dneh 26. in 27. aprila t. 1. se bo vršil v Poznanju kongres poljsko-jugoslovenske lige, na katerem se bo razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih in o merah za okrepitev vzajemnih poljsko-jugoslovenskih trgovinskih zvez. Kongres se bo otvo-ri'1 o priliki mednarodnega sejma v Poznanju, ki traja od 26. aprila do 3. maja t. 1. Kongresa se udeležijo, ■kakor je že zagotovljeno, predstavniki vseh poiljsko-jugoslovanskih društev v Poljski in Jugoslaviji, pa tudi mnogi predstavniki gospodarskih organizacij in korporacij. Zasedanja kongresa se bodo vršila v Poznanju, Varšavi in Krakovu. Organizacijo celega kongresa vodi predsednik lige g. dr. Vaclav Kneblevski, a za predsednika kongresnega odbora v Poznanju je izbran odvetnik g. dr. Kol- Jugoslavijo in Poljsko. ševski. Za udeležence kongresa bodo dovoljene olajšave na železnicah i. dr., tako da bo udeležba na kongresu združena z minimalnimi stroški. Kakor smo informirani, se udeležijo kongresa tudi mnogi zastopniki kulturnih organizacij Slovenije. Želeti bi bilo, da se ekskurziji na Poljsko priključi-| jo tudi predstavniki (gospodarskih krogov, ker bo ekskurzija baš za te najbolj zanimiva. Na programu je po-set velikih poljskih industrijskih centrov, ogled najvažnejših podjetij itd. Organizator kongresa, g. dr. Vaclav Kneblevski, je prispel včeraj v Ljubljano in potuje jutri tudi v Maribor, da povabi na kongres vse važnejše faktorje. Želeti bi bilo, da se vabilu odzovejo organizacije s čim večjim številom udeležencev. KATERIH DAVKOV SO OPROŠČENE OSEBE Z 9 OTROKI? Po obvestilu davčnega oddelka finančnega ministrstva, ki so ga dobile vse finančne direkcije, so osebe z 9 ali več otroci oiproščene plačevanja ne samo neposrednih davkov in samoupravnih doklad ter davčnih dajatev, odmerjenih po zakonu o neposrednih davkih, nego tudi vseh na podlagi izvršene odmere po tein zakonu predpisanih doklad, torej tudi vojnice. Davek na poslovni promet pa so posebej dolžne plačevati, ker tega davka ni moči smatrati kot neposredni davek, prav tako pa tudi kuluk, ker to ni davek, nego dajatev posebne vrste. * * s* j Strokovno predavanje odvetnika gosp. dr. Josipa Hacina v društvu »Merkur« v Ljubljani v četrtek, dne 9. aprila. Družabni večer Trgovskega društva I Merkur« v Ljubljani bo v četrtek, dne j 9. aprila 1931 ob pol 9. uri zvečer v re-'■ stavracijskih prostorih Zvezda«. Na \r-j sto pride predavanje neposredno prak-| lične važnosti za vsakogar, ki ima kupčij.s k e posle. Predavanje bo o sledečem predmetu: »Kako sklepamo in izpopolnjujemo pogodbe v navadnem kupčij-skem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravnika ■tor bo krt vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu nmel zadovoljiti poslušalce. Vstcp je brezplačen. Gostje so dobrodošli. Naročajte ln podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Pokret zidanja samolastf nih domov in brezobrestna posojila. Pokret zidanja samolastuih domav potom kolektivnega »tedenja se je začel najpreje na Angleškem (najstarejša att-glešKa gradbena zadruga slavi luOletni-co obstoja). Pokret je bil pozneje pgp-nešen v Ameriko, kjer obstoja 2e prafco 100 iet. Vsled velike stanovanjske bed& se je ta pokret v povojnih letih razširi tudi v Nemčiji in v Avstriji. 1 Delovanje vseh teh zadrug je bilo ustaljeno na obrestni podlagi. Ker je bilo plačevanje obresti vsled brezposelflb* sti in manjšega zaslužka vedno težje, ustanovili [pred 6 leti v Nemčiji zadruga ki je dajala svojim, članom brezobrestflijl posojila. Dasiravno v začetku prezirana« se je zadruga hitro raaširila po vg£^ Nemčiji in j© do danes izplačala že p/j&-ko 2500 milijonov dinarjev. V oktobftj leta 1928. so ustanovili enako za preteklih desetih letih kar najbolje li> najuspešnejše in jo hoče tako vršiti tuo njih pooblaščeni nameščenci so dolžili na zahtevo državne davčne oblasti ^fpedlpaiti knjigo izvršenega prometa in •- Vv poslovni dobi dovoliti vpogled in pre- M na eni strici listre^ Wme flilfcemti $Kusu, na drdgi strani uft imikar j glavno — faktičen t. j: j era. opozori kdp$ na iii ga prf: '! vabi, je za modernega trgovca neob- j hodno potrebna stvar, ako hoče uspe-vS v ŠoftfcifrehSri&fl Vaf aU 6i i se in sami bi si škodili, če bi smatrali to, k&r dfihes vidimo po Večitii i naših trgovsikih izložb, za zadovoljivo j in, času primerno. 0 kakem res sposobnem poklicnem .trgovskem arap-žerstvu moremo pač komaj govoriti. Širbkoustnosti in domišljavosti ne gre zamenjavati za sposobnost in resnost. Tu nam ie treba še veliko vzgoje in trdega dela. Da se je pri nas mogel prirediti reklamni in SranžerskL tečaj, ki stane ogromno truda, priprav in stroškov, še je zahvaliti le agilnosti in ; požrtvovalnosti našega zborničnega ! obrtno-pospeševalnega zavoda. Da si bodemo Vzgojili sčasoma potrebno i število v reklami in izložbeni dekora-; ciji izvežfeanih trgovcev, trgovskih sotnidnikov in morebiti tudi nekaj dobrih poklicnih aranžerjev, pa nam jamči marljivost in sposobnost one-i ga, če tudi še malega števila absolventov aranžerskega tečaja, ki so kljub trdemu delu vztrajali v tečaju do konca. j Vabimo našo trgovsko javnost, da l obišče razstavo dekoriranih izložb aranžerskega tečaja, ki bode odprta v četrtek in petek (2. in 3. aprila) vsakokrat od 20. do 21. ure zvečer v mali dvorani Narodne galerije, I. , nadstropje (vhod pri stranskih vratih). S svojim čim številnejšim obi-, skorn naj pokaže, da ima zmisel za to | važno trgovsiko stvar ter s tem da pri-, rediteljem in udeležencem pobudo in veselje, da 'bodo 'šili na tem polju še dalje; j vrednost terjatev za blago iz prejšnjih ih tega leta. Prijavo .pristojni davčni upravi je treba (predložiti v oceno davč-nelnn odboru najkasneje do konca maja 1981. 09ebe, ki vodijo trgovske knjige, in one, ki so obvezane voditi knjigo izvršenega prometa, so dolžne obenem s prijavo predložiti' overovljen izvod teh trgovskih knjig o vredhošti ocenjenega blaga. Osebe, ki so z uredbo in tarifo o skupdem davku na poslovni promet predvidene kot plačevalci tega davka, predlože v vpogled samo vrednost blaga, danega na kredit 31. marca 1931, in popis, in na podlagi ocene davčnega odbora bo davčna uprava odmerila davek tla poslovni promet z 1% vrednosti blaga in terjatev z dne 31. marca 1931. Glede pritožb in ostalega ravnanja veljajo 'Odredbe prejšnjih zakonov. § 6. Davek na poslovni promet, odmerjen na podlagi § 4 iin 5 tega zakona, Se bo moral plačati v mesečnih obrokih do 30. septembra 1031. Vfeete M* Danes so gran8 iikrod'Ac|j& g(5-?$$iftrstva že roko naprOT^Vale1, cla jiltt sredstva in načini s katerimi smo jih opravljali pred leti, danes pe zadostujejo ve? D‘an^s -^fttevt v$8ka VraS p3-gla temeljito poznanje tega posla in solidne študije. Ni mogoče solidno napredovati in ni mogo&k tispeMo se boriti v gošpod&f&kem Vekrhovarijti; C'e Mirrtk človek za to potrebnega znanca. Nihče j šp ni napredoval radi svojega neznanja. Pirav vse to pa ne velja samo za gotove oblike človeške delavnosti, ampak za j vse in tudi za trgovino. Baš tej grani človeške delavnosti je treba posvečati popehno pažnjo, ter menda ni treba poudarjati pomena, ki ga ima trgovina na 1 vse narodno gospodarstvo. Človeku se zdi čisto naravno, da je treba imeti tudi za trgovino gotovo strokovno izobrazbo. Tega so se dobro zavedali tudi naši predniki, ki so položili temelj nižjemu in pozneje tudi srednjemu šolstvu. Če je danes zaznamovati povsod velik napredek, ga lahko prav tako zaznamujemo v trgovini, vsled česar 'je treba tudi v tozadevnem strokovnem šolstvu napraviti korak dalje. Tako se v beograjskih listi že dalje : čaisa naglaža potreba po ustanovitvi no-} ve visoke trgovske šole, katerih imamo i danes v državi samo eno. Toda visoka , trgovska šola bi ne koristila samo trgo-| vini, ampak potem nje bi lahko dobil marsikdo zaposlenje, ko mora sedaj, ko je nimamo, študirati druge stroke, v katerih je radi prenapolnjenosti težko dobiti službo. Tudi se naglaša potreba, da bi današnjim juridičnim naukom dodali več gospodarskih predmetov, v katere imajo sedanji pravniki bolj malo vpogleda. ■.!. Če država danes gleda na izpopolnitev vsega prosvetnega sistema, če gleda in dela na ustanovitvi novih poljedelskih, rudarskih, telmičnih itd. šol, bi prav tako morala delati na ustanovitvi novih trgovskih šol. Pri reševanju tega vprašanja pa se nikakor ne sme postopati z drugačno mero 'kat .pri drugih strokah. Zato »Trgovinski glasnik« pobija mnenje prof. Mitroviča, naj bi se bodoča visoka trgovska šola vzpostavila s pomočjo gospodarskih podjetij in privatnih fondov. Če danes vzdržuje država šole iza vse druge stroke, zakaj bi ne vzdrževala tudi trgovske visoke šole? Zakaj naj bi se delala tu neka izjema? Privatni fondi pa, v kolikor niso vezani za specijalne namene, bi se že dali uporabiti za te, 'kakor tudi za druge podobne šole. Nikakor pa se ne sme z njimi računati. Prav tako je 'neumestno, da se predlaga, naj bi se v to svrho uporabili fondi beograjske Trgoviske omla-dine. Vsi njeni fondi imajo že svoj namen, in v kolikor jim ni že natančno odrejen, jih je treba uporabiti v tiste svrlie, kjer ni mogoče zahtevati pomoči s strani države. Mislimo pa, da bi trgovska visoka šola bila v interesu celokupnosti in zato je dolžnost države, da jo podpira z lastnimi sredstvi. Saytaue;p5dmi Vzorčni sejem v Baselu se vrši od 11. do 31. t. m. Ta sejem ima mednaroden pomen. KON^iBREN^CA O RACIONALIZACIJI. Mednarodni rabiohalizacijski zavod bo po dobrem uspehu svoje prve diskusijske konference v lanskem poletju priredil tudi letos slično konferenco, in sicer od 1. do 4. julija v Ženevi. Predmet Konference bo: »Za racionalizacijo in proti nji«. Pri tem bodo primerjali ra-cionalizaoijsko postopanje Evrope in Amerike, bodo dobili splošen pregled o aktivih in pasivih racionalizacije ter se bodo na 'podlagi vsega tega posvetovali o racionalizaciji gospodarskih panog, o nacionalnih gospodarstvih ih o svetovnem gospodarstvu. Kot temelj diskusij bodo razdelili pred konferenco udeležencem liste, ki bodo v kratki obliki obsega ca. 1 tucat vprašanj, na katera naj se razprava osredotoči. Poleg teh diskusij pa bodo razgovori med skupinami, ki izmenjavajo izkustva in ki jih je okoli 30 s 300 včlanjenimi tvrdkami. , Tr^rtvsko pogodbo z Jugoslavijo je odpovedala 31. marca t. 1. in stppi odpoved v veljavo po treh mesecih, to se pravi s 1. julijem. Niva AgrAtAii kbnferbrtta še bo VVSlla v Beograda. Fetih&iieftthi odsek agr^-Mlh dmv se bo sestat 24. aprila, oficiel-ne delegacije pa najbrž šele v maju. Srpska banka (1. d. v Zagrebu je imela na koncu preteklega leta 506 milij. dinarjev hranilnih vlog in izkazuje nad 10 milijonov dinarjev čistega dobička, iž katerega izplačuje dividendo dinarjev 14--—. Izvoz jugoslovanskega vina v Francijo je po riajnovejših carinskih olajšavah za španska in italijanska vina ogrožen in se je obrnila Splitska zbornica za TOl na prometno ministrstvo za odpomoč. Indeks na Dunajski borzi notiranih delnic se je dvignil od srede februarja do srede marca za 2-4 odstotka. Belgijski trust plutovine je Zaključil preteklo leto z ogromno zgubo 137-3 mi,lij. frankov (leto prej 97-9) iin je vsa delniška glavnica v znesku 150 milij. frankov zgubljena. Ameriški trust svinca izkazuje za preteklo leto 4-68 niiilij. dol, čistega dobička; leto prej 1022. Bodočnost se presoja ugodno, ker so konsumenti že vse zaloge porabili. Ustanovitev novega kartela mlinov na Ogrskem se bo v kratkem izvršila. Namen kartela je enotna klipčijska politika doma, v inozemstvu pa skrb za nove prodajne trge. DiMiat-banka bo iz čistega dobička v ziiesku 8,170.000 mark razdelila 8-od-štotno dividendo. L. 1928 je bilo čistega dobička 16-71, 1. l{fed 11-80 milijonov mark. Mednarodna družba spalnih vagonov ne bo razdelila letos nobene dividende (lani 20 odstotkov) in bo prenesla čisti dobiček v znesku 18-74 milj. frankov na novj, račun. Štbviio brezposelnih v Itiliji (6500 tovarn) je naraslo na 810.000. Najbolj so prizadete industrije bombaža, umetne svile in železa. Amerlšiii fai-mer$ki urad ne bo izvrševal nobene podporne akcije več. Med podporno akcijo nakupljene zaloge pšenice bo dovedel na trg le tedaj, če prodaja ne bo vplivala na gibanje cen, sicer jih bo pa obdfžal v zalogi; cenijo jih na 200 milj. bušljev. Demantdv v Južni Afriki so nabrali lani 4 milj. karatov proti 5 milijonom v letu 1929. 1 karat = l/s grama. Cena aluvialnih demantov ži 1 karat je padla od 80 sh 8 d v letu 1929 na 63 sh 2 d v letu 1930. Brezposelnih v Avstriji so našteli v mdrca 327.000 za 7000 manj kot pri zadnjem štetju. Mezde v stavbni obrti v Nemčiji so delodajalci znižali za 15 odstotkov, s čimer je prizadetih ca. 1 milijon delavcev. Z& omejitev v produkciji cinka se je izreklo 68 odstotkov malajskih produ-tentOv cinka. Poljski kartel plavžev je podaljšan provizorično do 31. januarja 1932. Medtem upajo na dosego podaljšanja vsaj za pet let. Akcija za izdajo novih bankovcev po 50, 500 in 10.000 dinarjev se bo po poročilu iz Zagreba nadaljevala. Prisilno kartelizacijo nemške sladkorne industrije je odredil nemški državni svet, ker se na drug način ni dala doseči 100-odstotna združitev. tlapag in Sevcronemški Lloyd izkazujeta vsak 9,860.000 mark čistega dobička in izplačujeta 6-odstotno dividendo (lani Hapag 7 odstotkov, Lloyd 8 odstotkov). Švedske tovarne superfosfata so se fuzionirale v novo družbo, ki bo razpolagala z glavnico 12 milijonov švedskih kron. Angleški trust firneža še pogaja s prekomorskimi in kontinentalnimi evropskimi podjetji glede njih vstopa v trust. Olajšave za izvoz tina ostanejo nespremenjeno v veljavi. V zadnjem časti so se namreč širile nasprotne vesti, ki jih finančno ministrstvo sedaj de-mentira. gjlied knjig glede izvršenega prdmieta in lastnih poslovnih knjig, beležk in doku-‘tnentov. Na podlagi tega smejo poobla-tfčeaii Cigani davčne oblasti zahtevati § 7. Ta zakon stopi v veljavo, kadar se razglasi v »Službenih novinah«, izvajal pa se bo od 1. aprila 1931. /%xyjasiVila od vsakega nameščenca pod- Stja. To velja tudi za osebe, katerih po- j jvne knjige in dokumenti veljajo za | \amelj ddvka in povračilo skupnega davka na poslovni promet. $ 4. Za blagovni promet od 1. januar- r ftei do 31. marca 1931 bodo plačale ( tfavek na ptfslovni promet ode osebe, ki po dosedanjih davčnih predpisih izr <*šLle ipromet, ostali osfeb'6 &u> četrtino Vtavlca na poslovni pram'et, odmerjenega leto 1931., oŠelje, katerih davčna o> v^znost pa je 'nastopila v teku 1931, boljo plačal« skupen davek na prtslovni ■jplroiiiot dobo od začetka dela pa do S'l: marca 1931, če nlsd dolžne voditi knjigo izvršenega prometa po oceni dkvSnega odbora. § 5. Osebe, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni promet niso predvidene kot plačevalci tega davka, so dolžili© za htago, ki se pri njili nahaja v (i^iladlšču dne 15. aprila 1931, predložiti - davčno prijavo s popisom dn vrednostjo - %6ga blaga. TA popis in vrednost blaga trebi sestaviti za dah 1. januarja wftl, dalje tudi popis in vrednost blaga, '♦^prejetega 1- januarja 1931 do 31. marca 1031, 'in popis in vrednost blaga, danega v promet v tem času, ter končno MEDNARODNA TRGOV. ZBORNICA 0 AGRARNI KRIZI V JUGOVZHODNI EVROPI. Svet Mednarodne trg. zbornice je obravnaval v svoji zadnji seji tudi agrarno krizo v deželah Jugovzhodne Evrope, in je po natančnih poročilih ugotovil, da je ta kriza povzročena v prvi vrsti po prevelikih produkcijskih stroških. Po mnenju Svela bi še dala doseči rešiitev z znižanjem transportnih stroškov, z boljšo organizacijo prodaje, z boljšo organizacijo kredita in z drugimi ukrepi. Pri posvetovanju so se stavili tudi razni predlogi ya obrambo proti krizi (prosta trgovina, preferenčni /istem itd.). Zastopstvo naših tvrdk za južne kraje Poljsko bi prevzel Dragič Slavko, Chybie Kolo Bielska. Pišati je iniienovanemu neposredno. - Pravilna reklama, pravilna izložba, _________________>w »<»v •. > ^ .. Zakon 0 izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku n^ poslovni promet. »eni zbor Gre mi ja trgovcev \ itado*! f*i. Občni /iK)r se je vršil dne 29. »marca t. ]. v hotelu Trdila na Bledu ob prav •velikem številh članstva. Predsedoval je dolgoletni in zaslu/jii načelnik g. Leopold Fiirsagcr. Iz zanimivega poročila gremijalnega načelnika o akciji gremija v (preteklem letu navajamo najvažnejše: Gremij je razpravljal med drugim o naredbi glede odpiranja in zapiranja trgovin, zaradi neupravičene prodaje nečlanom po 'konsumih, o zakonu za pobijanje nelojalne konkurence. Sodelovali smo pri anketi o novem obrtnem zakonu, intervenirali smo v 14 slučajih radi nedovoljenega obratovanja, davčni odbori so prejeli navadila o pravilnem postopanju pri obdavčenju trgovcev. Gremij je posredoval zaradi najemnin za ležarinske prostore nia žel. postajah. Dosegel je s posredovanjem, da nekatere pošte niso bile deerarizirane. Sploh se je gremij udejstvoval za koristi svojih članov pri raznih prilikah. Gremij je štel koncem leta 1930. 518 članov, prijav je bilo 61, odjav pa 32. Šteti so tudi oni člani, iki začasno ne obratujejo. Pomočnikov je bilo 65, vajencev in vajenk skupaj 52. Načelstvo je imelo v pretekli dobi pet sej, dopisov je obravnavalo 414, ki so biti večinoma rešeni. Glede vajenistva je omeniti, da vajeniške preizkušnje še nismo uvedli, iker čakamo na splošen tozadevni pravilnik. Gospodarsko stanje se je napram prejšnjim letom zelo poslabšalo. Že skoro neznosna kriza pri vseh panogah trgovine sili vestnega trgovca, da uporabi vse svoje znanje borbi za obstanek. Danes je velika spretnost, biti trgovec. Paziti mora, kako kupi, še bolj paziti mora, komu proda na upanje, paziti, da se zaloga hitro menjuje. Citati mora strokovne liste. Priporočati je posebno glasilo vseh gremijev »Trgovski list«, ki prinaša članke o vseh panogah trgovine, in je Žitanje tega lista za vsakega ko- ristno in potrebno. Tudi lesni trgovci naiclejo v njem najnovejša poročila o trgu in borzah. Kriza v lesni trgovini je strnila naše lesne trgovce v lesno sekcijo, ki povoljno deluje pod vodstvom načelnika g. Paplerja Alojza. Nadalje je načelnik poročal o skupnem davku na poslovni promet, o novem civilnopravnem postopku, o prodaji žganja v zaprtih steklenicah in o pobijanju nedopustnega poslovanja konzumov z nečlani. Priporočal je vsem članom, ki še niso svojih nameščencev zavarovali pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, ki že skoro sto let posluje, da to gotovo store, ker isto nudi pri enaki zavarovalnini večje Ugodnosti. Poročilo g. Fiirsagerja je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. G. tajnik Kramar je nato prečital računski zaključek za pretečeno leto. Dohodki so znašali Din 34.149-54, in izdatki Din 21.649-54. Skupno premoženje pa je zuašalo koncem leta Din 70.157.82. Računski pregledovalec g. Eržen je predlagal razrešnico načelstvu, ki je bila soglasno sprejeta. Proračun za tekoče leto, ki izkazuje Din 26.750 dohodkov in ravno toliko stroškov, je bil isto tak o soglasno odobren. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o nagradah v procentih in koledarjih ob novem letu, glede predpisa večjih doklad podružničnim trgovinam, o odpiranju in zapiranju trgovin. Sklenilo še je prodaji kon-zumov nečlanom posvečati vso paznost, da bodo ramotako obdavčeni, kakor trgovci. Kohečfto je načelnik izrekel željo, da bi vsi navzoči ohranili zanimanje za stanovsko organizacijo, zahvalil se je ^a rnnogobrojno udeležbo in zaključil občni zbor. Udeležba je bila dobra, navzočih je lpilo 75 članov tudi iz najbolj oddaljenih oibčin. Želeli bi vedno tako in še večje zanimanje za naše stanovske interese! HA. djomjcm, Otvoritev novih telefonskih relacij. Po odloku prometnega ministrstva je od 10. marca t. 1. naprej otvorjen telefonski promet: 1. Ljubljana — Hallein in Ljubljana — Salzburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto v obeh relacijah: 4‘65 zl. fi. ali 51*15 Din (petdeset, eden 15/100). 2. Maribor — Hallein. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 3-90 zl. fr. ali 42*90 Din (štirideset dva 90/100). Po odloku prometnega ministrstva p. t. štev. 2054& od 12. marca t. l. naprej otVorjene sledeče telefonske relacijie: 1. Rogaševci — Radkersburg, Mureck, Jennersdorf, St. Martin an der Raab in Leibnitz. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh relacijah je 1-50 zl. fr. ali 16*50 Din (šestnajst 50/100). 2. RogašeVci — Graz, Bruck an der Mur in Lcoben. Pristojbina 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din (dvajset devet 70/100). 3. Rogaševci — Wien. Pristojbina 3-45 7.1. fr. ali 37-95 Din (trideset sedem 95/106). 4. Rogaševci — Fieborbrunn In St. %hann in Tirol. Pristjobina 3-90 zl. fr. ali 42*90 Dih (štirideset dva 96/100). 5. Rogaševci — Innsbruck. Pristojbina 4-35 zl. fr. ali 47-85 (štirideset sedem 85/100). Po odloku prometnega ministrstva p. t. štev. 20.652 od dne 12. marca t. 1. so od 25. marca t. 1. naprej otvorjene sledeče telefonske relacije: 1. Turnišče — Radkersburg. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša l-50 zl. fr. ali 16*50 Din (šestnajst 50/100). 2. Turnišče — Graz. Pristojbina 2-70 zl. fr. ali 29*70 Din (dvajset devet 70/100). 3. Turnišče — WTeh. Pristojbina 3-45 zl. fr. ali 37*95 Din (trideset sedem 95/100). Po odloku prometnega ministrstva p. t. štev. 16.647 od 13. marca t. 1. so od 25. marca t. 1. naprej otvorjene sledeče telefonske relacije: 1. Krilevci pri Ljutomeru — Mureck. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 1-50 zl. fr. ali 16-50 Din (šestnajst 50/100). 2. Križevci pri Ljutomeriii — Graz. Pristojbina 2-70 zl. fr. ali 28*70 Din (dvajset devet 70/100). 3. Križevci pri Ljutomeru — Wien. Pristojbina 3-45 zl. fr. ali 87*95 Din (tridešet sedem 95/160). m AMERIŠKI "KAPITAL IN SvlETOVNO GOSPODARSTVO. Iz uradnih ameriških podatkov raz-vidimo, da so Združene države severo-ameriške investirale v inozemstvu sedem in pol milijard svojih kapitalij, t. j. 423 milijard dinarjev. V tej svoti niso ^'računana posojila tujim državam in občinam, posest vrednostnih papirjev, bftnčup, terjatve, tudi ne privatna posojila. Od inozemskih investicij odpade 1352 milijonov na Evropo; Qd tega 216 milijonov dolarjev na Nemčijo, kjer je 66 odstotkov ameriškega fc&pitala vloženega v razne industrije, predvsem v avtomobilske, strojne, elektrotehnične, železne in tekstilne. * * • PRODAJA PODJETJA »FIAT« PADLA. Tovarna avtomobilov in motorjev >Piat« (glavnica 400 milijonov lir) izka- zuje za preteklo leto 41 milijonov lir čistega dobička proti 82 ihilijonom v letu 1929 in izplačuje 9 odstotno dividendo proti 12‘/i.#/o. Prodaja je padla od 1200 na 985 milijonov lir. Narasla je prodaja industrijskih avtomobilov in sestavnih delov in tudi prodaja Dieselovih motorjev. Oddelek za aeroplanske motorje je bil zadovoljivo zaposlen, padla je pa produkcija aeroplanov samih. • • • LIKVIDACIJA VELIKE TRGOVSKE FIRME. 'k&koa* 'i»6TOč& SDle Štundec, je znana firma Strasing in Konig, ki se peča s trgovino z žitom, oklenila, da bo likvidirala. Kakor poroča Omenjeni list, je tvrdka v to prisiljena najbrže zatadi tega, ker je na Madžarskem ter v sosednjih državah privatna trgovina z žitom nerentabilna. ^Devizno tržišče. Tendenca spremenljiva. Pretečeni leden je vladala nadalje trajajoča kupčijska rezerviranost in sicer predvsem radi znatnejših tečajnih oscilacij baš onih deviz, s katerimi so na ljubljanski borzi največ trguje. Razen Cmiha, ki je bil skozi ves minuli teden zaključevali na bazi intervencijskega tečaja 1095-60 in deloma Budimpešte, *ki je notirala 23. t. m. 9-9299, od 24. t. m. dalje pa 9-9261, so beležile naslednje devize s tendenco navzgor (navajamo povprečne intervencijske tečaje od 23. in 27. marca): Amsterdam 22-825 do 22-83, Berlin 13-565—13-5725, London 276 63— 276-67, Newyork 56-815—56-83 m končno Trst dne 23. marca 298-11 za denar, 208'28 za blago ter 27. marca v petek 298-28. Nasprotno šo tekom zadnjega tedna popustili tečaji Bruslja od ! 7-9289 iia 7-9266, Dunaja od 8-0088 na | 8-0066, Pariza od 222-77 na 222*74 in slednjič Prage od 168-78 na 168-72. iNotiic ostalih deviz ni bilo. Na štirih borznih sestankih (v sredo na praznik borza ni poslovala) pretečenega tedna je bilo perfektuiranih zaključkov skupaj za 13-939 milij. Din, od čegar je dala samo Narodna banka preko devet in en četrt milijona dinarjev deviz na razpolago in sicer največ New-yorka (dva in pol milijona dinarjev), Londona (2-102 milij. Din), Dunaja (1’400 milij. Din), Curiha 1-391 milij. Din) in Berlina (0-017 milij. Din), poleg tega pa še po par zaključkov Trsta, Budimpešte in Pariza. Privatna ponudba pa je omogočila gros zaključkov v Londonu (2-776 milij. Din), Curihu (1*211 milij. Din), Trstu (0689 midij. Din) ter dala par zaključkov Budimpešte, Dunaja, Newyorka in Amsterdama. Iz navedenih prometnih številk: dne 23. marca Din 3,424.980-49, Curih-Lon-don, dne 24. marca Din 3,580.489-60 Newyork - London, dne 26. marta Din 3,348.695*35 London - Newyork, dne 27. marca Din 3,585.236*72 London - New-york, je razvidno, da je bil malone na vseh borznih dnevih prejšnjega tedna sorazmerno enako velik dnevni promet in da so na poedinih sestankih prevladovali predvsem zaključki Londona, zatem pa Newyorka in Curiha. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna, brez zaključkov. Tečaji vseh na tukajšnji borzi notira-tiih efektov so tekom minulega tedna ostali brez sprememb. V 'Blairovih posojilih sploh ni bilo prometa in je bilo 8% nudeno dne 23. in 24. marca po 93*—, a v četrtek in petek zadnjega tedna pa po 93-75, do-čim je 7 % beležilo skozi ves teden 83-50. Lesno tržišče. Tendenca mlačna. S pričetkom pomladanske sezone se je pojavilo povpraševanje po raznem blagu. Prišlo je tudi do zaključkov, žali-bog pa tudi do proteistov. Kljub natančnim pogodbam in dasi se vedno in povsod poudarja, da se more dvignita naš izvoz le s produkcijo eksportnega lesa, se mali producenti nikakor ne morejo privaditi, da bi se točno držali pogodb oziroma izdelovali blago, ki se lahko izvaža. S tem, da se na ta dejstva ne polaga največje pozornosti, trpi na eni strani producent občutno škodo ter nastajajo nepotrebni spori, ki so vezani z občutnimi stroški, na drugi strni pa — in kar je še bolj škodljivo — se kvari ugled in zaupanje v naže blago na tujih da se bo naš izvoz na kakršenkoli ria&in uredil, oziroma se podvrglo izvorno blago kontroli. Prodalo se je pretečeni teden na ljubljanski borzi: 1 vagon hrastovih plohov, 1 vagon mecesnovih desk, 2 vagona oglja in eksekutivnim potom 8 vagonov bukovih drv. rOVPltASEVANJA. 200 do 300 ni3 desk, 4 m dolžine, smreka, debeliue. .45, 50, 60, 70 do 100. mm, I.—II-in tudi III.—IV. kvalitete. — Cena franko italijanska meja z navedbo teže m3 — suho. 300 m3 moralov, 30 X 60, 35 X 70, 60 X 00, 70 X 70, 80 X 80 mm, kuhicirano žB 2 'mm man'j pri vsaki debelini. Dobava maj, junij, julij- avgust. Franko italijanska meja. Bukovo oglje, prima, lepo, brez prahu in braške. — Franko itali anska meja. Hrastove podnice, paralelne, in sicer: 300 m3 debelina 55 nun, dolžina 2 80 ift; 75 m3 debelina 45 111111, dolžina 2 65 ;tp ; 75 m3 debelina 65 mm, dolžina 2 90 tn; 50 in3 debelina 45 mm, dolžina 2-90 m. — Franko italijanska meja z navedbo dobavnega roka in teže m3. — Blago od 18 cm naprej. I.—II. kvalitete. Vzame se tudi delne dobave. , Borovi hlodi, 40.000 komadov od 1-80, 2 in 2 50 in dolžine, debelina na tanjšem koncu 11/13 in 14/16, vsake debeline polovico. — Dobava do konca julija t. 1. Plačila z akreditivom. Cena franko Sušak pristanišče. Bukovina ži la Slavonija, parjena, I. kvalitete, neohrobljena; bukovina 6 la. Slavonija, parjena, II. kvalitete, • neobrobljena. in obrobljena. isto tako v J. in II. kvaliteti. — Dimenzije in dolžine običajne. Ceha franko italijanska meja. Bukovi pragovi, 260 m, 16X26X16. 2’50 m, 15X25X16, 2 60 hi, 14X24X15. Najmanjši kvantum 2000 komadov. Dobava do konca maja odn. nekaj junija. Franko vagon nakladalna postaja. Brzojavni drogovi, smreka in jelka: dolžina 10 m, debelina na tanjšem koritu 12 cm, zdrave kvalitete. Kvantujp 20 do $0 tisoč komadov letno, 1500 do 2000 komadov mesečno. Cena 275 Din, franko Siišak pristanišče. Brezovi hlodi, sveže sečnje, od2m naprej s toleranco 10% od 1 do 2 m, blago absolutno ravno in zdravo, z najmanjšim odstotkom malih grfiic posameznih, premer v vrhu 20 do 30 cm. Ceha franko meja Postojna za 100 kg. 2 vagona mesečno! Večjo množino bukovih pragov 220X20X 14 cm ih 2-65X24X16 cm. Navesti množino, “opavni rok in ceno franko meja Postojna. Hrastovi hlodi od 3 do 4 metre dolžine, najmanjši premer pod skorjo 30 cin. Cena Iraško Postojna tranzit. Bukova metlišča,. 1 m dolžine, 27/27 mm. Franko meja Postojiia. Bukovo oglje z 40% kanele. Cena franko meja Postojna tranzit. Naravna 'bukovina, od 1 do 2 m dolžine ali tudi manj (toda navedene), od 10 cm širine naprej debeline od 27 in 30 mm. Blago obrobljeno, paralelno, polnomemb, popolno-ma suho. Franko -meja Postojna tranzit Hrastovi boulea, prima kvalitete, debelina samo 40 mm. Franko meja italijanska. Lipove letve od 1 m naprej: 7 X 55, 7 X 100, 7 X 120 m. Vse franko meja Postojna tranzit. 30 m8 jesenovih plohov za kolarstvo, od 20 cm premera naprej, zdravo in negrčavo. Kvantum: .2 vagona. Bukovi testoni, IV. kvalitete in ozki. — Cena franko prihod Siišak pristanišče. Žitni trg. iRadj velikih zalog pšenice se je v Združenih državah razvila živahna propaganda z& zmanjšanje posetvene ploskve in za izboljšanje kvalitete pridelka. : Pri normalnih žetvah v glavnih pro- dukcijskih državah preostaja 45 milijonov to. pšenice, ki se je ne more razprodati. — Zaloge se tedaj iz leta v leto kopičijo tako, da ziuišajo vidne zaloge koncem meseca marca 17*3 to. napram (15 milijonov to., 14’5 oz. 11-1 milijonov (to.) v prejšnjih letih. — Taka situacija se dolgo ne more vzdržati, ker končno ni mogoče ad infinitiim letni preostanek produkcijo pšenice 'gronia-di/ti in te zaloge prekladati iz sezije v sezijo. — Skrajna nemožnost porabe obstoječih zalog blaga do nove žetve pa onemogoča vsako podjetnost na amer. žitnih tržiščih. Izrazita tendenca se iz teh razlogov še vedno ne imore uveljaviti in neenakost na borzah v USA se vedno bolj izraza. ..itontoejitslue ....jaaMujeao „ * vsem interesom žitno konferenco v Hi-jn;u, , ker se, sklepa, t?, konl^ence pričakuje odločhjoči vpliv na fjazv$ žjjt-he trgovine. — Potrtost med žitnimi trgovci je povzročila vest o ililtyi4aciji sve-ipvne žitne tvrdke Strasser '& Konig. — Obveznosti te tvrdke se cehi na ca 1 ji milijona dolarjev, ki bodo baje 100% plačane. Pri nas je ostala situacija v splošnem popolnoma neizpremenjena. Jeseni skle- njene terminske kupčije se do sedaj v redu realizirajo. — Interes za promptno blago ni tako živahen kot se je pričakovalo, ker je konzum pri nakupih skrajno previden. Cene so v glavnem neizpremenjene, ker dovozi blaga niso preobilni. Tedaj 1. aprila 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 b. gold. . —•_ 22-835 Berlin IM 1Č555 13585 Bruselj 1 helga 7-9202 Budimpešta 1 pengt) . —• 9-9277 Curih 100 fr 1094-10 1097-U' Dunaj 1 šilinu 7-995 8-025 London 1 funt — • 276-7 Newvork 1 dolar ... 56-75 56-95 Pariz 100 fr 221-87 22387 P ra (ja UK) kron 168 32 169-12 Trst UK) lir 297 10 299-10 ŽITNI EKSPOiRTNI PREVIŠKI. Vsepovsod se vršijo konference o ekspertnih previških in njih izvozu, kujejo se pod tem ali onim imenom regionalne zveze, govori se o preferenčnih carinah itd. Prav sedaj je pričela zborovati velika mednarodna agrarna konferenca v Riimu, ki se je udeležujejo tudi zastopniki Jugoslavije Zato je dobro, če dobimo vsaj površen pregled o žitnih ekspertnih previških v zadnjih dveh kampanjah. Slika je sledeča: Kampanja 1929/30. met. stotov Kanada in U. S. A. 182 mil. Argentina 50 mil. Avstralija 27 mil. Rusija 2 mil. Donavske dežele, Poljska, Severna Afrika 19 mil. Skupaj 280 mil. Kampanja 1930/31. Kanada in U. S. A. Argentina Avstralija Rusija Donavske dežele, Poljska, Severna Afrika 20 mil. met. stotov 200 mil. 50 mil. 50 mil. 25 mil. Skupaj 345 mil. Vidimo veliko večji eksportni previ-8ek v zadnji kampanji kot v predzadnji, zlasti v Avstraliji (za več kot 80 odstotkov) in predvsem v 'Rusiji (za več kot 1000 odstotkov). VELIKI RUSKI TRANSPORT VINA NA REKO. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je obvestil glavno zvezo vinogradnikov in sadjerejcev v Beogradu o sledečem: Jugoslov. generalni konzul na Reki poroča, da organizira sedaj na Reki se nahajajoči zastopnik sovjetske vlade Kolumic prodajo ruskega vina, ki bo v kratkem prispelo na Reko. Doslej je zaključil Kolumic že z Brusljem, Hamburgom, Dunajem, Bratislavo in skandinavskimi državami o treh milijonih litrov vina. Ponuja re-škim vinskim trgovcem staro in novo vino od 10 do 14 stopenj po 90 par za liter. Ta cena je tako nizka, da ne krije niti transportnih stroškov s Krima na Reko. Kolumic pravi, da bo prišel na Reko sovjetski parnik »Zemlja« š skoraj 1,000.000 1 vina; sledila mu bosta še dva parnika »Tržaškega Lloyda« z k 800.000 hi vina. • * • PREOBRAT V RITSKI LESNI INDUSTRIJI. Sovjetska vlada je konečno predala i vse svoje gozdove 'lesni industriji. Na podlagi tega so ustanovili splošncnrusko i lesno gospodarsko organizacijo (sojus-j lesprom), ki naj izvrši potrebne načrte ' ra izrabo gozdov, uredi ter upravlja gozdarsko gospodarstvo in lesno industrijo. S to novo ustanovitvijo se je ba-vila prva vseruska konferenca gozdarskih in lesnoindustrijskih delavcev, ki se je pred kratkim vršila v Arhangel-sem. S prav posebnim zanimanjem so sledili poročilu Kolika (Sojuslesprom) in predsednika Daniševskega. V svojem referatu je Daniševski naglašal, da ruski izvoz lesa polagoma (narašča, Iter obrazložil, kakšno vlogo igra ruski les na inozemskih tržiščih. Konečno je navedel Daniiševski konkretne ukrepe v svrho pospeševanja izvoza ruškega lesa. Polagoma hočejo pričeti izvažati pelin celofabrikate, dočim bodo neobdelani les izvažali le v popolnoma majhnih količinah. Sicer pa rusko lesno gospodarstvo ni tako sijajno, kakor se splošno misli. Po načrtu bi morali do konca 1. 1930. producirati 50 milijonov lesa za uporabo. Dočim eo večji tkepteli, kakor Sibles, Karelles, Zapadoles itd. do 10. decembra 1930. producirali le 25% množine lesa, kakor je bila določena v načrtu, so imeli manjši, karteli, kakor Tatles, Lesbel itd. mnogo boljše rezultate. Pravijo, da primanjkuje delavcev, 'kar je pa menda! bolj prazen izgovor, ker je v sovjetski.', unije v tem oziru prisilno delo. —-DGiP. Nova velevažna knjiga za trgovce, obrtnike, denarne zavode in pridobitue kroge sploh. Slovenci nimamo še knjige, ki bd pojasnila našim poslovnim krogom bistvo in delokrog bank in borz. Da se izpopolni ta vrzel, je spisal po najboljših virih in na podlagi Lastne dolgoletne prakse g. Rudolf Šega praktično knjigo »Banka i n b o r z a«, ki izide v kratkem času. Knjiga bo obsegala približno 16 tiskanih pol in bo veljala brez poštnine 50 dinarjev. Ker se bo knjiga tiskala spričo ‘velikih tiskarniških stroškov le v določenem številu, naj jo vsi tisti, ki si nameravajo nabaviti knjigo, naro-če že zdaj. Kupnine ni treba nakazati, ker se bo knjiga razpošiljala po povzetju. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Rudolf Šega, Ljubljana, Tavčarjeva ul. štev. 12. Glavnica Romunske državne agrarne banke je bila določena s 330 milijoni zlatih lejev. Razdeljena je v 66.000 delnic: 32.000 prednostnih in 34.000 navadnih. 30.000 prednostnih delnic prevzamejo inozemske banke, ki jim jamči država 7-odstotno dividendo. — Država participira na glavnici s 170 milijoni zlatih lejev, razdeljenih v 33.000 navadnih in 1000 prednostnih delnic. Vožnja s »Zeppelinom« iz Evrope v Ameriko (Friedrichshafen — Newyork), s katero bodo pričeli leta 1933, bo stala za eno osebo 900 do 1000 dol. Trajala bo iz Evrope v Ameriko 2 dni, nazaj dva in pol. Zračna ladja bo napolnjena s helijem, gnali jo bodo Dieselovi motorji. Cena kavčuka je padla na rekordno globino 3s/» d za 1 angleški funt. V zgodovini kavčuka je to najnižja cena. Prizadevanje za omejitev produkcije se je izkazalo kot brezuspešno, razpoložljive zaloge bodo nadalje rasle. Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 8. aprila 1. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov plinskih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg masti, 4000 kg riža, 2000 kg kave in 40.800 kilogramov moke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 čistilca za zrak in 2 aparatov za odvajanje olja iz komprimiranega zraka. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. aprila t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odele-nje v Beogradu, glede dobave 56.600 kg žebljev; pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 18.700 metrov raz-nega sukna in tkanin; dne 18. aprila t-1. glede dobave 12.000 parov čevljev; dne 20. aprila t. 1. pa glede dobave 1500 ton premoga. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Oddaja popravila in pleskanja mostov na progi Vinkovci-Brod se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 17. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri gradbenem oddelku te direkcije). Oddaja zakupa buffeta na postaji Var- dište se 'bo vršila potom ofertalne licitacije dne 20. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Trjiu jioriičiLi TRG JAJC. Zadruga za eksport jajc v Št. Juriju ob Južni železnici poroča: Dokler se je nakupovalo za Veliko noč, je bdiia cena stabilizirana. Sedaj cene nadalje padajo in ni videti, kdaj bo dosežena globinska točka. Cena jc že nižja kot je bila prod vojno. Najnižja mirovna cena je bila 95 švicarskih frankov za zaboj pO 1440 kosov franko tranzit Buchs. Danes se plača za zaboj 102 švic. fr., a švicarski frank je sedaj slabši kot je bil pred vojno. Produkcija je povsod velika. Rusi, ki so nam lani še dosti prizanesli, so se na Dunaju že zopet pojavili. Prepričani smo, da l>o padla cena še pod 100 švicarskih frankov. Tudi se že sliši, da je Nemčija faktično izvedla nameravano zvišanje uvozne carine; samo ne ve se še, do 'katere višine. Tudi še nimamo uradnega obvestila. Samo naši eksperte rji sanjajo še o visokih cenah in vedno misfijo, da gospodje, ki so prodajo že več let vodili, ne znajo več prodajati. Veletrgouma „jana prlporota Ipecerifsko blago rginovritno iganj«, moko in deželna pridelke • Rasnovratno rudninsko vodo Lastna praiarna sa kavo In mlin sa diia-ve a eiektr. obratom (astkl na razpolago I Za jugoslovanski patent št. 5503 od 1. januarja 1928 na: »Postopek za izdelovanje umetnih snovi iz Viskoze« (»Verfahren zur Herstellung von Kunststoffen aus Viskose«) in dopunski patent št. 5762 od 1. aprila 1923 na: »Postopek za zvišanje raztegljivosti umetnih niti, izdelanih Iz Viskoze potom oborjenja z močno mineralno kislino, posebno z močno žvepleno kislino« (»Verfahren zur Erhohung der Dehnbarkeit von Kunst-faden, hergestellt aus Viskose durch Fallen mit starker Mineralsaure, insbesondere starker Schwefelsaure«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. KLIŠEJE vseh vrsi- ~pcr -f&loa rafij a /l-ali nsba k uje rt ajs o7 id n 9/še ki €9 ST*DEU UU Bil ANA DAl MATI NOVA 13 Viiiccef tovarna vinskega kisa, el. z o. z. £> i u b 2 i a n ol nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz prisinega vina. Tehnično in higijeniČno najmoderneje urejena hisarna v Jugoslaviji Pisarna: ijubljaiia, Dunajska c. 1 a, IB. naJsir. Zahtevajte ponu Jbol Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list ijubljana^ Gregorčičeva 23 T Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, -w- = letake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, barvotlske, : cenike kakot tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih | j j ISKARNA MERKUR Telefon 25-52 Lastna knjigo- veznica iJreis dr. IVAN PLESS. - 7,a Trgovsko - industrijsko A d »MERKUR« kot izdajatelja in tiskana- O. MICHALEK. Ljubljana.