PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	..
Abb. postale I gruppo	“ LiCIia VU lir
Leto XXIX. Št. 256 (8658)
TRST, četrtek, 1. novembra 1973
fSfS Goren^Tre^šf od^lS^sept^bra	vJ^IK--i “ovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim- razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»
____________________________ • P a 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA SADATA
Vrsta političnih pobud za trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu
Ameriški zunanji minister Kissinger prihodnji teden v Kairu - Golda Meir dopotovala v ZDA ■ Daljši pogovor med Nixonom in novim egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem - Bumedien za medarabsko srečanje na vrhu
KAIRO, TEL AVIV, WASHINGTON, 31. — Medtem ko je položaj na bojiščih med Izraelom in Egiptom ter Sirijo danes bil popolnoma miren, so v teku številne diplomatske pobude, katerih namen je doseči čimprej trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V okviru teh pobud je izraelska ministrska predsednica Golda Meirova odpotovala v Washington, kjer bo imela vrsto pogovorov s predsednikom Nixonom in z zunanjim ministrom Kissingerjem, ki bo prihodnji
teden, kot so uradno sporočili tako v ZDA kot v raznih arabskih državah, obiskal Kairo, Aman ter nekaj drugih arabskih prestolnic. V Kairu so tudi sporočili, da je predsednik Sadat imenoval Ismaila Fahmija za novega egiptovskega zunanjega ministra namesto Mohameda El Zajata, ki bo odslej predsednikov svetovalec. Fahmi je bil doslej minister za turizem.
Med pobude za dosego miru na Bližnjem vzhodu je treba prišteti tudi sestanek med Nixonom, Kissingerjem in sovjetskim veleposlanikom v ZDA Dobrininom. Treba je poudariti, da se bo Nixon v kratkem sestal tako z novim egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem, kot s predsednico izraelske vlade Meirovo.
Poročajo tudi o domnevnem potovanju posebnih odposlancev alžirskega predsednika Bumediena v razne arabske države, ki naj bi
tamkajšnjim voditeljem predlagali medarabsko srečanje na vrhu.
V ospredju pozornosti pa je vsekakor tiskovna konferenca, ki jo je danes imel egiptovski predsednik Sadat. V svojem uvodnem posegu je v podrobnosti orisal sedanji položaj na Bližnjem vzhodu z vojaškega in s političnega stališča, o-benem pa je tudi povedal, kakšne so perspektive za bodočnost. Poudaril je, da je Egipt spoštoval vse mednarodne resolucije za dokončno rešitev krize na Bližnjem vzhodu in da je njegova država pripravljena takoj začeti pogajanja pod pokroviteljstvom OZN za izvajanje resolucije št. 242 iz leta 1967, če se bodo izraelske čete umaknile na položaje, ki so jih nasprotujoče si oborožene sile imele 22. oktobra letos, ko je stopila v veljavo prva ustavitev nosti.
V svojem dolgem uvodnem poročilu je Sadat večkrat podčrtal dejstvo, da je Egipt privolil v premirje, ker je prejel natančna jamstva tako od SZ kot od ZDA. Egipt bo spoštoval premirje, čeprav njegovi generali pritiskajo na Sadata, da bi odpravili izraelsko prisotnost na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Predsednik Sadat je pohvalil Združene države Amerike, zaradi njihovega konstruktivnega zadržanja. V nadaljevanju je podal razloge, ki so ga prepričali, da je sprejel resolucijo št. 338 o ustavitvi ognja. Egipt je sprejel ustavitev ognja, ker sta mu obe velesili zagotovili spoštovanje črte premirja iz 22. oktobra ter takojšen začetek pogajanj za izvajanje resolucije varnostnega sveta ki predvideva umik Izraelcev z arabskega ozemlja, ki so ga zasedli leta 1967 po šestdnevni vojni.
Sadat je izjavil, da je pred dnevi prejel poslanico generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva, v katerem je govor o zahtevi, ki jo je izrazil britanski ministrski predsed-sovraž-1 nik Heath. Heath zahteva od Egipta, naj ponovno odpre ožino Bab
Dokončno preklicano alarmno stanje za ameriške oborožene sile v svetu
MMH
k Zahodne Nemčije je odpotovalo 11 tisoč ameriških vojakov, ki so se udeležili manevrov NATO v južni Nemčiji
El Mandeb ter naj osvobodi izraelske vojaške	ujetnike,	v	zameno
pa naj bi Izraelci spustili iz obroča egiptovsko tretjo armado, ki obkoljena na Sinaju. S tem v zvezi je Sadat rekel, da bo pristal na zamenjavo samo takrat, ko se bo Izrael umaknil na položaje, ki jih je imel 22. oktobra. Kar zadeva Bab El	Madeb pa	bodo
tem vprašanju razpravljali med mirovnimi pogajanji. Znano je. da ta ožina nadza~uje vstop v Rdeče morje ter je zato bistvene važnosti za ladje, ki so namenjene izraelsko pristanišče Eilat.
Kar zadeva	politični	položaj	je
Sadat omenil	pogovore,	ki jih	je
imel v Kairu s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom, trisk, ki bo prihodnji teden opravil ameriški zunanji minister Kissinger na Bližnjem vzhodu, pogovore novega zunanjega ministra Fahmija v Washingtonu ter skorajšnje potovanje svojega svetovalca in bivšega zunanjega ministra Zajata v Erancijo k predsedniku Fompidouju.
Sadat je nato govoril o perspektivah za bodočnost. Dejal je, da je Golda Meir odpotovala v Washington, s tem v zvezi je Egipt že obvestil Nixona, da ne more prenesti izraelske prisotnosti na zahodnem bregu prekopa. Poleg tega bi Egipt ne mogel ostati ravnodušen, če bi bila v nevarnosti egiptovska tretja armada.
Posebno poglavje svojih izvajanj je Sadat posvetil odnosom z drugimi arabskimi državami, katerih enotnost je močno poudaril. Arabci imajo pravico do pravega miru, ki ne sme ogrožati pravic nobenega ljudstva. Treba je tudi spoštovati pravico palestinskega ljudstva. Na morebitni mirovni konferenci morajo zato biti prisotni tudi predstavniki Palestincev, ki edini lahko govorijo v njihovem imenu.
V odgovor na vprašanje kakih 400 novinarjev, ki so bili prisotni na konferenci, je Sadat ponovno potrdil, da je Egipt pripravljen odpreti Sueški prekop. V štirih mesecih bi prekop lahko bil spet ploven. Po njegovem mnenju so tudi možni ponovni stiki med visokimi izraelskimi in e-giptovskimi častniki.
Libanonski dnevnik «Al Moharers», ki je neuradno glasilo palestinskega osvobodilnega gibanja piše danes, da bi Palestinci pristali na mednarodno konferenco o miru na Bližnjem vzhodu. O tem so se baje domenile vse palestinske organizacije po dokaj razburljivi seji. Dnevnik ne omenja izrecno domnevni sovjetsko - ameriški načrt, o katerem je pred dnevi pisal drugi libanonski dnevnik «Al Nahar», pravi pa, da so Palestinci izdelali skupno izjavo, v kateri pravijo, da so zahodni breg reke Jordana, področje Gaze in področje He-meha (na Golanskem višavju v bližini jordanske meje) palestinska zemlja, na kateri bivajo Palestinci in o
katerih ne more biti diskusije. S tem naj bi posredno pristali na us tanovitev palestinske države na za hodnem bregu Jordana, na področju Gaze ter v vzhodnem delu Jeru zalema.
Izraelci zaplenili sovjetske rakete?
WASHINGTON, 31. - Iz vladnih krogov ZDA so sporočili, da so Izraelci med zadnjo vojno zaplenili nekaj sovjetskih raket zemlja - zrak tipa SAM 6, ki jih sedaj ameriški vojaški strokovnjaki proučujejo. Kaže tudi, da je več tega orožja padlo v izraelske roke in da jih je Tel Aviv že vključil v svojo redno oborožitev. Rakete SAM 6 so povzročile v prvih dneh vojne mnogo preglavic izraelskemu letalstvu, ki ni moglo priti do živega egiptovski obrambni črti na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Teh raket niso do sedaj še uporabili v nobenem spopadu. Omenjene rakete prevažajo tovornjaki, na katerih so tudi naprave za njihovo izstrelitev. Nekaj tovornjakov naj bi prav tako padlo v izraelske roke.
Počastitev spomina padlih


S slovesnim polaganjem vencev na grobove in spomenike padlim se bodo razne organizacije danes oddolžile njihovemu spominu. Poročilo na drugi strani. Na sliki: predstavništvo generalnega konzulata SFRJ v Trstu je včeraj položilo venec pred spomenikom padlim v Bazovici. Spomin padlih so počastili tudi bazoviški šolarji
................mn.m.im  .............................,mmmmm,mmm.m,  
ZAKLJUČENO ZASEDANJE SOCIALISTIČNEGA CK
PSU Druga faza vladne akcije preizkusni kamen levega centra
Odobren z glasovi večinskih struj dokument o političnem položaju ■ De Martino:
«Le malo možnosti je, da bi preprečili izvedbo referenduma o razporoki»
RIM, 31. — Zasedanje centralnega komiteja PSI se je zaključilo odobritvijo političnega dokumenta, ki so ga predložile večinske struje in ki je prejel 96 glasov, 45 članov CK, pripadnikov Lombar-dijeve in Mancinijeve struje, je glasovalo proti dokumentu.
Resolucija uvodoma ugotavlja, da je sklep socialistov o sodelovanju vladi omogočil, da so bili v prvih mesecih delovanja levosredinske vlade doseženi pozitivni rezultati. Kljub tem rezultatom pa vzbuja zaskrbljenost začetek druge faze vladnega delovanja: po mnenju PSI bo ta nova faza preizkusni kamen za politiko levega centra. Dokument v tej zvezi poudarja potrebo po nadaljevanju akcije za ustavitev inflacijskega procesa in važnost konfrontacije in sodelovanja s sindikati.
Resolucija CK PSI se nato zavzema za konkretne pobude za Jug za poljedelstvo, za stanovanjsko zdravstveno reformo ter za reformo univerze, za izvajanje obvez
STUTTGART, 31. - Danes so preklical alarmno stanje za ame-1 riške oborožene sile v svetu, ki ga je Nixon razglasil 25. oktobra v Zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. Vest so sporočili ameriški vojaški krogi, potrdil pa jo je tudi glasnik glavnega štaba ameriške vojske v Evropi. Ukrep zadeva približno 200 tisoč vojakov in 70 tisoč pripadnikov letalstva.
Glasnik ameriške vojske je izjavil. da preklic ne zadeva šestega a-meriškega brodovja, ki je še vedno v jugovzhodnih vodah Sredozemskega morja. Kot znano je ukaz predsednika Nixona zadeval ameriške sile v vsem svetu, prejšnjo soboto pa so ga obdržali samo za vojake ZDA v Evropi, Sredozemlju in A-tlantskem oceanu.
Nadaljuje se medtem polemika med ZDA in njihovimi evropskimi zavezniki, katerim Nixon očita, da so ostali preveč nevtralni v zadnjem arabsko-izraelskem spopadu. V polemiko je posegel tudi ugledni dnevnik «New York Times», ki poudarja, da so evropske države ravna’e pravilno, saj jih ZDA, kot njihova navada, niso obvestile o svojih pobudah za pomoč Izraelcem.
Tarča ameriških napadov v tej polemiki je predvsem Zahodna Nemčija, Bonska vlada je prejšnji teden prepovedala, da bi z njenega ozemlja pošiljali orožje Izraelu. V pismu, ki ga je zvezni kancler Brandt poslal predsedniku Nixonu. je rečeno, da je zahodnonemška nevtralnost največji prispevek, ki ga je ta država lahko dala za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
MOSKVA, 13. — V sovjetsko glavno mesto je prispel zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel, ki ea je na letabšču dočakal njegov sovjetski kolega Andrej Gromiko. Ob svojem prihodu je Scheel iz ja-, vil. da se bo s Sovjeti pogovarjal o vrsti vprašanj, v katerih zavzemajo pomembno mesto gospodarski odnosi med obema državama.
nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlllllllllllllllllIlliliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii,,,
DOKUMENT VODSTVA FEDERACIJE CGIL, CISL TN UIL
Zahteve sindikalne federacije do vlade glede cen, reform in politike za Jug
RIM, 31. — Danes so objavili dokument, ki ga je včeraj odobril vodstveni odbor sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Dokument potrjuje cilje sindikata, ki so «korenita sprememba sedanjega vzorca gospodarskega razvoja, boj proti povišanju cen in izboljšanje pogojev delavcev v podjetjih». Federacija meni, da je uresničenje teh ciljev toliko bolj potrebno, kajti sedanja oblika gospodarske obnove ponovno postavlja v ospredje stara neravnovesja in kontradikcije, medtem ko se vlada še vedno ni odločila, da bi se poslužila vseh instrumentov, ki jih ima na razpolago, za usmeritev politike javnih in zasebnih investicij ter strukturnih sprememb na način, ki bi bil v skladu z interesi skupnosti.
Sindikalna federacija v dokumentu zahteva med drugim; zamrznje-nje cen najbolj nujnih izdelkov, javnih uslug in najemnin; uresničenje nove politike cen; izreden in nujen poseg za mesta Neapelj, Taranto, Bari, Reggio Calabria in Palermo. V zvezi s tem vprašanjem vodstvo federacije zahteva nujno in konkretno konfrontacijo z vlado ter že sedaj poziva delavce k mobilizaciji v podporo teh ciljev. Federacija nadalje zahteva od vlade takojšnjo obvezo za politiko reform s popolnim izvajanjem zakona 865 o stanovanjih, ..uresničitev že pripravljenih ukrepov za šolo ter začetek uresničevanja zdravstvene reforme, globoko revizijo poljedelske
politike in novo politiko udeležbe. Končno dokument sindikalne federacije poudarja pomen politike za razvoj Juga ter zahteva od vlade, naj v kratkem času uresniči že sprejete obveze.
Vodstveni odbor federacije CGIL, CISL in UIL je tudi odobril resolucijo o hudi krizi, ki pretresa dejavnost in strukture informacije, množičnega obveščanja in prireditev. Resolucija zahteva demokratično reformo RAI-TV, reformo glasbenega sektorja, nov organski zakon o kinematografiji in zakon o javni funkciji gledališča. Sindikalna federacija zahteva dalje nujne ukrepe proti koncentraciji dnevnikov in reformo tiska in reklamnega sektorja v okviru zaščite pravic delavcev in časnikarjev. Vodstvo federacije se v resoluciji obvezuje, da bo o teh problemih načelo razpravo z vlado ter sprožilo potrebne pobude, da bi vzpodbudilo politične sile k uresničenju konkretnih ukrepov za reforme in za novo politil o informacije in prireditev.
državne | linguer sta se poklonila spominu predsednika, ki so ga umorili golpisti, in potrdila popolno podporo komunistov in vseh italijanskih demokratov boju čilskega ljudstva proti fašistični vojaški junti in za ponovno vzpostavitev svobode in demokratične zakonitosti v Čilu. Al-lendejeva vdova se je zahvalila za sprejem in za podporo, ki jo KPI in druge italijanske demokratične sile nudijo čilskim protifašističnim borcem.
Kongres UDI
RIM, 31. — V kongresni palači Eur v Rimu se bo jutri začel deveti vsedržavni kongres Združenja italijanskih žena. Uvodno poročilo o vlogi ženske spričo novih vrednot in novih družbenih struktur bo
imela članica vsedržavnega tajništva prof. Stella Piccone. Kongresu, ki se bo zaključil 3. novembra, bo prisostvovala tudi vdova pokojnega čilskega predsednika Allen-deja.
Leone zaključil obisk v Belgiji
RIM, 31. — Predsednik republike Leone se je danes zvečer vrnil v Rim po zaključku potovanja po treh državah ..Beneluksa. Na letališču v Ciampinu so ga pričakali najvišji italijanski politični predstavniki. Ob zaključku Leonejevega obiska v Belgiji so sporočili, da je belgijski kralj Baudouin z zadovoljstvom sprejel povabilo, naj obišče Italijo.
o državnem financiranju strank in tiska ter za reformo RAI-TV. Dokument nato poudarja potrebo, da se deželam zagotovijo pogoji, da izvajajo svoje ustavne naloge.
Odstavek resolucije je posvečen vprašanju razporoke in referenduma, CK PSI trdi, da bo stranka proučila morebitne spreminjevalne predloge, ki bi ne okrnile osnovnih načel zakona Fortuna, ko bi to lahko preprečilo referendum. Vsekakor pa mora biti stranka priprav Ijena na morebitno sklicanje referenduma.
Glede odnosov sodelovanja med socialisti in katoličani ter v zvezi zadnjimi stališči, ki so jih izrekli voditelji KPI, je v dokumentu rečeno, da v sedanjem položaju ni pogojev za levičarsko alternativo, bodisi iz številčnih kot tudi iz splošnih poHtič-nih razlogov. Dokument daje tudi pozitivno oceno «drugačne opozicije», ki jo KPI vodi do sedanje vlade.
V delu resolucije, posvečenem zu nanji politiki izraža CK PSI solidarnost s čilskimi demokratičnimi silami ter zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu. Zaključni del dokumenta pa govori o notranjih vprašanjih stranke ter izraža željo po premostitvi ločitev in kontra-ppziciji.
Po izredno široki razpravi, v katero so posegb predstavniki vseh struj PSI, je pred zaključkom zasedanja centralnega komiteja odgovoril strankin tajnik De Martino, ki se je dotaknil predvsem nekaterih vprašanj, ki so prišla do izraza med diskusijo ter nekaterih kritik, katerih je bilo deležno vodstvo stranke s strani manjšinskih struj. Med drugim je De Martino zavrnil hipotezo o sporazumu med KD in KPI, ki naj bi potisnil socialistično stranko v podrejen položaj. Po mnenju tajnika PSI pa morajo socialisti okrepiti svojo prisotnost ter poudarjati vrednote, zaradi katerih je socialistična stranka globoko različna od KD, zaradi številnih aspektov pa tudi od KPI.
De Martino je bil precej pesimist glede možnosti, da bi preprečiU ljudsko glasovanje o razporoki. PSI še vedno meni, da bi bil referendum nevaren, ker bi lahko izkopal prepad med laiki in katoličani ter koristil desnici. Zato so tudi socialisti pripravljeni na diskusijo, čeprav se zavedajo, da ne morejo ugoditi vsem zahtevam katoličanov. Zato je verjetno, da bo do referenduma prišlo, zaradi česar mora biti stranka pripravljena na to možnost.
POLURADNA NOTA MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO
Zamrznjenje cen še vedno v veljavi
RIM, 31. — V krogih ministrstva za industrijo so potrdili, da zamrznjenje cen ostane v veljavi tudi po današnjem dnevu, kajti zadevni zakon predvideva, da bo zamrznjenje zapadlo 31. julija prihodnjega leta. S 1. novembrom — je rečeno v poluradni noti ministrstva za industrijo — se zaključi samo prva, strožja faza zamrznjenja, ter se začenja «manevrirana» faza. Za 21 vrst blaga široke potrošnje lahko namreč podjetja predlagajo medministrskemu odboru za cene (CIP) zvišanje cen, odbor pa lahko prošnjo v roku dveh mesecev sprejeme ali zavrne. Zaradi tega, zaključuje nota, trgovci ne smejo, zvišati cen 21 vrst blaga široke potrošnje, dokler ne bo CIP sprejel morebitnih prošenj podjetij za zvišanje.
Selasje končal razgovore s Titom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Etiopski cesar Hajle Selasje je danes zjutraj, po sinočnjih razgovorih s predsednikom Titom, s svojim spremstvom odpotoval v domovino. Na beograjskem letališču so se od visokega gosta poslovili predsednik Tito s soprogo, podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, zvezni tajnik za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičič in druge visoke jugoslovanske osebnosti.
V sporočilu o razgovorih Tito — Hajle Selasje se poudarja, da sta državnika pri polni enakosti mišljenj o raznih vprašanjih ugotovila, da je do sedanjega resnega položaja na Bližnjem vzhodu prišlo zaradi zavračanja Izraela, da se umakne z zasedenih ozemelj, in se zavzela za pravično rešitev krize, ki mora biti v skladu z interesi narodov bližnjevzhodnega področja. Tito in Hajle Selasje sodita, da je potrebno, da vsi činitelji mednarodne skupnosti storijo maksimalne napore za izvajanje resolucije varnostnega sveta, da se Izrael umakne z zasedenega ozemlja in ponovno vzpostavijo zakonite pravice a-rabskih narodov, kar je pogoj za pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu.
Državnika sta potrdila zgodovinski pomen nedavne konference neuvrščenih na vrhu in ugotovila, da je sedanji razvoj mednarodnega položaja zahteval nadaljnjo konstruktivno in miroljubno akcijo neuvrščenih držav v interesu miru in enakopravnega sodelovanje. Pri proučevanju dvostranskih odnosov sta Tito in Hajle Selasje z zadovoljstvom ugotovila, da se tradicionalni prijateljski odnosi stalno krepijo na trdnih osnovah in da je potrebno vlagati skupne napore za njihov nadaljnji razvoj. Tito in Hajle Se-lasje^ sta se dogovorila, da tudi v bodoče nadaljujeta z izmenjavo pogledov.
V razgovorih so z jugoslovanske strani med drugimi sodelovali predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Miniò in zvezni tajnik za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičič. Na večerji po razgovorih je Tito v svoji zdravici opozoril na resen položaj na Bližnjem vzhodu, o rešitv' katerega imata obe državi enake poglede, in poudaril velik pomen nedavne konference neuvrščenih na vrhu. Tito je dodal, da se je prav v težkem položaju, ki je nastal na Bližnjem vzhodu, pokazalo, da bi lahko prišlo še do hujšega, fco bi ne bilo enotnega zavzemanja neuvrščenih in drugih miroljubnih sil na svetu. E-notnost med neuvrščenimi državami, dosežena v Alžiru, se po besedah Tita mora ne le obvarovati, temveč se stalno krepiti. Predsednik Jugoslavije je izrazil prepričanje, da bo kljub vsem težavam vzpostavljen mir in dodal, da se ta optimizem mora potrditi z največjo upornostjo neuvrščenih v borbi za mir, za pravične odnose med narodi in državami na svetu. Etiopski cesar je v odgovor na zdravico posebno poudaril velik prispevek predsednika Tita h krepitvi gibanja neuvrščenosti in dodal, da je vloga, ki jo Jugoslavija igra danes v mednarodnih odnosih, dokaz velikega dinamičnega in daljnovidnega delovanja predsednika Tita.
B. B.
Pcmpidou za sklicanje vrha držav članic EGS
Zasedanje naj bi bilo še letos, sledili pa naj bi občasni sestanki na vrhu za okrepitev političnega sodelovanja
PARIZ, 31. — Francoski predsednik Pompidou je predlagal vladam ostalih osmih držav članic Evropske gospodarske skupnosti sklicanje občasnih sestankov na vrhu z udeležbo državnih poglavarjev ali predsednikov vlad. Namen teh sestankov — prvi naj bi bil še pred koncem leta — naj bi bil «usklajevanje stališč posameznih držav v okviru političnega sodelovanja».
Sestanek voditeljev KPI z Allcndejevo vdovo
RIM, 31. — Vdova umorjenega čilskega predsednika Hortensia Allen-de, ki se mudi na obisku v Rimu, se je danes sestala s člani političnega urada KPI. Predsednik stranke Longo in generalni tajnik Ber-
,
DANES
................................................................................
Nadaljujejo se prizadevanja za t ijno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V tem okviru sta v Washingtonu izraelska ministrska predsednica Golda Meirova ter novi egiptovski zunanji minister Fahmi. Prihodnji teden bo prispel v Kairo in v nekatere druge arabske države tudi zunanji minister ZDA Kissinger.
Egiptovski predsednik Sadat je imel tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je Egipt pripravljen na zamenjavo ujet-
nikov, £e se izraelske čete umaknejo na položaje, ki so jih imele 22. oktobra. Izjavil je tudi, da je namen Egipta čim prej odpreti Sueški prekop za mednarodni promet. Posvaril je tudi Izraelce, da Egipt ne more tolerirati prisotnosti izraelskih čet na zahodnem
bregu prekopa.
Včeraj se je zaključilo zasedanje CK PSI z odobritvijo resolucije, ki pozitivno ocenjuje dosedanje delovanje vlade, dodaja pa, da bo druga faza vladne akcije odločilnega pomena za razvoj politike levega centra. Zanimiv je tudi del dokumenta, ki govori o razporoki; kot je dejal strankin tajnik De Martino v svojem zaključnem posegu, obstaja le malo možnosti, da bi preprečili izvedbo ljudskega glasovanja o tem vprašanju.
Sporočilo o Pompidoujevem predlogu je dal glasnik francoske vlade Lecat po današnji seji ministrskega sveta. Glasnik je tudi pojasnil, da je Pompidou že poslal državnim poglavarjem in ministrskim predsednikom držav članic EGS pismo r obrazložitvijo predloga.
Pompidou se je odločil za svoj predlog o sklicanju občasnih sestankov na vrhu EGS, zaradi ugo tovitve, da so bile evropske drža ve popolnoma odrezane od diplomatskih stikov po izbruhu zadnje arabsko - izraelske vojne. V svoji izjavi na seji vlade je Pompidou podčrtal, da je do prekinitve ognja in do poskusov za odprtje pogajanj prišlo brez vsakršne udeležbe zahodnoevropskih držav. Tak položaj pa je nevaren, je dejal francoski predsednik, kajti izkušnja je pokazala, da bi neposredni stik med dvema velesilama — ZDA in Sovjetsko zvezo — lahko služil pomiritvi, lahko pa bi privedel tudi do
nove tragične vojne. Sedanji položaj pa ne ustreza niti vlogi, ki bi jo morale imeti evropske države, ki so neposredno zainteresirane za probleme Bližnjega vzhoda zaradi svoje zgodovine, zemljepisa in intenzivnih odnosov s sredozemskimi državami.
Poleg občasnih zasedanj na vrhu Pompidou predlaga tudi. naj bi se na prvem sestanku, ki naj bi bil pred koncem leta, domenili o proceduri, ki bi predvidevalo hitro sklicanje predstavnikov devetih vlad v primeru izbruha neke politične krize. Na teb sestankih naj bi izdelali, v mejah možnosti, skupno stališče devetih evropskih držav.
Poleg političnih vprašanj pa zadeva Pompidoujev predlog tudi gospodarska vprašanja:	francoski
predsednik predlaga namreč sklicanje zasedanja ministrov za finance devetih držav za pripravo ukrepov, ki naj bi utrdili evropske valute, ter sestanek ministrov za gospodarstvo za izdelavo načrta boja proti inflaciji.
MOSKVA, 31. — S poročili predsednikov 14 komisij, ki so jih ustanovili v prejšnjih dneh se je v Moskvi zaključil svetovni kongres miroljubnih sil, ki so se ga udeležili opazovalci in predstavniki 144 držav in 120 mednarodnih zacij.
organi-
1. novembra h$71
KRATEK PREMOR PRI POHAJANJIH PETIH STRANK LEVE SREDINE
NEKATERA SLOVENSKA VPRAŠANJA NA DNEVNEM REDU PREVERJANJA
Razprava o predlogih delegacije Slovenske skupnosti ■ Tajništvo PSI je osvojilo predloge slovenske komisije stranke
Pogajanja med strankami leve sredine o preverjanju v tržaški občini bodo za nekaj dni prekinili zaradi praznikov, nato se bodo prihodnji teden sicer nadaljevala, vendar ne v tako intenzivnem ritmu, ker bodo republikanci istočasno pripravljali svoj kongres. Pokrajinski kongres republikanske stranke bo namreč 10. in 11. novembra, ko bo na dnevnem redu izvolitev novega vodstva stranke in ko bo potrebno tudi po kongresu še nekaj dni za ponovno sestavo ali potrditev sedanje delegacije za pogajanja, zaradi česar bo nujno prišlo do ponovne prekinitve razgovorov med strankami levega centra.
Razgovori med petimi strankami trajajo že dalj časa in bodo delno že iz navedenih razlogov, predvsem pa, ker gre za zelo obsežno razpravo o posameznih vprašanjih, trajali predvidoma še ves november, ko jih bodo morali najbrž ponovno prekiniti za nekaj dni zaradi proračunske razprave v tržaškem občinskem svetu.
Do sedaj so na pogajanjih v palači Diana že delno razpravljali o slovenskih vprašanjih in to na osnovi predlogov, ki jih je postavila na dnevni red delegacija Slovenske skupnosti, ki sta jo vodila deželni svetovalec Štoka in občinski odbornik Dolhar. Tako so že razpravljali o Krasu in predvsem o perečem vprašanju podrobnih urbanističnih načrtov, ki naj omogočijo naraven razvoj kraških vasi ter istočasno preprečijo gradbene špekulacije. Znano je, da je občina že poverila slovenskemu strokovnjaku pripravljalno študijo, še vedno pa ni v delu podrobni načrt.
Med omenjenimi vprašanji so bila številna šolska, ki se nanašajo na ureditev obveznosti občine glede šolskih poslopij in šolske opreme, kar spada v njeno neposredno pristojnost. Glede prevajalskega urada so
v stranki. Vendar pa je bilo tajništvo mnenja, da se o važnem vprašanju zahtev Slovencev, posvetuje s slovensko komisijo, čeprav ji načeluje predstavnik struje, ki trenutno ni v ožjem vodstvu stranke. Prav bi bilo, da bi tudi v naprej upoštevali zahteve slovenskih članov stranke in da bi tako prišle najbolj odločno do izraza, saj gre pri reševanju načelnih vprašanj za odgovornost celotne socialistične stranke.
Predstavnika SS pri vladnem komisarju
Vladni komisar Di Lorenzo je 30. oktobra sprejel na vljudnostnem obisku predsednika in tajnika Slovenske skupnosti. Dr. Harej in dr. Štoka sta ga seznanila z bistvenimi vprašanji slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predstavnika Slovenske skupnosti sta
vladnemu komisarju obrazložila tudi delo in nalogo slovenske politične organizacije in mu izročila kopijo zakonskega osnutka, ki sta ga Slovenska skupnost in SDZ iz Gorice poslali v proučitev parlamentu v zvezi z globalno zaščito Slovencev v Italiji. Vladni komisar je pokazal zanimanje za probleme, ki sta mu jih predstavnika Slovenske skupnosti nanizala v daljšem razgovoru.
* * *
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je ob dnevu mrtvih počastil spomin vseh, ki so padli za narod proti fašizmu in za boljšo bodočnost celotne slovenske narodnostne skupnosti.
KAKOR VSAKO LETO A4 DAN MRTVIH
Danes slovesno polaganje vencev spomenike in grobove padlih
na
Predstavniki jugoslovanskega konzulata v Trstu so včeraj položili vence pred spomenike pa dlim v okoliških vaseh
• Včeraj dopoldne se je prenehala zasedba geofizikalnega observatorija, ki so ga uslužbenci zasedli pred 17 dnevi. Že v ponedeljek zvečer so sindikalna zastopništva dosegla sporazum z vodstvom observatorija, ki so ga na včerajšnji skupščini soglasno odobrili.
................................................................................
DEŽELNI ODBOR JE VČERAJ ODOBRIL PRORAČUN
ženja partizanov ANPI, združenja bivših političnih deportirancev ANED in Zdmženja bivših političnih praganjancev.
Podobne slovesnosti bodo tudi v okoliških vaseh, kjer bodo pred spomeniki polagale vence krajevne organizacije ter občinska predstavništva. Nabrežinska občina je sporočila, da bo s polaganjem vencev na spomenike in spominske plošče v občimi začela ob 8. uri, ko bo delegacija krenila izpred občinskega poslopja.
Jutri bo na spomenike in grobove polagalo vence tudi predstavništvo tržaške občine ter vladnega komisarjata. Na Sv. Justu bo jutri ob 11.15 položilo venec tudi predstavništvo dežele Furlanije - Julijske krajine.
Predstavniki konzula ta SFRJ v Gropadi
Deželni proračun za leto 1974 predvideva 91 milijard izdatkov
Investicijam so namenili 58 milijard lir, 16 milijard pa družbenim dejavnostim
Deželni odbor je včeraj odobril deželni proračun za leto 1974. Proračun predvideva 91 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Ta vsota presega za 7 milijard lir letošnji proračun.
Proračun za leto 1974 je nastal
-----------r	_	kot prehodni proračun. Deželna u-
potrdili sklep o povečanju števila prava namreč namerava pripraviti zaposlenih v organiku z dveh na ve^jetni načrt delovanja. Letos so
tri mesta, kar bo v kratkem na dnevnem redu občinskega sveta. Zelo važno vprašanje predstavljajo dvojezični napisi na občinskih cestah in kasneje bodo prišli na dnevni red tudi napisi na pokrajinskih cestah. Govor je bil tudi o posebnem uradu za Kras, kar zahtevajo tudi kon-zulte.
S tem seveda ni docela izčrpan seznam vpršaanj, o katerih so do sedaj razpravljali in tudi ni zaključena obravnava vprašanj, ki se nanašajo na slovensko narodnostno skupnost. Ta vprašanja bodo lahko prišla na dnevni red preverjanja na prihodnjih sestankih.
O preverjanju je v torek razpravljalo pokrajinsko tajništvo PSI, ki je preučilo položaj na osnovi noro-čila tajnika Ghersija. Pokrajinsko tajništvo je tudi osvojilo predloge, ki jih je glede reševanja slovenskih vprašanj sestavila slovenska komisija pri PSI, ki se je sestala v soboto. Tudi tu gre za vrsto pomembnejših vprašanj, ki so delno že bila na dnevnem redu preverjanja, po večini pa za vprašanja z obsežnejšo politično in tehnično vsebino, ki bodo prišla na dnevni red na pri-hodnih sejah.
Položaj v PSI je glede preverjanja nekoliko zapleten, ker vodi federacijo koalicija dveh struj, medtem ko sta ostali dve struji v notranji opoziciji, tako da je tudi delegacija PSI, ki vodi razgovore v palači Diana, odraz samo dveh struj
ZAHVALA DIJAKOV
Dijaki strokovne šole «Galvani» se zahvaljujejo vsem študentom, ki so se solidarno udeležili manifestacije.
si tako prizadevali, da bi čimbolj skrčili tekoče izdatke in s tem seveda povečali vsoto, ki je namenjena investicijam, predvsem tistim, ki jih bodo lahko uresničili v teku leta. Gre za vsote namenjene raznim gospodarskim in družbenim sektorjem za javna dela in infrastrukture. Temu sektorju so namenili približno 58 milijard in pol lir, to je 64 odstotkov vseh dohodkov.
Pod postavko «prenosi» stoji vsota 16 milijard 200 milijonpy lir. Čeprav je postavka sama na sebi tehnična, sodi med te izdatke vsa družbena dejavnost:	šolstvo, kultura,
športne in rekreativne dejavnosti itd. To so izdatki, ki jih deželna uprava «prenese» drugim ustanovam, ki jih nato investirajo.
Približno 12 milijard in pol je namenjenih «globalnemu skladu», to je tisti postavki, iz katere črpajo finančna sredstva za kritje stroškov, ki bodo nastali z zakoni, ki jih bodo odobrili v letu 1974.
Zanimivo je, da bodo za delovanje vseh deželnih organov porabili 16 milijard lir, to je le 18 odstotkov vseh dohodkov. Čeprav je vsota na prvi pogled zelo velika, je treba pripomniti, da je odstotek v primeri z drugimi javnimi upravami soraz-meroma nizek.
Končno naj omenimo, da so morali pri sestavi proračuna upoštevati tudi davčno reformo, po kateri se bo na birokratskem področju marsikaj spremenilo. Do prvih sprememb je prišlo že letos zaradi u-vedbe davka na dodatno vrednost (IVA) in odprave davka na dohodek (IGE).
Včerajšnja seja deželnega odbora je bila zelo dolga in delavna, saj so morali odborniki na njej natanč-| no proučiti razne upravne tehnične in politične značilnosti proračuna.
............................
SPACCINIJEVI STIKI Z GENOVO IN LIVORNOM
Skupno akcija treh županov za finančno kritje dokov
Odobritvi ustreznega zakona se je uprl predsednik vlade
Nepričakovan in neutemeljen po-1 nistrstvu ki je govoril v imenu SstrgaPLaedSMXÌkva	^ thteval P<,
Po odobritvi deželnega odbora bo moral o proračunu razpravljati deželni svet. Razprava se bo začela sredi novembra, ko bodo tudi obravnavali obračun za leto 1972.
Novi proračun ima dve značilnosti: pripravila sta ga dva odbornika, De Carli (programiranje in proračun) in Coloni (finance). Še prej pa se je odbor posvetoval z najvažnejšimi gospodarskimi dejavniki naše dežele.
Po zaključku včerajšnje seje je odbornik za finance Coloni izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom in nad sodelovanjem z drugimi odborniki, predvsem podpredsednikom deželnega odbora De Carlijem. Coloni je dejal, da je deželni upravi uspelo, da je celo zmanjšala stroške za delovanje deželnih organov, ne da bi s tem kakorkoli oškodovala posege na družbenem področju. Svojo izjavo pa je zaključil z ugotovitvijo, da je dežela usmerila svojo dejavnost predvsem nekate-rlip posegom med katerimi je omenil javne prevoze, finančno pomoč krajevnim upravam in gorskim skupnostim, posojila industrijskim dejavnostim, pristaniško aktivnost, pomoč onemoglim, celodnevnemu šolskemu pouku, ljudskim gradnjam in zdravstvu.
S«ja deželnega vodstva KD
Na svoji zadnji seji je deželni odbor Krščanske demokracije obširno razpravljal o odnosih med levosredinskimi strankami. Deželni tajnik Tonutti se je še posebej zadržal pri vprašanju skorajšnjega sklica organizacijske konference KD Furlanije - Julijske krajine, na kateri naj bi še bolj prišel do izraza enotni politični kurz, ki je posledica zadnjega strankinega kongresa.
Člani vodstva KD so pozitivno o-cenili tudi srečanje med predstavništvom stranke in SZDL Hrvatske Srečanje, je rekel Tonutti, je potekalo v «zelo prisrčnem vzdušju»,
• Tržaška občina sporoča, da je na oglasni deski objavljen do 4. novembra seznam dijakov višjih srednjih šol in strokovnih zavodov, katerim so bile dodeljene šolske doklade na podlagi deželnega zakona za šolsko leto 1973 - 74.
zadnjaških ukrepov v zvezi s šolstvom, obenem pa so v vseh šolah še enkrat poudarili pomen enotnega boja šolske mladine proti fašizmu za splošni socialni napredek družbe.
Egon Pišianc v Kraški galsriji
Kraška galerija v Repnu bo od sobote dalje gostovala umetniško reporterske barvne fotografije, ki jih je znani fotograf Egon Piščanc posnel v preteklih letih na «kraških ohčetih» in med «kraškimi tedni». Fotografije so različnega formata in različne tematike, vse pa preveva kraško vzdušje in okolje, ki je bilo tako značilno za prej omenjene manifestacije.
Odprtje razstave bo kot rečeno v soboto, 3. novembra ob 20.30. Zadruga «Naš Kras» vabi člane, prijatelje Krasa in še posebej Ijui di, ki so sodelovali na kraških chcetih in tednih, da se odprtja udeležijo v kar največjem številu.
Predstavništva raznih organizacij in ustanov se bodo danes poklonila spominu padlih s polaganjem vencev na spomenike in grobove. Krajše slovesnosti so bile tudi včeraj po vaseh zgornje okolice, kjer so člani jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu položili vence pred spomenike padlim v NOB. Predstavniki konzulata SFRJ so se oddolžili spominu padlih pred spomeniki na Opčinah, v Trebčah, v Gropadi, v Padričah. v Bazo-vici, na Kontovelu, na Proseku, v Gabrovcu, v Zgoniku, v Saležu, v Samatorci, v šempolaju, v Praprotu, v Nabrežini, v Križu, v Velikem Repnu in na Repentabru. Predstavniki konzulata SFRJ so položili vence tudi v Rižarni in na Dokor>ališču pri Sv. Ani. Spominu cadjih so se oddolžili tudi na nekaterih šolah. Ponekod so odšli učenci v spremstvu učiteljev k snomenikom, kamor so položili cvetje.
Danes bo delegacija generalnega konzulata SFRJ položila vence pred spomenike umrlih v taborišču v Gonarsu (8.30), na glavnem go-riškem pokopališču (ob 10. uri) in na vojaškem pokopališču v Trstu (oooldne).
Predstavniki SKGZ bodo danes ob 10. uri položili vence v Rižarni, na Sv. Justu, v Ul. Ghega, v Ul. D'Azeglio, na vojaškem pokopališču pred grobove jugoslovanskih partizanov, na pokopališču pri Sv. .Ani na skupen grob, na grob bazoviških junakov in na grob Pin-ka Tomažiča. V-Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega. pri Sv. Justu, v Ri žarni in pri Sv. Ani bo danes položila vence tudi delegacija zdru-
SPD TABOR — OPČINE
Priredi v nedeljo, 4. novembra ob 17. uri v Prosvetnem domu proslavo 75-letnice ustanovitve pevskega zbora «Zvon» in 50-let-nice ustanovitve MDP Opčine.
Program: nagovori, nagraditev zmagovalcev natečaja za izvirna dramska dela, skeč, recitacije in nastop pevskega zbora.
je preprečil, da bi poslanci na včerajšnji seji odobrili zakon o finansiranju gradnje dokov za popravila velikih ladij v Trstu, Genovi in Livornu .Zakon je bil prejšnji teden odobren v vseh komisijah (prevozni, za javna dela. za proračun) in bi moral biti odobren — soglasno — tudi v zadnji komisiji. Na prejšnjih sejah se predstavniki vlade niso upirali ukrepu, saj je bilo vsem popolnoma razumljivo, da je treba začeta javna dela tudi dokončati, pa čeprav se je gradbeni material podražil. Končno gre za pomembne strukture, brez katerih si Italija in še posebej prU zadeta mesta ne morejo omisliti luškega in ladjedelniškega razvoja. Trst je tu še posebej zainteresiran saj prihaja vanj vsak dan več petrolejskih in drugih ladij, ki jih pa zaradi pomanjkanja ustreznega doka ne more popravljati.
Poslanci, člani pristojne komisije, go bili prepričani, da bo včeraj vse odobreno, tudi zato, ker gre le za nekaj desetin milijard, kar — v primerjavi z velikimi izdatki države in gospodarsko korist treh dokov za severnojadransko, tiren-sko in ligursko gospodarstvo —m velika vsota.
Nepričakovano pa je svoj «veto» postavi! podtajnik v zakladnem mi-
ncvno sklicanje komisije za prora čun, češ da je treba omenjene izdatke za gradnjo dokov v Trstu, Genovi in Livornu, skrčiti.
Brž ko je bil seznanjen z vestjo, jc tržaški župan Spaccini na seji občinskega odbora izrazil svoje začudenje spričo zadržanja vladnega predstavnika. «Prepričani smo bili,» je dejal, «da je za Trst vprašanje že rešeno.» Predlagal je skupno akcijo županov treh prizadetih mest in sporočil, da se je že povezal z županoma v Genovi in Livornu. Predlagal jima ie. naj bi zahtevali takojšen sestanek s pred-seanikom vlade Rumorjem in zakladnim ministrom La Malfo, ki je. kot vse kaže, v ozadju vseh teli težav.
Spaccini je poslal vsem članom proračunske komisije v poslanski zbornici dokumentacijo o tržaškem doku in dokument, ki ga je soglasno odobril prejšnji mesec tržaški občinski svet. V dokumentu je, med drugim, poudarjeno, da spada zidam dok v tržaški ladjedelnici med obveze CIPE iz jeseni leta 1966. Tržaški občinski svet zahteva, naj gradnjo doka prevzame IRI in s tem nadomesti podjetje «Farsura», Hi se je zaradi finansiranja del zapletla v sodno pravdo z ja v nimi oblastmi.
Za učinkovito solidarnost s strokovno šolo «Galvani»
Šolska komisija pri tržaški federaciji KPL spričo enotnega nastopu tržaških srednješolcev in borbenega stališča profesorjev strokovne šole Galvani, poziva tržaške demokratične šolnike na enotne nastope za učinkovito solidarnost s prizadetimi profesorji in dijaki. Pomen sedanje borbe, poudarja komisija, presega meje sedanjega problema šole Galvani in opozarja na resno stanje srednjih šol, zaradi pomanjkanja šolske reforme, in na nujnost takojšnjih ukrepov na šolskem področju, kjer se šolajo večinoma sinovi delavskih in bolj revnih družin.
ŠOLSKI PROBLEMI
Še napeto ozračje v šoli «Galvani»
Tudi včeraj so dijaki strokovnega zavoda «Galvani», v katerem so ukinili 4. razred, manifestirali po mestnih ulicah svoj odpor take-mu ukrepu, ki hudo oškoduje njihovo pravico do izobraževanja. V sprevodu so krenili do šolskega nad zorništva, kjer je nadzornik spre jel delegacijo profesorjev. Zagotovil jim je, da se bo pozanimal pri pristojnih oblasteh ministrstva za šolstvo, da se odlok prekliče.
V večini ostalih šol pa so bila zborovanja, na katerih so dijaki razpravljali o ukrepu, ki se postavlja v okvir številnih drugih na
VABILO ŠOLAM
Obiščite Rižarno!
ODPRTA BO DO 5. NOVEMBRA
Tržaška občina sporoča, da bo Ri žarna odprta 1., 2., 3. in 4. novembra od 8. do 17. ure, v ponedeljek,
5. novembra pa od 8. do 14. ure. Gradbena dela za ureditev Rižarne so že dokončana, svečano pa bo odprta prihodnjo pomlad.
Toplo priporočamo našim učiteljem in profesorjem, da te dni orgamzi-rajo skupne obiske šolske mladine v Rižarni, da počastijo spomin žrtev in padlih v boju proti nacifašizmu. To vabilo velja tudi za šole na Koprskem, na Krasu in Goriškem!
Zadnje slovo od Boštjana Žagarja
Na ljubljanskih Žalah smo včeraj popoldne spremili na zadnji poti našega bivšega delovnega _ tovariša, slovenskega časnikarja Boštjana Žagarja.
Ob številni udeležbi pogrebcev, med katerimi so bili poleg svojcev tudi mnogi ugledni predstavniki slovenskega družbeno-političnega, kulturnega in časnikarskega življenja ter številni ugledni v Ljubljani živeči primorski rojaki, se je na Žalah pri katafalku od pokojnika najprej poslovil Božo Milanovič v imenu družbeno-političnih organizacij s Poljan, kjer je Boštjan Žagar deloval kot družbeno-politični delavec. Orisal je Boštjanovo vsestransko prizadevnost in vnemo pri delu za dobro občanov in poudaril njegove zasluge pri razvijanju terenske aktivnosti. V imenu uredništva Primorskega dnevnika, pri katerem je bil pokojni Boštjan Žagar urednik v prvih povojnih letih, in v imenu Založništva tržaškega tiska, katerega ravnatelj je bil v letih 1948-50, se je od pokojnika poslovil Jože Koren. V kratkih besedah se je spomnil pokojnikove dolgoletne in plodne časnikarske dejavnosti v mladih letih pri tržaških listih, nato v Sloveniji in po osvoboditvi ponovno v Trstu ter spet in nazadnje v Ljubljani. Prikazal je njegov časnikarski lik in njegovo delovno gorečnost, ki ni poznala utrujenosti.
Ob odprtem grobu pa se je od pok. Boštjana poslovil v imenu slovenskega časnikarskega društva Miran Ogrin.
V poslednje slovo je Boštjanu Žagarju zapel zbor žalostinki in prapori borčevskih in družbenih organizacij so se sklonili nad odprtim grobom v poslednji pozdrav človeku, ki je zaslužil, da ostane v spominu kot vzor delovne požrtvovalnosti in zvestobe idealom, za katere se je boril vse življenje kot dosleden protifašistični in narodni bo-
Otroci osnovne šole «F. Milčinski» pr«d spomenikom padlim na Katinari ree.
.........................................»..m........................'»»«..»»..
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Sedem let in pol zapora za tata slik v umetnostnem muzeju Sartorio
Tožilec je poudaril socialno kvarnost tatvin in uničevanja umetniškega bogastvaf ki je last skupnosti
Prosvetno društvo Vesna
priredi v nedeljo, 4. novembra ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu
PARTIZANSKI MITING
Nastopa:
Tržaški partizanski pevski zbor
Razna obvestila
KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), Ul. Ceppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir, za nečlane 12.000 lir.
Prosvetno društvo «Vesna» Križ vabi na koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki bo v nedeljo, 4. novembra 1973 ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
VERDI
Medtem ko se uspešno nadaljuje abonmajska kampanja gledališča Verdi za' novo operno sezono, se nadaljujejo priprave za postavitev na oder Verdijevega dela «Macbeth». Orkester. zbor in baletno skupino vodi Gianandrea Cavazzoni, režijo pa pripravlja Alberto Fassini. V operi bo nastopila cela vrsta pevcev in pevk, ki so tržaškemu občinstvu že dobro znani.
Allenenti lahko prevzamejo abonmajske izkaznice reda A, B in C pri blagajni gledališča (tel. 31948).
Danes je blagajna zaprta.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, ob 16. in 21. uri ponovitvi predstave «Kapetan iz Kopenicka».
Tudi letos bodo v gledališču Rossetti običajni «literarni popoldnevi». Začeli se bodo v soboto, 17. novembra, s srečanjem z angleško pisateljico Suzano Sontag. Abonmaji za 14 «popoldnevcv» stanejo 2.000 lir in so na razpolago v Galeriji Protti ter v knjigarnah «Svevo» in «Universitas».
Kino
Razstave
V	prostorih krožka «Dopolavoro ferroviario» na Opčinah, razstavlja Claudio Gerusina. Razstava bo odprta vsak dan do ponedeljka, 5. novembra, razen v soboto, 3. novembra.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità 4 razstavlja tržaški slikar Pietro Grassi. Razstava bo odprta do 5. novembra razen v dneh
in 4. novembra.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo je odprta razstava del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
V	galeriji «La I-antema» razstavlja Anton Lehmden, v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. Razstava bo odprta do 9. novembra.
V	galeriji Tommaseo, v Ul. Canai-piccolo bo do 21. novembra razstavljal slikar Vito Timnel.
Od včeraj je v galeriji Forum Ul. Coroneo 1. razstava del slikarja Carla Ciussija.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 1. novembra
VSI SVETI
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 16.07 — Luna vzide ob 12.15 in zatone ob 21.38.
Jutri, PETEK, 2. novembra VERNE DUŠE -
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,4 stopinje, najnižja 11,2, ob 19. uri 13,9 stopinje, zračni tlak 1023 mb narašča, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo 2/10 poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 31. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 14 oseb
UMRLI SO: 72-letna Antonia Pe-trinich vd. Cecchi, 8-letna Nebriana Pribaz, 88-letna Vittoria Marussi vd Beri, 74-letni Edoardo Miot, 63-letni Giacomo Midolini, 74-letna Santa Perini, 74-letni Domenico Intimi. 76-let na Alice Spinato por. Capellan, 59-letni Giuseppe Cergoli, 72-letni Paolo Furlan, 74-letni Manlio Roberti 76-letni Luigi Musizza, 82-letna Angelica Vogrig vd. Fabricci, 15 minut stara Sabrina Gardè.
Nazionale 15.00-17.2(1-19.5(1-22.15 «La febbre dell’oro», čmobeli film s Charliem Chaplinom.
Excelsior 10.00 in 11.30 matineja — Stantio in Olio v filmu «L’irrestisti-bile copia». 16.30 «L’assassino di pietra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-tiis. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Grattacielo 14.30—22.10 «Paolo il caldo». G. Giardini, Rossana Podestà, Gastone Moschin. R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.00—22.15 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volonte, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30—22.20 «Sorpio, nome di codice per un killer». Burt Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 14.00—22.20 Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 15.00 «Nessuna pietà per Ul-zana». Barvni film. Igra Burt Lancaster. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 14.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai.
Cristallo 15.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all'evidenza: Firmato colonnello But-tiglione». A. Maccione. Barvni zabavni film.
Impero 15.00 «Il grande valzer».
Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 15.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3D». Barvni film. Trorazsežna projekcija v reliefu. Igrajo: Lena Skoog, Erika Raffawl, Allan Curtis. Prepovedano mladim pod 18. letom. Vstopnina: 1.500 lir.
Moderno 14.00—17.45—21.30 «1 dieci comandamenti», Yul Brynner, Charl-ton Hešton. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Si può essere più bastardi dell’ispettore Cliff?» Barimi film. Detektivka. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «1999 — Conquista della Terra». Barvni znanstveno- fantastični film Igrata Roddy McDo-wall in Don Murray.
Abbazia 15.00 «Monta in sella! figlio di ...» Barvni western film. Igrata Mark Damon in R. Neri.
Astra 15.00 «Tarzan e la pantera nera». Barvni pustolovski film. Radio 14.30 «Diabolik». Barvni film. Igrata John Philip Law in Marisa Meli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 15. di 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alla Salute. Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari. Trg Val-maura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. ure do 8.30)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertà, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
Sodni zbor kazenskega sodišča (predsednik Giancotti, stranska sodnika Fermo in Moscato) je včeraj popoldne, po nekajurni razpravi, obsodil štiri osebe na več let zaporne kazni zaradi kraje umetniških slik iz muzeja «Sartorio» v Trstu.
Sodniki so izrekli sledečo razsodbo: Gianfranco Caselli bo presedel 4 in pol leta v ječi, njegov pajdaš Walter Calderulo pa tri. Oba so spoznali za kriva, da rta materialno vdrla v muzej in odnesla devet umetniških slik, med katerimi tudi dve Tiepolovi, odvrgla srednjeveške okvire v neko kraško vrtačo nedaleč od Nabrežine, slike pa izročila, v Tržiču, Giulianu Marche-seju, ta pa Luciu Cristinu iz Ronk, kjer so jih karabinjerji našli v omari. Marchese bo zaradi tega obsedel eno leto in devet mesecev, Cristin pa eno leto. Sodišče je vsem prisodilo tudi težke denarne kazni.
Bolje se je izmazal lastnik neke tržiške restavracije, Isidoro Tur-chetti, ki je nudil Marchese ju (čeprav obstajajo resni dvomi, ali je to storil zares namenoma) «alibi» za noč, ko se je le ta srečal z avtorjema kraje v umetnostnem muzeju. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov.
Javni tožilec dr. Coassin je v začetku sodne razprave povedal, kako so preiskovalci prišli — v desetih dneh od kraje, sredi novembra lani — do avtorjev kraje. Prejeli so Casellija, ki je skušal navezati stike s policijo v trenutku, ko mu je postalo jasno, da «blaga» ne bo mogel prodati. V Tržiču pa so karabinjerji iskali osebe, ki bi lahko bile vpletene v tatvino. Med hišno preiskavo so platna odkrili na Cri-stinovem domu. Že prve dni preiskave je eden izmed pajdašev, Calderulo, priznal sodelovanje v kraji in povedal, da je delal skupaj s Casellijem.
Preiskovalni sodnik dr. Serbo je bil sicer prepričan, da je bil organizator kraje, ki je v Trstu vzbudila še precejšnje razburjenje, Giuliano Marchese. To pa baje zato, ker se je poldrugi mesec pred samo tatvino pogovarjal s pajdaši o možnosti uspeha pri takem podvigu. Branilcem pa je med razpravo u-spelo Marcheseja prikazati kot človeka. ki se je podal v posel (hranjenje ukradenega blaga) bolj zaradi nuje kot pa zaradi neposrednega sodelovanja v tatvini. Javni tožilec, Coassin, je namreč zanj zahteval znatno višjo kazen, kar pet let in pol zaporne kazni.
Sploh je Coassin zahteval še precej ostre kazni in to utemeljil s socialno nevarnim pojavom kraj in uničevanja umetniškega bogastva celotne skupnosti.
Sodniki so, pred govori branilcev, zaslišali več prič, od postavne Mar-chesejeve prijateljice Vere Dorsi do Turchettijeve žene, ravnateljice muzeja Laure Loseri in preiskovalcev, karabinjerskega kapetana Campio-neja in policijskega marešala Stef-feja. Obtoženci so se, seveda, branili vsake resnejše obtožbe, čeprav niso mogli zanikati sodelovanja v tatvinskem podvigu. Pač pa se je krčevito branil, s pomočjo svojega odvetnika, Caselli (zanj je tožilec zahteval kar šest let ječe), ki je trdil, da je Caselli postal glavni krivec procesa zaradi obtožb, ki so prišle iz «tržiškega podzemlja». Tu mu namreč niso oprostili stikov s policijo.
Enega izmed obtožencev, Marche seja, so sodniki spoznali za «običajnega zločinca» in ga na tej osno vi obsodili na dodatno kazen, dve leti prisilnega bivanja v delovnem taborišču.
Odvetniki obsojencev (Antonini. Filograna, Bologna, Aleffi) so vložili priziv.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/III
Izleti
SPDT obvešča, da bo odhod izletnikov na otok Krk v soboto, 3. novembra, s Trga Ulpiano (sodnijska palača) ob 7. uri.
..	' J
HANCA Ot CREDITO Dl TRIESTE" TRŽAŠKA KREDITNA BANKA'. .TRST' - ut F. TIIZMO r«i'38-101.-38-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	597,75
Funt iterling	1.465.—
Švicarski frank	194,50
Francoski frank	139,25
Nemška marka	244,50
Avstrijski šiling	32,90
Dinar: debeli	39,25
drobni	39.25
Mali oglasi
128, 127 IAKUJSNJA DURAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
V	počastitev spomina Nimja Castel-lanija daruje Marija Kocjančič - Oblak 5.000 lir za športno združenje BOR.
V	spomin svojih dragih daruje Darinka Franovič 2.500 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
V	spomin na vse padle v NOB daruje Kristina Mozer 500 Ur za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
Namesto cvetja na grob OUmpije Husu - Kuret daruje družina Verto-vec - Bertini 3.000 Ur za Rod modrega vala. V isti namen daruje Marija Agostini z družino 2.000 Ur za SZ BOR.
Dne, 30. oktobra je preminil naš dragi
PAVEL FURLAN
Pogreb bo jutri, 2. novembra ob 15. uri iz cerkve na Proseku.
Žalostno vest sporočajo žena Štefanija, hčere, zetje, vnuki, sestre, bratje ter drugi sorodniki
Trst, 1. novembra 1973.
Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C
Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA V GREGORČIČEVI DVORANI
Uspehi in težave Dijaške matice v prizadevanjih za našo mladino
Slovenska javnost bi morala posvečati večjo skrb Dijaški matici
Med vsemi ustanovami v našem zamejskem narodnem dogajanju je Dijaška matica nedvomno ena od tistih, ki je največ žrtvovala za našo mladino, za njeno rast v naprednem in zdravem narodnostnem duhu ter za njen vsestranski razvoj, kakršnega zahtevajo potrebe sodobnega časa. Ta organizacija, ki se je, kakor domala vse naše organizacije, prekalila v izkušnjah najtežjih let med obema vojnama in na temeljih teh izkušenj postavila in uspešno uresničevala po osvoboditvi trdna načela, je prestopila prag 25. let svoje prenovljene dejavnosti. Skozi njeno pozorno, požrtvovalno in aktivno pričujočnost je šlo v vseh teh letih že veliko mladih rodov. Veliko mladih ljudi, lii jim je ravno Dijaška matica pomagala, da so uresničili svoje želje in se izšolali, se je že aktivno vključilo v našo manjšinsko stvarnost. Ta proces se danes nadaljuje, ker se nadaljuje tudi požrtvovalno, nesebično, prevečkrat v pretirano »kromnost zavito delovanje članov Dijaške matice.
Prav ti člani so se predsinočnjim zbrali v Gregorčičevi dvorani v Trstu na rednem občnem zboru, da bi potegnili obračun dosedanjega dela in začrtali smernice za prihodnost. Udeležba žal ni bila velika, ostal pa je nespremenjeno velik namen in cilj, ki ga podporno društvo Dijaška matica zasleduje.
Delovnemu predsedstvu občnega zbora je načeloval prof. Franc Škerlj, ki je na samem začetku prinesel zboru pozdrav in voščila Sindikata slovenske šole v Trstu, nakar so po običajnem postopku sledila razna poročila. Predsednica Dijaške matice Duša Kosmina je v svojem poročilu orisala delo ustanove v zadnji sezoni. Svoje izvajanje je začela z ugotovitvijo, da se v zadnjem času opaža rahlo upadanje zanimanja širše javnosti za Dijaško matico, kar je predvsem razvidno iz upadanja prostovoljnih prispevkov. S to ugotovitvijo so se strinjali tudi drugi člani, ki so soglasno naslovili tisku poziv naj seznani širšo javnost s potrebami Dijaške matice. Predsednica je nato spregovorila o delovanju obeh dijaških domov, tržaškem in gori-škem ter seznanila prisotne z uspehi in težavami, s katerimi se domova srečujeta. Posebno se je dotaknila vprašanja šolskih uspehov v domovih ter zavrnila nekoliko u-staljeno mnenje, da niso šolski uspehi povsem zadovoljivi, ker domova sprejemata v glavnem slabše ali tako imenovane problematične dijake. Vzroki za nezadovoljive šolske usoehe pogojujejo drugi dejavniki, je poudarila Kosminova. Morda so zanje krivi tudi neustrezni in zastareli šolski programi ter profesorji sami, ki niso kos svoji nalogi in ne znajo pritegniti pozornosti dijakov. V splošnem, je nadaljevala predsednica, se pogoji študiranja naglo spreminjajo. Prvi dokaz za to je upadanje števila visokošolcev, ki zaprosijo Dijaško matico za podporo. To je treba v prvi vrsti pripisati izboljšanju življenjskega standarda naših ljudi ter dejstvu, da lahko skoraj vsi obiskujejo univerzo v domačem mestu.
Potem ko se je predsednica dotaknila še vprašanja izdajanja koledarja Dijaške matice ter novinarskega plesa, ki sta, kot znano pomembna vira podpore, ki jo je Dijaška matica deležna, je omenila še vprašanje imovine. Fašistične o-blasti so namreč leta 1927 ob razpustitvi Dijaške matice zaplenile vse njeno premoženje. Med to premoženje je spadalo tudi poslopje na Trgu sv. Jakoba, 17. Ob tem si je predsednica zastavila vprašanje ali bi ne kazalo začeti akcijo s pomočjo pravdnikov za vrnitev zaplenjenega.
Sledilo je podrobno poročilo tajnika Dušana Križmana o dejavnosti odbora Dijaške matice v pretekli sezoni. Podrobno je Križman v svojem poročilu obravnaval tudi vprašanje dijaških domov ter se glede tega zavzel za številčno in kakovostno okrepitev vzgojiteljskega kadra ter za še večji priliv mladine iz Slovenske Benečije v oba domova.
Z občinskega zbcra Dijaške matice
predvsem do izraza zahteva po ob- > Mermolja, Dana Možina, dr. Mirko novitvi društvenega statuta, kar je 1 Primožič, Nadja Filipčič, Vanja
občni zbor tudi sprejel. V razpravo je posegla tudi Nadja Pahor, ki je v imenu SKGZ spregovorila o pomenu Dijaške matice za razvoj naše narodnostne skupnosti.
Na koncu je občni zbor izvolil nov upravni odbor Dijaške matice. V upravni odbor so bili izvoljeni Franc Bizjak, Tončka Colja, dr. Darij Cupin, Delka Dornik, Vlasta Jankovič, Dušan Kosmina, Tuša Lutman, Dušan Križman, dr. Tanja
Turina, dr. Vita Vesel in Fida Nanut. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Valter Brus, Janko Cotič, Andrej Jarc, Stanko Kodrič, Vito Svetina, Zorko Škerk in Rafko Vitez. V razsodišče pa so bili izvoljeni Franc Gravner, dr. Igor Gruden, dr. Igor Kosmina, Egon Kraus, dr. Angel Kukanja, Avgust Lenardič, Zora Mozetič, Andrej Obersnel, Marjan Per-tot, Izidor Predan, Slavko Rebec in inž. Stanislav Renko.
llll«llllllll■lnlll■llllllllUIllllUll■lllllll|||||||||||||I|||I|||||||nlI1t,,|l,|||||,|||l,|l|l|lll||||l,111111111,1111111111111
PREJŠNJO NEDELJO V LIPICI
REDNA SKUPŠČINA ZKPO OBČINE SEŽANA
Tesnejše sodelovanje s SPZ v Trstu in Gorici ter s k. d. «Ivan Trinko» v Beneški Sloveniji
Preteklo nedeljo je bila v Lipici redna skupščina (občni zbor) Zveze kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO) občine Sežana. Poleg dosedanjih odbornikov ZKPO in delegatov prosvetnih društev in skupin, ki delujejo na območju sežanske občine, so se skupščine udeležili tudi predstavniki Kulturne skupnosti občine Sežana, predstavniki družbenih organizacij. Dramskega gledališča iz Nove Gorice in zastopnik zamejske Slovenske prosvetne zveze. Zasedanje je vodil Drago Mirošič.
Po izčrpnem poročilu o delu, ki ga je v minuli mandatni dobi opravila ZKPO — poročilo je podal dosedanji predsednik Bruno Čermelj — se je razvila živahna raz-posegli
Omembe vreden je tudi sklep, ki ga je skupščina soglasno sprejela, o najtesnejšem sodelovanju ZKPO s Slovensko prosvetno zvezo v Trstu in Gorici ter s Kulturnim društvom «Ivan Trinko» v Slovenski Benečiji. Podčrtano je bilo, da je tako sodelovanje obojestransko koristno.
Za novega predsednika občinske ZKPO je "bil soglasno izvoljen znani glasbeni pedagog prof. Egon Prinčič.
Skupščina je pokazala, da obstaja volja po nadaljnjem razvoju kul-turno-prosvetne dejavnosti v sežanski občini in po nadaljevanju dolgoletnih tradicij na tem področju.
Mirko Kapelj
prava, v katero so posegli šte-, „
vilni udeleženci.	__	! rijski listek mestne občinske gale-
Med drugim je skupščina spre- rjje Lastnik listka št. 17929 bo nre-
jela sklep, da morajo, v kolikor še niso, formirati odgovarjajoče sekcije in komisije za delo na posameznih področjih ter obnoviti prosvetna društva, ki imajo, tudi na območju sežanske občine, dolgoletne tradicije. Za poživitev in koordinacijo dela bodo sprejeli kratkoročne in srednjeročne programe. Novo vodstvo občinske ZKPO se bo ob sodelovanju pristojnih občinskih organov in družbenih organizacij zavzelo za ureditev društvenih prostorov in dvoran, kar je nujno potrebno za razvoj kulturne dejavnosti.
Sprejet je bil tudi sklep, da bo novo vodstvo sežanske ZKPO skr
jel sliko umetnika Vittoria Cossut-te. Sliko lahko dvigne v sobi št. 124 občinske palače v uradnih urah.
TV odda|a o zamejskih spomenikih
Ljubljanska RTV bo danes 1. novembra ob 20.30 ponovila filmsko reportažo o spomenikih protifašističnemu boju v zamejstvu, ki so jo nos-neli v Prebenegu, ha Proseku, v Bazovici, na Opčinah, v Doberdobu,
Po krajših poročilih blagajničarke Vlaste Jankovič, člana visokošolske komisije Franca Bizjaka, ki je poročal o problemih visokošolskega sklada ter predstavnika nadzornega odbora Stanka Kodriča, se je razvila razprava, v kateri je prišla
Močna krmila za živinorejce
belo za tesno sodelovanje s pro- ! Sovodnjah, števerjanu, senllenartu svetnimi društvi in drugimi druž- drugih slovenskih vaseh na Tr-benimi organizacijami, kakor tudi I z?sk(rm' Goriškem in Benečiji. Ob za sodelovanje s sorodnimi organi- ! številnih spomenikih je stekel spros-zacijami v sosednjih občinah in z cen pogovor o ^ tem, kaj pomenijo republiško ZKPO.	tradicije antifašizma v današnjem
. boju Slovencev v Itali ji za narod* Skupščina je priporočila, naj nostno ohranitev.
ZKPO skrbi tudi za poživitev kul- Oaaajo z nasiovom «Žive kraške turne dejavnosti v tistih predelih shale» je pripravil dopisnik RTV občine, kjer ni prosvetnih društev, Ljubljana v Trstu Ivo Vajgl, posali drugih sorodnih organizacij ne] pa Matej Brus.
(npr. na področju Brkinov in na |
zahodnih predelih Krasa). V teh krajih naj bi občasno prirejali prireditve, na katerih naj bi gostovali pevski zbori, dramske in godbene skupine iz drugih krajev, med drugim tudi iz zamejstva.
mKmSKmm
• Tržaška pokrajina je razpisala natečaj za 4 mesta svetovalca — vodilna kariera, parameter 240. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so promovirali za doktorja iz prava ali političnih ved in niso dopolnili 35 let starosti. Rok za vlaganje prošenj zapade 17. decembra 1973. Zainteresirani lahko prejmejo razpis v pokrajinski palači. Ul. Ceppa 21, 2. nadstropje.
V Miljah bodo priredili zanimivo ptičjo razstavo
Pred nekaj dnevi so v Slivnem raztovorili tovornjak s prikolico močnih krmil, ki jih je združenje rejcev preskrbelo živinorejcem tržaške pokrajine po znižani ceni. Krmila *o pripeljali kar iz tovarne in
Tržaško ornitološko združenje bo v sodelovanju z miljsko občino priredilo v dneh od 1. do 4. novembra II. ptičjo razstavo «Milje 73». Glavni namen razstave, ki bo nagradnega značaja, je seznanjenje javnosti s perečimi vprašanji ravnotežja v naravi, ki ga tehnološki napredek in sodobni tempo življenja naizprosno uničujeta. Prireditelji razstave hočejo s tem tudi sprožiti nova prizadevanja in skrb za varstvo narave, predvsem pa za varstvo vseh tistih ptičjih vrst, ki zaradi brezvestnega lova in drugih dejavnikov naglo izumirajo. Miljske prireditve se bodo udele-pri vsakem stotu so tako kmetje | žili številni razstavljavci iz naše prihranili 2.300 lir. S to prvo količino 1 pokrajine ter sosednjih pokrajin so zadostili potrebam rejcev od in dežel. Odprtje razstave bo v Medje vasi da Saleža, živinorejci j petek, 2. novembra, ob 18. uri vzhodnega Krasa pa bodo v kratkem i v miljski občinski telovadnici v deležni druge pošiljke.	' Ul- D’Annunzio 6.

OB 1. NOVEMBRU
Danes se bomo oddolžili spominu padlih v borbi
Polaganje vencev v predpoldanskih urah
NEVŠEČNOSTI POTNIKOV
Tudi včeraj so Ribijevi avtobusi odpotovali iz Gorice z večurno zamudo
Tokrat so bili prizadeti dijaki iz Dola in iz Jamelj. Interpelacija pokrajinskemu odboru
Že nekaj dni so pokopališča polna cvetja. Ljudje so grobove umrlih svojcev očistili, danes se bodo umrlih spomnili z obiskom pokopališč.
Ob dnevu mrtvih se spominjamo S tudi umrlih v narodnoosvobodilni 1 borbi, padlih partizanov in umrlih i v taboriščih. Otroci slovenskih o-; snovnih šol so tudi včeraj obiskali i pokopališča in tudi spomenike pad-; lih v NOB. Tako je bilo včeraj zjutraj v Doberdobu, kjer so se šolski otroci zbrali pred spomenikom padlih v NOB, starejši so tudi recitirali, nekaj priložnostnih besed pa je spregovoril domači župnik. Tako je bilo v Štandrežu, kjer so domači šolski otroci šli na vaško pokopališče, tako je bilo v šte-verjanu, kjer so šolski otroci položili cvetje pred spomenik padlim partizanom sredi vasi.
Goriški župan De Simone je včeraj zjutraj položil vence na glavnem pokopališču in v ostalih vaških pokopališčih na občinskem območju, t.j. v Lečniku, Podgori, Pev-mi, Štandrežu, Štmavru. Nato je župan položil vence tudi v spominskem parku, na dvorišču grada, kjer so streljali talce, pred druge spomenike na gradu, na Kalvarij, v kostnici na Oslavju. V soboto bo župan položil venec na spomenik v Redipuglii.
Zastopniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, ANPI, ter drugih slovenskih organizacij bodo položili vence danes zjutraj na glavnem goriškem pokopališču. Venec bo tu položil tudi generalni konzul SFRJ Boris Trampuž. Ta bo ob
8.30	položil venec tudi na pokopališču v Gonarsu. Ob tej priložnosti bo zapel pevski zbor «Oton Župančič». Ljudje naj se zberejo v Štandrežu ob 9.45.
Ob 9.30 bo polaganje vencev v Pevmi, ob 10. uri pa v Števerjanu, kjer bodo položili vence zastopniki občine, ANPI in prosvetnih društev. V Sovodnjah bo svečanost ob 11. uri, ko bodo zastopniki občine in ANPI položili vence pred spomenik padlim.
Generalni konzul SFRJ položil venec na grob padlih v Št. Lenartu
V torek ob 17. uri popoldne so se zbrali na pokopališču v št. Lenartu pri grobu 13 padlih slovenskih partizanov generalni konzul iz Trsta Trampuž, predsednik občinske skupščine Tolmin inž. Papič, občinski tajnik občine Tolmin Zvonko Uršič, predsednik SZDL Tolmin France Kraivanja, konzul Marinko Kosor, za Zvezo borcev Tolmin Zmago Košir, brat padlega partizana, ki je pokopan v št. Lenartu Karel Čufar, za ANPI iz Vidma prof. Luigi Raimondi, tajnik videmske mestne sekcije ANPI Cesare Paccini, za društvo izseljencev Ado Kont, za društvo «Ivan Trinko» Izidor Predan ter predstavnik mladine Franko Karlič. Na grob padlih so položih' venec. Ob tej priložnosti je spregovoril za ANPI prof. Raimondi. Pozdravil je predstavnike Jugoslavije in se spomnil časov, ko so se slovenski in itali ianski partizani borili ramo ob rami proti skupnemu sovražniku. Rekel je, da moramo čuvati tisto bratstvo med našima narodoma, ki nas je vezalo v narodnoosvobodilni borbi. Prisotni so podčriali sramotno dejstvo, da ti borci, ki so padli za našo svobodo, nimajo vpisanih svojih imen v svojem jeziku na nagrobnem kamnu, pod katerim počivajo.
Franko Karlič
OB DNEVU VARČEVANJA
Goriška hranilnica nagradila učitelje
G vlogi varčevanja v današnji družbi je bil govor na svečanosti, ki je bila včeraj zjutraj na osrednjem sedežu Goriške hranilnice. Vsako leto ob tem prazniku posveti Goriška hranilnica posebno pažnjo šoli in zaradi tega so tudi letos darovali didaktičnim ravnateljstvom denar in šolske potrebščine. Istočasno so zaslužnim učiteljem podelili posebne . diplome. Letošnjo glavno diplomo je dobil učitelj Giuseppe Marangon iz Koprivna, ki poučuje že 31 let in ki je bil dolffo
V Goriških brdih so te dni končali trgatev, ki je bila boljša kot kdajkoli v preteklosti tega sadjarskega in vinogradniškega območja. Povedati pa velja, da tukaj pridelujejo grozdje oziroma proizvajajo vino še iz časov starih Rimljanov. V preteklosti so največji pridelek dosegli leta 1912 in sicer okoli 800 vagonov grozdja, medtem ko je letošnji pridelek znašal nad 1.100 vagonov grozdja. Ravnatelj zadružnega vinarstva na Dobrovem ing. Zvonimir Simčič pa je ob tem povedal še nekaj drugih podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale tudi vinogradnike na Oslavju in v Števerjanu.
Zmogljivost vinske kleti na Dobrovem, ki je ob zgraditvi pred štirinajstimi leti znašala 440 vagonov vina, so pozneje povečali na 850 vagonov. Samo v letošnjem letu so njene kapacitete povečali za 150
let tudi župan v Koprivnem. Manjše nagrade so dali učiteljema Silviu Dominiju iz Ronk in Umberto Cergnii iz Gradišča.
Na svečanosti so bili prisotni šolski skrbnik dr. Imbriani. šolski inšpektor dr. Lebani in podpredsednik hranilnice Dario Gioii.
/e v prvih dneh uspeh slikarske razstave v palači Attems
Že v prvih petih dneh velike razstave beneških mojstrov Ili. stoletja si je razstavo v palači Attems ogledalo veliko ljudi. Medtem ko prihaja v teh dneh, med tednom, v palačo veliko več ljudi kot o-bičajno (ob delavnikih je razstava odprta od 10. do 13. in od 15. do 19. ure), so imeli v nedeljo v palači Attems pravi naval, zlasti v popoldanskih urah. V Gorici je dospelo veliko število ljudi, težave so bile s parkiranjem avtomobilov v stranskih ulicah, v razstavnih dvoranah je bilo precej gneče. Ob praznikih je razstava odprta ves dar, od 10. do 20. ure.
Zahvala
Marije in Antona Mavriča
Manja in Anton Marvič iz Revme se zahvaljujeta vsem, posebno še Primorskemu dnevniku, ki so jim čestitali ob 50-letnici njune poroke. Posebna zahvala gre tudi domačim bivšim borcem, ki so prišli na predvečer na njun dom, darovali 50 rdečih nageljnov in zapeli nekaj pesmi.
V	dvorani trgovinske zbornice v Vidmu se v petek sestane, prvič odkar je bil deželni svet obnovljen in za predsednika deželne vlade izvoljen odv. Comelli, konzulta za izseljenska vprašanja. Seji bo prvič predsedoval novi odbornik za socialna vprašanja, Romano, ki je nasledil Tržačana Stopperja.
V	tiskovnem poročilu, ki nam ga je posredovala dežela, je poudarjena misel, da stoji konzulta izseljencev pred pomembnimi nalogami, ki izhajajo iz obveze nove deželne vlade, da se bo o važnejših izbirah v svojem delu stalno posvetovala s sindikalnimi in drugimi predstavništvi. Glede na to, da so člani izseljenske konzulte večkrat kritizirali Berzantijevo vlado in, neposredno .odbornika Stopperja, da se sploh ne zmenita za predloge in zahteve emigrantov, je ta stavek deželnega tiskovnega sporočila še tem bolj pomemben. Upati je le, da bo deželna vlada, kot obljublja, zares poslušala glas konzulte, tudi ko zahtevajo predstavniki naših in furlanskih izseljencev pravice za gorate predele in še posebej priznanje pravic in specifičnih interesov slovenskega prebivalstva Benečije.
Da aeželna vlada odv. Comelli-ja misli vsekakor resneje, dokazuje tudi prvi deželni zakon, ki ustanavlja v okviru odborništva za socialno skrbstvo poseben oddelek za izseljenstvo, ki bo razpolagal z večjimi sredstvi in širšimi pristojnostmi.
Na cnevnem redu petkove seje emigrantske konzulte je ponovno finansiranje zakona o podporah izseljencem, njihovim družinam in organizacijam. Upati je, da se bo tokrat uresničila med izseljenskimi organizacijami potrebna enotnost, mimo vsake diskriminacije, in da bo to omogočilo tudi slovenskim emigrantskim društvom ustrezne podpore iz deželnih skladov. Tiste, ki so jih prejemali doslej, so bile — lahko mirne duše zapišemo — zgolj simboličnega značaja. Pa še to simboličnost je zmanjšala inflacija in ustrezni padec tečaja lire v tujini.
vagonov vina. Hkrati so v zadnjem obdobju zgradili novo skladišče vina, kjer lahko hkrati uskladiščijo 400 tisoč steklenic vina.
Ravnatelj zadružnega vinarstva e-nolog Simčič je posebej poudaril, da so spričo velikega pridelka klet do kraja napolnili, letos pa so morali za sprejem grozdja prvič uno-rabiti tudi stare kleti, na primer v Vipolžah, Kojskem in drugod, ki so jih sicer že pred leti opustili. Od približno 900 vinogradnikov v Brdih imajo praktično vsi (razen dvanaj stih kmetov) sklenjene pogodbe s kletjo na Dobrovem za odkup in predelavo grozdja. Prva akontacija na odkupne cene grozdja je letos znašala 420 starih dinarjev za kilogram belih sort ter 550 dinarjev za grozdje sorte merlot. Toda potrebno je opozoriti, da te cene pozneje večajo glede na maloprodajne cene vina,
Negodovanje potnikov avtobusov, i v glavnem dijakov, se je včeraj v Gorici nadaljevalo. Nad dvesto dijakov je včeraj celi dve uri in pol čakalo na goriški avtobusni postaji podjetja Ribi, preden so avtobusi odpeljali. Avtobusi proti Trstu (s katerim se peljejo tudi otroci iz Dola in iz Jamelj), proti Tržiču, Vilešam in Romansu ter Gradežu, so včeraj odpeljali, namesto ob 13.30 ob 15.55. Nad dvesto dijakinj in dijakov, tudi enajstletnih fantov in deklet, je prišlo - domov z več kot dveinpolurno zamudo in njihovo kosilo je bilo na domači mizi seveda hladno.
Zakaj tak zastoj, ki se ponavlja že tretji dan v Gorici in ki se pri podobnem avtobusnem podjetju v Pordenonu ponavlja že deseti dan?
Šoferji avtobusov nočejo prevažati več kot pet stoječih potnikov. Trdijo, da je njihovo delo naporno in polno odgovornosti. Podjetje naj da na razpolago dodatne avtobuse, ko že sprejme denar za mesečne abonmaje, v glavnem študentovske in delavske, poleg teh pa kasira še denar za običajne vozne listke.
Po dogodkih, o katerih smo poročali včeraj in ki so se pripetili v ponedeljek in v torek (v Doberdobu niso mogli vstopiti v avtobus ne dijaki, ki se vozijo v Gorico, niti delavci, ki gredo vsak dan na delo v Tržič), je včeraj zjutraj podjetje Ribi v nekaterih krajih dalo na razpolago več avtobusov. Na poti iz Tržiča v Doberdob in Gorico sta vozila namesto enega običajnega dva avtobusa, ki sta pobrala vse dijake in druge potnike namenjene v Gorico. Zjutraj je bilo torej vse v redu.
Dijak iz Gorice trčil v avtomobil
Včeraj zjutraj se je v Ulici 9. avgusta precej hudo ponesrečil 14-letni dijak Ferruccio Basile iz Ulice Ristori 14.
Mladenič je s svojim mopedom vozil proti Korzu Italija, ko je iz parkirnega prostora zavozil na sredino ceste 40-letni Silvan Gvardijanovič iz Branika pri Novi Gorici. Basileja so v goriški bolnišnici pridrfali za 20 dni na zdravljenju zaradi hude poškodbe na levem gležnju.
Na delu se je v popoldanskih urah ponesrečil 47-letni Gino Beotto. ki je za gradbeno podjetje iz Latisane delal v štandrežu. Ko je delal na zidarskem odru je nenadoma izgubi! ravnotežje in padel s štirih metrov višine. Pri tem se je udaril v glavo in v obraz; ozdravel bo v 10 dneh.
V soboto, 3. novembra bo v Gorici začetek proslav 30-letmce go-riške fronte. V soboto ob 16. uri bodo v razstavnem paviljonu Esponi ego na vogalu Ulic Gadoma in S. Chiara odprli fotografsko razstavo o odporniškem gibanju v Furlaniji v času od leta 1900 do 1950.
Ob 17. uri pa bo v dvorani po-k-ajinskega sveta debata o goriški bitki v prvih dneh septembra 1943. Na tem večeru bodo govorili zgodovinarji iz naše dežele ter iz Slovenije.
Prihodnjo nedeljo, 11. novembra, pa bo na Trgu Battisti v Gorici
tako da se dejanske cene, ki jih klet izplača kmetom povečajo za dobrih 25 odstotkov. V Brdih vinogradniki tudi sodelujejo pri delitvi dohodka doseženega od prodaje vina.
V Goriških brdih imajo sedaj o-koli 1.150 hektarov rodnih vinogradov, po večini novih. Leta 1912 so sicer imeli 1.200 ha vinogradov, toda obdelovanje je bilo še precej zastarelo in zato tudi vinski pridelek v tistem sicer rekordnem letu ni dosegel letošnjega. V prihodnjih letih bi vinogradniške površine radi povečali na 1.500 hektarov. Zato pa bo potrebno prej urediti razna zemljišča, ki so porasla z grmičevjem ali kako drugače neizrabljena, bi jih pa lahko spremenili v vzorne vinograde. Spričo teh obetajočih načrtov bodo tudi zmogljivost vinske kleti na Dobrovem povečali na 1.100 vagonov vina.
Popoldne ob 13.30 pa odpotuje večina avtobusov tako na naš Kras kot v Furlanijo. Avtobus namenjen v Doberdob je odpeljal po urniku, vendarle so morali v Gorici ostati nekateri doberdobski dijaki, ki niso našli v avtobusu prostora. Odpoto-vali so tudi nekateri drugi avtobusi, oni za Trst (v katerem se vozijo dijaki iz Dola in iz Jamelj) ter druga dva namenjena v Gradež in Tržič pa so ostali, ker je bilo v njih preveč potnikov.
Dijaki so nato blokirali še druge avtobuse, na kraj so prišli policisti in karabinjerji, da bi preprečili morebitne izgrede, dijaki so podpirali razloge šoferjev in so živahno polemizirali z ravnateljem podjetja, ki je seveda nasprotoval zahtevam šoferjev.
Medtem so številni starši prišli iz raznih krajev v Gorico z osebnimi avtomobili, da bi odpeljali svoje otroke, marsikateri dijak ali dijakinja pa je odšel proti domu z avtostopom.
Sindikat uslužbencev tega podjetja je včeraj zjutraj izdal poročilo v katerem obvezuje vse uslužbence, da se drže sindikalnih navodil. V zgodnjih jutranjih urah lahko uslužbenci vozijo dodatne avtobuse (bis), v drugih urah dneva pa lahko uslužbenci vozijo samo tiste dodatne avtobuse, za katere velja sporazum sindikata z ravnateljstvom podjetja. Sindikalisti so nam povedali, da so s svoje strani pripravljeni šofirati tudi dodatne avtobuse, ti pa morajo biti le linijskega značaja, ne pa za razne izlete ali kaj podobnega.
V zvezi s tem položajem, ki povzroča težave stotinam dijakov, delavcev, uradnikov in drugih potnikov, je včeraj pokrajinski svetovalec Marko Waltritsch poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri zahteva, da pokrajinski odbor napravi ustrezne korake pri deželni vladi, in pri podjetju Ribi, da se tako nevzdržno stanje čim-prej konča. Dijaki so namreč plačali abonmajsko izkaznico, dežela je podjetju za vsak abonma dala denarni prispevek, podjetje je dolžno prevažati vse potnike, ki to zahtevajo, posebno na tistih progah, kjer ni vlakov ali drugih javnih prevoznih sredstev.
Včeraj zvečer je podjetje RIBI izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da je po sindikalnih akcijah osebja podjetje skušalo poskrbeti, da bi se promet odvijal v normalnih pogojih. Zaradi tega podjetje poziva potnike naj ne onemogočajo dela osebja s tem, da vstopajo na avtobuse, na katerih je število potnikov popolno. Podjetje je ugotovilo povečane potrebe in določilo dodatna vozila. Podjetje poziva potnike, naj sodelujejo z osebjem, da bi se promet odvijal v normalnih pogojih.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vsi, ki so se prijavili morajo čim-prej poravnati račun in dvigniti listke za vožnjo, vstop in večerjo na sedežu v Ul. Malta 2, vsak dan od
9.30	do 12.30 in od 16.30 do 18.30.
velika protifašistična manifestacija, ki so jo pripravili partizanska združenja, goriška pokrajinska u-prava, občini Gorica in Tržič.
Združenje bivših partizanov ANPI prireja te dni v vseh svojih sekcijah sestanke, na katerih prikazujejo važnost te manifestecije, ki je čtobila uradni pečat.
Sestanka sta bila prejšnje dni tudi v Dolu in v števerjanu. V Do lu je pokrajinski odbor ANPI zastopal podpredsednik Ladi Dornik, v števerjanu pa sta bila prisotna Ladi Dornik in Avgust Lenardič V obeh krajih je bilo prisotnih veliko ljudi in vsi zo obljubili, da bodo 11. novembra prišli na mani fertaci jo v Gorico.
Podobni sestanki bodo tudi v pri hodnjih dneh. Na Vrhu bo sestanek jutri, v petek, 2. novembra, ob 20. uri pri Štefčevih. Sestanek sklicujeta domača sekcija ANPI in prosvetno dtruštvo «Danica».
V	ponedeljek bo sestanek v dvorani občinskega sveta v Sovodnjah. Sklicujeta ga sekcija ANPI za Rupo - Peč - Gabrje in sovodenj-sko prosvetno ^ništvo. Sestanek se bo pričel ob 2f). uri.
V	četrtek, 8. novembra na bo sestanek za člane sekcij ANPI iz Gorice in Podgore v dvorani kluba «Simon Gregorčič» v Gorici. Sestanek bo ob 20. uri.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA; Marzia Nadalutti, Filippo Bregant, Lorenzo Fulizio, Luca Devide, Jessica Lamanda, Costanza Bartoccioni, Ivan Pipan, Alessia Ne-maz, Christian Persoglia, Fabrizio Tonasse.
SMRTI: upokojenec 71-letni Mario Nanut, upokojenec 78-letni Giovanni Verzegnassi, upokojenec 88-letni Ernest Fabjan, upokojenec 65-letni Cirillo Vendrame, upokojenka 76-let-na Dorotea Lutman, vd. Zanetti.
Na Peči so pokopali
Včeraj popoldne so na Peči v so-vodenjski občini pokopali Marijo Ožbot rojeno Stepančič, po domače «nunco Ninotovo». Po rodu iz Kra-ščeve družine v Dolu, je bila najstarejša žena sovodenjske občine, saj je dočakala lepo starost, 92 let.
Leta 190T se je omožila z ovdovelim zidarjem, ki je imel že tri otroke iz prvega zakona. Svojih pa je imela še 3 hčerke in 6 sinov. Od teh sta dva sinova umrla med prvo svetovno vojno v begunstvu.
Med drugo svetovno vojno . so se vsi štirje Marijini sinovi aktivno vključili v NOB in dva sta željo po svobodi plačala z življenjem Silvestru je svinčenka pretrgala nit življenja v znani goriški fronti 25. septembra 1943. Med zadnjo ofenzivo na Mrzli rupi v Trnovskem gozdu pa je padel sin Albin. Pred desetimi leti ji je umrl mož.
3. julija 1971 je bilo pri Ninotovih na Peči še posebno slavje. Poleg tega da je stara mati praznovala 90-letnico rojstva, je istega dne dobila še dva vnučka. Redno je prebirala Primorski dnevnik in bila na tekočem z dogajanji v svetu.
Svojci in vaščani se je bodo spominjali kot pridno gospodinjo in vzgledno mater družine, ki je dosti žrtvovala v protifašistični borbi za svobodo in napredek.
Janko Gergolet
Razstave
V galeriji «Il Torchio» v Ulici Mamelli odpre danes razstavo sardinski slikar Odo Tinteli, ki živi in dela v Genovi. Tinteri bo razstavljal do 15. novembra.
Razna obvestila
Slovenska folklorna skupina «Sovod-nje» sprejema še nekaj parov. Starost nad 14. let. Zainteresirani naj se zglasijo v Sovodnjah 7. novembra v Kulturnem domu ob 20. uri.
Kino
(sorten
VERDI 15.00—22.00 «La rappresaglia». R. Barton in M. Mastroiani. Barvni film.
KORZO 15.00—22.00 «Anastasia mio fratello». A. Sordi in R. Conte. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.30-22.00 «Cinque matti allo stadio», L. Charlot's.
VITTORIA 15.15—22.00 «I kamikaze del karaté, avevano negli occhi l’odio e nelle mani la violenza». C. Li in T. King. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-21.30 «A viso a-perto». D. Martin in R. Hudson. Barvni film.
I rzič
PRINCIPE 14 00-22.00 «Le avventure di Robinson Crusoe». Barvni film.
AZZURRO 14.00-22.00 «L’uomo in basso a destra nella fotografia». Barvni film.
F.XCELSIOR 14.00—22.00 «Tre uomini in fuga». Barvni film.
Ami*» Gorica
SOČA «Bil je nekoč policaj», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Varujte se prijateljev», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Naboj za spomin», italijanski barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Puščice strupenega pajka», angleški barvni film ob 19.00.
KANAL «Companierosi», italijanski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA I.EKARNA V TRŽ1ČD
Danes ves dan in ponoči jp dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, teL št. 72701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
Prispevki
Družina Mozetič iz Gorice, daruje lir 10.000 za spomenik NOB v Bazovici, lir 10.000 za spomenik NOB v Doberdobu, lir 10.000 za spomenik NOB na Vrhu, lir 10.000 za Mladinski krožek v Gorici in lir 10.000 za jamarsko društvo «Kraški krti».
Ob srečnem doživetju zlate poroke darujeta Marija in Hubert Močnik lir 10.000 za Dijaški dom v Gorici.
Mali oglasi
ELITE ABBIGLIAMENTO, Gorica, Verdijev korzo 145, išče vajenko - prodajalko z znanjem slovenščina.
iiiiiiiiiiiriiKiiiiiiiiiini miiii inni..
NAJVEČJI PRIDELEK GROZDJA V ZGODOVINI GORIŠKIH BRD
Klet na Dobrovem premajhna
Največji pridelek so imeli leta 1912, in sicer 800 va-gonov grozdja, letošnji pa je znašal nad 1100 vagonov
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiimmmiMšitiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitilMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
V PETEK V VIDMU
Pomembna seja deželne konzulte za izseljenstvo
Deželna vlada obljublja, da bo upoštevala predloge izseljenskih organizacij
................mm,,,.............„„„„„„„„„„„.nun,,,,,,,,,,,,,,
PRED PROSLA VO GORIŠKE BITKE
Sestanki ANPI v vseh vaseh opozarjajo na važno proslavo
Bivši partizani se bodo udeležili proslave, ki bo v Gorici 11. novembra
PRIMORSKI DNEVNIK
1. novembra 1973
NOTRANJE SKRBI IN TEZKOCE ZB NEMČIJE
Brandtovi kompromisi delavcem ne ugajajo
Pritisk sindikatov, da bi se uveljavilo paritetno soodločanje v podjetjih in koncernih, o težko ča kanclerjev sporazum v vladi
Brumattijeve jedkanice v galeriji «Cartesius»
Že davno se Willy Brandt ni I di v važnem vprašanju uvedbe pa znašel v stanju take osamljenosti, ritetnega soodločanja v nadzornih
kot na nedavnem ustanovnem kongresu «Delovne skupnosti za delavska vprašanja», organa njegove lastne Socialdemokratske partije.
Res so ga prisotni na začetku in na koncu njegovega govora pozdravili z mlačnim aplavzom, vendar je bilo vsem v duisburški dvorani «Mercator», kjer se je kongres vršil, jasno, da večina delegatov ni kazala pripravljenosti, da se opredeli za njegove nasvete in podpre njegovo stališče.
Praktično so vsi sklepi tega mini - kongresa delavskega krila socialdemokratov bili docela drugačni, kakor si je to želel predsednik stranke, v nekaterih vprašanjih pa so bili celo neposredno nasprotni Brandtovim stališčem. Zakaj, vtem ko je Brandt izhajal v prvi vrsti iz potrebe oziroma možnosti kompromisa s svobodnimi demokrati v koalicijski vladi, pa so delegati ustanovne skupščin!; «Delovne skupnosti za vprašanja delavcev» izražali razpoloženje delavcev in sindikatov, želje in stremljenja same baze in delavskega članstva Socialdemokratske partije.
Pri tem je treba upoštevati, da je «Delovna skupnc-t za vnrasao’a delavcev», po zamisli nekaterih pobudnikov tega organiziranega povezovanja ter usmerjanja obstoječih pogonskih skupin Socialdemokratske parti’e no tovarnah in rudnikih, od spodaj navzgor, imela ustvariti neko vrsto politike protiuteži akcijami ter vplivom «jusosov», mladih socialistov v Socialdemokratski partiji. Šlo je namreč za tezo. po kateri so delavci razumnejši in manj nagibajo k «radikalnemu teoretiziranju», pa bi zato ustanovitev te nove delovne skupine, ki se bodo v njej zbirali delavci in sindikalisti, predstavljala neko vrsto jeza proti nadalmjemu prodiranju in širjenju idej in stališč «jusosov» v stranki. Medtem se je pokazalo, da je raznoloženje v osnovnih organizacijah drugačno, kot tudi, da delavci v pogledu vrste vprašanj ne pritiskajo na socialdemokratski vrh in na samega Brandta zato, ker bi oni ali sindikati bili naklonjeni teorijam in stališčem «jusosov», namreč zaradi tega, ker jih življenje in okoliščine silijo, da od svoje stranke zahtevajo odločnejšo politiko in zavzemanje za delavske interese-.
Partijski vrh bo moral upoštevati ta strujanja, saj je podpora delavcem bila in ostala popkovina Socialdemokratske stranke, ki je tradicionalno predstavljala široke sloje nemškega delavskega razreda. Vendar je zadnja leta očitna zaskrbljenost voditeljev Socialdemokratske stranke, ker število delavcev med novimi člani stalno pada, kar je naravno slab znak. Vtem ko je 1. 1958 okrog 50 odst. novih članov Socialdemokratske partile prihaialo iz delavskih vrst, a 1. 1964 49,4 odst., je lani vse"a 27.6 odst. novih članov prillo iz vrst delavcev. Obratno oa stalno narašča število nameščencev in uradnikov, tako da je njihov odstotek med novimi člani Socialdemokratske stranke lani skočil od 21 (1. 1958) na 34 odst.
Od tu dejansko tudi izhajajo nesporazumi v stranki, ki so zdaj v Duisburgu, na ustanovnem kongresu «Delovne skupnosti za vprašanja delavcev», potisnih Brandta v dokaj neprijeten položaj. Predsednik Zveze sindikatov, Fetter. u-gleden član Socialdemokratske stranke, je na primer od Brandta zahteval, da bi v vladni koaliciji manj popuščal Schellovim liberalcem. Zlasti glede uvedbe nar:mw-ga soodločanja v nadzorne odbore velikih koncernov in podjetij v ZR Nemčiji. Za sindikate, je rekel Fetter, vse, kar ne predstavlja polno poritetno soodločanje, torej enako število delavcev in kapitalistov v nadzornih odborih, je nesprejemljivo. Obenem se je zelo energično postavil proti koncesijam v izvajanju soodločenja, zlasti proti zahtevi liberalcev, da bi «vodilni nameščenci», torej tehnokrati, bili posebej prisotni v nadzornih odborih. To bi, po mnenju sindikatov, pomenilo razbijati delavce v podjetjih, umetno ustvarjati nekakšen tretji razred oziroma institucionalizirati srednji sloj. «Vodilni nameščenci» bi v odločilnih glasovanjih stali ob strani lastnikov, a od paritetnega soodločanja bi v tem primeru ne ostalo ničesar.
Brandtovo stališče je popolnoma drugačno. Zbranim delegatom je dejal, da bo on vsekakor ostal pri načelu paritetnega soodločanja, da bi pa zdaj, v okviru možnosti koalicijske vlade želel razširiti soodločanje, a ne da bi — ker morda ne more doseči «čiste» rešitve — vse pustil za kasneje, za naslednje vlade in generacije. «Niso najslabša stvar pošteni kompromisi, pač pa je mnogo slabša dogmatska nepremičnost,» je dejal Bnjndt in opozoril Fetter ja, da zahteve in pohtika v stilu «vse ah nič» običajno ne privedejo nikamor. Z drugimi besedami, kancler je sebi skušal zagotoviti proste roke, da bi — kot se je izrazil — «ne obremenjeval koalicije», marveč da tu-
|lHlllUl^llllllHllllllll■'•■'l,",l,,,,,,,..
odborih velikih industrij, podjetij in koncernov poišče realističen kompromis s Schellovimi svobodnimi demokrati. Zakaj, vtem ko se Fetter pritožuje, da postajajo stališča svobodnih demokratov «če dalje bolj nevzdržna», pa meni Brandt, da je sporazum z njimi o-krog soodločanja važen element za ohranitev bonske koalicije ter skupne borbe za večino volivcev 1. 1976.
Sicer se že čujejo glasovi, da je v vrstah vladne koalicije kompromis že na pomolu: socialdemokrati naj bi že sprejeli, da bodo nadzorni odbori sestavljeni po ključu — šest predstavnikov lastnikov, oet delavskih delegatov in en «vodilni nameščenec» (ne dva, kot so liberalci prej zahtevah). Da pa bi bila poudarjena paritetnost in ravnotežje med delom in kanitalom.
bi tega «vodilnega nameščenca» kancler kandidirali sami nameščenci, toda ‘ interese.
volili bi ga vsi delavci in nameščenci podjetja, tako da bi on ne bil odtrgan, namreč v nekem smislu vezan na podporo delavcev. Za sindikate je to nesprejemljivo, Brandt pa meni, da je zdaj boljše uveljaviti tako razširjeno soodločanje, kot pa vztrajati na «čisti» rešitvi, ki bi je liberalci ne podprli oziroma bi je ne sprejeli.
Vprašanje glede paritetnega soodločanja se je tako zaostrilo, da morajo o njem voditi račune tudi v vrstah opozicije. Njeno levo krilo se je namreč tudi opredelilo za polno paritetno soodločanje, vtem ko skuša njen vrh postaviti nekakšen most do liberalcev, predlagajo svojo varianto posebnega mesta in vloge «vodilnih nameščencev».
Brandt ima vsekakor precejšnje skrbi s tem. Ne more mu biti vseeno, kaj o tem mishjo delavci, ti pa nikakor niso zadovoljni, kako kancler in vlada skrbita za njihove
O R. M. Rilkeju že drugič v Devinu in Trstu
Pred dvema letoma smo se v galeriji «Il Tribbio» navduševali nad olji, v katerih je Gianni Bm-matti uporabil celo vrsto motivov našega Krasa. Ob tedanji priložnosti smo tudi rekli, da Gianni Brumatti spada med tiste tržaške umetnike, ki najbolje prikazujejo naš Kras. Te dni pa so v galeriji Cartesius v Ul. Marconi IG, razstavljene Brumattijeve jedkanice, ki prav tako prikazujejo naš Kras kajti Kras je za tega tržaškega umetnika — podobno kot
v •; >
za mnogo druge — neizčrpen vir motivov.
Ne bomo se spuščali v strokovno oceno razstave, pač pa bi radi nanjo le opozorili. Hkrati bi radi opozorili tudi na zanimivo pobudo: Gianni Brumatti in galerija Cartesius sta pripravili zbirko kraških motivov v mapah in to po vsakomur dostopnih cenah. Gre za izvirne, oštevilčene in podpisane grafične liste, ki so na voljo ljubiteljem umetnosti.
Na vrhu Brumattijev Kraški motiv
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiii
											
V DNEH, KO JE SVETOVNO JAVNO MNENJE USMERJENO DRUGAM..
Vjužnovietnamskih zaporih trpi na sto tisoče jetnikov
sami
Van Thieu je lagal celo papežu Pavlu VI. - Kaj povedo tisti, ki so te ječe s preizkusili - Celo otroke mučijo - Američani še vedno pomagajo zločincu
vzdržuje jetnike pri življenju in jih preden bi ga zakonito uveljavili novi
Volna na Bližnjem vzhodu in vse budistov v tujini Amnesty Interna-kar je z njo povezano, ja priteg- i tional pa navajata število 200.009. V nila svetovno pozornost do tolikš- ■ vsakem primeru je torej v tej dene mere da je vse drugo dogajanje želi mnogo več kot 35.000 političnih v svetu šlo v pozabo. Med drumrn jetnikov, zelo verjetno
______•	________.rJrvE.
se niti ne omenja na primer vietnamska zadeva. In vendar se tam spopadi nadaljujejo, sajponske o-blašti pa se še posebno znašajo nad vojaškimi in političnimi ujetniki, ki jih v sedanjem vzdušju skoro nihče ne jemlje v zaščito. V zvezi s tem ne bo odveč posvetiti temu vprašanju nekaj vrstic, da bi ne pozabili na gorje, ki ga trpijo ujetniki v sajgonskih ječah.
«Dokaze imamo, da Van Thieu ni le nesramen lažnivec, temveč tudi neusmiljen mučitelj političnih jetnikov», piše v neki italijanski reviji časnikar Robert Maloney. Južnovietnamski «vodja» je «Muffirai» celo na nedavni avdienci pri papežu Pavlu VI. je namreč zagotovil, da je v sajgonskih zaporih 35.090 jetnikov in da ne gre za politične zapornike, ampak za navadne zločince. Njegovo zatrdilo pa postavljajo na laž ljudje, ki jih ni mogoče dolžiti pristranosti in ki so na lastne oči videli grozote Thie-uevega režima oz. govorih z nekdanjimi zaporniki.
Po navedbi samega ameriškega o-brambnega ministrstva, ki bogato zalaga Thieua z dolarji, da lahko «učinkovito» vzdržuje južnovietnamski jetnišniški sistem, je političnih zapornikov 100.000; duhovnik Don Luce, ki je v Sajgonu vodil pod porno akcijo svetovnega sveta cerkva, naglaša, da jih je 400.000; mednarodni Rdeči križ in združenje
zelo verjetno desetkrat
toliko
Pri vseh teh nesrečnežih gre za sorodnike, prijatelje in kolege kakšnih 7 milijonov južnovietnamskih državljanov, kar pomeni, da so tudi ti po svoje Thieueve žrtve, torej obenem njegovi sovražniki Razumljivo je potemtakem, da Thieu noče popustiti, saj z mučenjem zapornikov nekako izsiljuje kakih 7 milijonov podložnikov. Tembolj, ker za vzdrževanje jetnikov ne plačuje samv ampak skrbijo za to — ZDA.
V Južnem Vietnamu je 1.000 zaporov. Leta 1972 so ZDA preko ustanove CORSO, ki je odgovorna za razvojni program Južnega Vietnama, podelila Sajgonu 267 tisoč dolarjev, za letos jih napovedujejo 627.400, za 1. 1974 pa dvakrat toliko. Umrljivost je v južnovietnamskih zaporih izredno visoka, število žrtev pa je mogoče ugotoviti šele mnogo časa po njihovi smrti, pa še to le približno. Ako se torej vzporedno z dejanskim in domnevnim umiranjem jetnikov ameriška «pomoč za razvoj» te dežele vsako leto veča za 100 odst., moramo sklepati sledeče: ah sprejema Thieu ameriške dolarje, čeprav ne more odtehtati «pomoči ZDA» z ustreznim številom jetnikov, ali pa število slednjih stalno raste (v brk pariški pogodbi, katero je Sajgon tako slovesno podpisal) in potrebuje Thieu vedno več dolarjev, da
Predsinočnjim se je v Trstu v dvorani Krožka za kulturno in u-metnost (Circolo della Cultura e delle Arti) zaključil drugi mednarodni znanstveni sestanek, ki ga v Trstu prireja študijski center «Rainer Maria Rilke in njegov čas» ob sodelovanju Italijansko - avstrijskega združenja, Italijansko - francoskega združenja, Krožka za kulturo in umetnost ter Nemškega kulturnega krožka. Letos so številni profesorji obravnavali temo «R. M. Rilke in praška kultura med stvarnostjo in mitom».
Otvoritev sestanka je bila 29. t.m. dopoldne v devinskem gradu ob navzočnosti okrog sto oseb in z dvema prigodnima uvodnima nagovoroma ter z recitacijo četrte 'devinske elegije slavnega pesnika. (Recitiral je rimski igralec Diego Reggente). Nadaljevanje sestanka pa je bilo istega dne in 30. t.m. zvečer v CCA v Trstu Okrog 70 udeležencev je poslušalo najprej učene razprave muenchenskega profesorja Rogerja Bauerja iz Muenchna, prof. Wernerja Kohlschmidta iz Berna ter prof. Zorana Konstanti-novica iz Innsbrucka, medtem ko je odpadlo predavanje prof. A. M. Ri-pellina iz Rima, predsedovala je Tržačanka dr. Aurelio Gruber Ben-co, iz Rilkejevih del pa je bral isti igralec.
V torek zvečer smo poslušali diskusijo, med katero so prišli najbolj do izraza posegi dr. Silvane De Lugnani, Elisabette Klugmann, dr. F. Russa, prof. R. Bauerja in prof. Zorana Kostantinoviča, ki nas je včeraj dopoldne obiskal tudi v našem uredništvu ter poudaril svoje zanimanje bodisi za Slovence v Avstriji, bodisi za Slovence v Italiji. Tudi predsinočnjim je iz Rilkejevih del bral igralec D. Reggente.
Mimogrede pripominjamo, da bi bilo zaželeno, če bi «Študijski center R. M. Rilke in njegov čas» povabil na prihodnji sestanek tudi enega izmed slovenskih poznavalcev velikega nemškega pesnika, od katerih naj omenimo slovenskega pesnika Kajetana Koviča, ki je pri Državni založbi Slovenve že leta 1960 Albrehtov slovenski prerod Rikejeve znamenite «Pesmi o ljubezni in smrti kometa Krištofa Rilkeja» oskrbel s spremno be-izšla v lepi miniaturni bibliofilski izdaji z ilu-__sg — j stracijami Mihe Maleša.
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 1973
11.00
12.00
12.30
13.00
13.30
14.00
17.00
17.30
17.45
18.45
AMELIA IN ANGEL
posvečena J. F. Ken-' Ml
19.15
19.45
20.30
21.00.
22.10
23.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša
Nabožna oddaja Poljudna znanost
Ljudska pesem in družbene spremembe Sever kliče Jug DNEVNIK Italijanske kronike Program za najmlajše Angleški film za deco:
DNEVNIK Program za otroke POTOVANJE V SVET PRIRODE Poljudna znanost KENNEDY
V	drugem nadaljevanju oddaje, ki _ nedyju bomo sledili glavnim dogajanjem dobe, ko je John Kennedy predsednik ZDA. Predvsem bo tu prišla do izraza ameriška zunanja pohtika, njeni odnosi s Sovjetsko zvezo v dobi spora za Kubo. Nadalje bomo spoznali ZDA v okviru tako imenovane «zveze za napredek», v smislu gesla, pod katerim «veliki severni sosed» izkorišča in vlada nad vso Latinsko in Južno Ameriko.
Državljan in birokracija ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
PEPPINO GIRELLA
Televizijska nadaljevanka, ki jo je napisal E De Filippo Andrea Girella ne more več prenesti svoje brezposelnosti in je zato v sporu s sinom Peppinom. ki se je «razvil» iz vajenca v baru v trgovca, pa čeprav prodaja le cigarete in vžigalnike, seveda «vod roko», torej skrivaj Ker s tem sin Poppino odlično uspeva, brezposelni oče Andrea ne zdrži več doma in se zateče k svaku Carmelu. farma centu v Torre del Greco, s katerim pa tudi ne more dolgo živeti in se zato vrne domov, v svoje kletno stanovanje kjer spozna, da ga žena Jolanda in sin Peppmr vendarle imata rada in mu vrneta njegovo avtoriteto poglavarja družine. Še več, Andrea je celo ponosen na svn jega sina, ki v tako mladih letih dejansko že vzdržuje drv ž:no. In iznajdljivi Pevpino priskrbi očetu delo. se sestani celo z manekenko Predano, v katero je zaljubljen. Todc. Peppino je star komaj enajst
V	evroviziii
P—KS: ARMARI — HANSEN Prenos iz Kopenhagna DNEVNIK
Vremenska slika, Šport
let..
NA NJEGOV GROB
... gr jem na žjegn mo malo zjemlo porahlàt, nas plevèu mo bon nabrala, pual bo lep, bo ku spomlàt!
d’t dvej ruože,
...sej
ne znam, če h lete
najbrž
ne bo več šteman takii,
... če ne gve kej biilše z mano, bomo ukjep, ...nazaj lepil!
Atilij Kralj
..............................................um,....,.........................................................
Horoskop
Prejeti smo
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI — 23. knjiga, 1972, Izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
« t p--” =“
veli ko ljudi
............................................................................................................
Ugoden dan za trgovce. Vaša ši-
rokosrčnost vam bo nudila največ zadoščenja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne kažite v delu pretirane na padalnosti. Ne ozirajte se na kritike zavistnežev. Otresite se ljubosumnosti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Če mogoče, spremenite začasno svoje delo. Ne nasedajte podtikanjem.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Najprimernejši trenutek za reorganizacijo vašega dela na novih osnovah. Srečne ure z drago osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Majhen nesporazum z vašimi sodelavci. Varujte svoj mir.
tako lahko po mili volji muči. | Hitlerji z novo strategijo množič-1 sedo, «Pesem» je izšla v Najbolj zloglasni zapori so v nega klanja, krajih Paulo Condor (na otoku Con Son), Chi Hoà, Phu Quoc, Thu Due m Tan Hiep. V jetnišnici Paulo Condor, znani po strahotnih «tigrovih kletkah», je 40.000 oseb, na otoku sploh ni prebivalcev. Thu Doc: tu je I v živalskih razmerah zaprtih 8.000 1 žensk. V Go Vapu čaka na proces, | ki ga morda nikoli ne bo oz. je bilo delno že obsojenih na težke kaz ni 15.000 južnovietnamskih vojakov.
V Phu Docu umira počasne in grozne smrti 40.000 zapornikov med 15. in 60. letom starosti.
Mučenje političnih jetnikov je strahotno. V «dosjeju» italijanske sekcije mednarodnega odbora za osvoboditev južnovietnamskih političnih zapornikov «Le prove» (Dokazi) je rečeno, da je med «političnimi» jetniki celo 54 otrok od 4. leta naprej. . . Tudi njih seveda mučijo. V «prevzgojnem centru» Da Lat je zaprtih 800 nedoraslih, ker so sinovi komunistov. Jean Pierre De-brir, priča, da jih skoiaj popolnoma gole spravijo v kletke ter ponoči vsako uro polivajo z mrzlo vodo, da zmrznejo. Druge privežejo za roke k stropu in jih «poganjajo», tako da morajo ure in ure nihati sem in tja ob neznosnih bolečinah. Nekatere zopet mučijo z elektriko. Na splošno jih trpinčijo tudi duševno.
Pogosto otroke mučijo ter ubijajo pred očmi staršev in narobe.
Zlasti dobro so sajgonski krvniki «specializirani» v mučenju odraslih.
Z razbeljenimi kleščami jim trgajo meso s trebuha, ženskam s prsi, ter jim pohabljajo spolovila. Ženskam potiskajo v nožnico žive jegulje in kače, sploh pa vsako žensko pred mučenjem posilijo. Žrtve vtaknejo v bazen z vodo in živim apnom, pogosto pa jim to mešanico potisnejo skozi nos v želodec, tako da se jim telo dobesedno razpoči. Druge zopet dušijo pod gmoto človeških odpadkov ali pa naženejo nadnje krvoločne pse, da jih raz-tržejo; kaj pa posebej izurjeni psi storijo jetnicam, ni težko uganiti.
Saigonski režim seveda vsa ta mučenja zanika, često pa se njegovi predstavniki izdajo: sami so prepričani, da jetnik ne more preživeti mučenj in ko je neki visoki Thieuev oficir zvedel, da so nekateri ujetniki iz Poulo Condorja še živi in na svobodi, je vzkliknil: «Saj to ni mogoče! Nihče se živ ne vrne iz «tigrovih kletk» .. •»
Mučenje političnih jetnikov je tipično znamenje, da neka diktatura razpada in se hoče za to čimbolj okrutno maščevati. To je zda; primer Južnega Vietnama, katerega razpadanje je treba pospešiti od zunaj in skušati tako rešiti, dokler je še čas, tiste, ki še verujejo v človeka, demokracijo in svobodo,
Mučenje se je široko razpaslo v vojaških diktaturah, podobno kakor se širi rak, od nacističnih lagerjev do Alžira, od My Laia do Saigona do Čila. Rak je treba odstraniti
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neko potovanje vam utegne zagotoviti odličen posel. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da ne opustite nečesa, kar vam edino lahko zagotovi uspeh v poslu. Vaša plemenitost bo poplača-na.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Na delu je pričakovati težave. Ogibajte se važnejšim odločitvam. Glede čustev upoštevajte nasvet prijatelja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite previdni, posebno na finančnem
področju. Z drago osebo boste delali načrte za bodočnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pomoč dobrega prijatelja vam bo zagotovila odlično poslovno možnost. Vaš optimizen je utemeljen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imejte zaupanje vase in v bodočnost. Ne strašite se težav. Preživite večer z veselimi prijatelji.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dobre možnosti v nekem dolgoročnem poslu. Ne bodite pretirano ljubosumni in nepopustljivi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
V ULMSKIH KROŽKIH |
“	’	”	V
Lep večer o Čilu v krožku Barbaro
17.55
2L00
21.20
Smo še pisali o sporedu filmskega krožka «Umberto Barbaro» (ki je na nekaterih lepakih ostal «ljudski», na drugih pa ne). Poleg objektivnega navajanja vseh ciklusov in filmov na sporedu (omeniti bi morali le še, da predvideva krožek tudi «decentrirana» predvajanja 16 mm filmov) je naš članek vseboval kritiko kriterijev izbora, ki se nam zdi utemeljena in ki so jo tudi nekateri organizatorji sprejeli. Dodati moramo vendar, da tedaj še ni izšel politični dokument, ki ga krožek objavlja skupaj s sporedom, tako da smo se dokumentirali le na reklamnem komunikeju krožka.
Sedaj smo pa brali tudi omenjeni politični dokument, iz katerega izhaja da se hoče letos «Barbaro» deloma spremeniti: iz pretežno komunističnega krožka hoče postati «teren srečanja» med komunisti, socialisti in levičarskimi katoliki. Zato kritizira sedanje vodstvo kinoforuma Janez XXIII, ki je postal ozko konfesionalen krožek in tudi vodstvo Tržaškega kinoforuma, ki naj bi bil po mnenju «Barbara» izraz izven-parlamentarnih levičarskih skupin. Zanimivo je, da dokument ne analizira predlanskih izkušenj krožka Janez XXIII. (ko so ga prevzeli v roke levičarski katoliki).
Otvoritveni večer krožka «U. Barbaro» je vseboval tri zanimive dokumentarce o Čilu, ki so jih prvič predvajali v Trstu. «Cile: il rame in mano al popolo» je kratkometražni film v proizvodnji Unitelefilm, ki rekonstruira novejšo čilsko zgodovino (napravljen pa je pred državnim udarom). Sledil je film «Intervista a Salvatore Allende di Roberto Rossellini» (režija Emidio Greco), ki ga je predvajala TV in o katerem smo pisali iz Pesara. Iz intervjuja izhaja mnogo zanimivih ugotvitev, predvsem pa moralna in idejna trdnost in doslednost Allendeja, ki se kljub kakemu čudnemu Rossellinijevemu vprašanju uveljavi.
Končno smo videli kubanski dokumentarec «Introducción a Olile», ki ga je režiral Miguel Torres v sodelovanju s Juliom Garcio Espinoso. Torres in Espinosa sta se že uveljavila kot režiserja dobrega dokumentarca «Tercer mundo tercera guerra mundial». Tu se poslužujeta podobnih izraznih postopkov za rekonstrukcijo nekaterih ključnih problemov čilske družbe.
Marco Leto:
«La villeggiatura»
Tržaški kinoforum je začel novo sezono s premiero italijanskega filma «La villeggiatura», ki ga je režiral Marco Leto.
Film, ki se je že uveljavil na Dnevih italijanskega filma v Benetkah, je zanimivo delo v okviru sedanje politične proizvodnje. Pripoveduje zgodbo o fašistični konfinaciji meščanskega profesorja, ki ob stiku s komunističnimi konjiniranci in z zatiralci razvije nov pogled na meščansko državo, v kateri sta fašizem in meščanska damokracija le dva različna načina diktature buržoazije. Zdi se nam, da je film veliko boljši od večine italijanskih zgodovinskih ali političnih filmov, kajti tu izhaja poanta iz zgodbe in ne iz predpostavljenih pojmovanj, vsaj v večini filma.
Omejenost filma je morda v slogu, kajti Leto se (čeprav precej spretno) poslužuje načina recitacije in ritma televizijske nizanke, v kateri je doslej deloval kot režiser. Kljub temu je interpretacija Adolfa Celijo, Adalberta Marie Merlija, Milene Vukotič in Johna Steinerja dobra. Zanimiva je uporaba Verdijeve glasbe, ki jo je priredil Egisto Macchi. Pri scenariju pa sta z Letom sodelo vala Lino Del Fra in Cecilia Mangini.
S. G.
DRUGI KANAL
GLI INNAMORATI Carlo Goldoni
Za TV pri-edil Carlo Lodovici	.	,
V glavnih vlogah Cesco Baseggio, Leda Negrom, Margherita G'iTzinati, Enzo Cerusico, itd.
DNEVNIK
RISCHTATUTTO	.
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiomo.
Nocoj se začne nova serija oddaj z naslovom R180"’8 tutto. Odveč bi bilo gledalcem TV predstavljati to odda jo ki je pritegnila pozornost številnega občinstva in p(r stala, baje, vzor ali zgled, po kateri naj bi tudi drugod začeli s podobnimi zabavnimi prireditvami, ki posameznikom prinesejo tudi lepe nagrade.
Tudi brez besed
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI MOJA ZEMLJA
Koncert ob dnevu Združenih narodov Obzornik
SKOZI VEJEVJE NEBO Jugoslovanski film Barvna risanka DNEVNIK Žive kroške skale A. Ingolič:
MLADOST NA STOPNICAH Barvna nadaljevanka	.
Da bi mogli primerneje slediti današnjemu nadaljevanju, stopimo za trenutek nazaj v dosedanje dogajanje.
Mati zve, da ji sin laže in da sploh ne obiskuje vec sport nega treninga. Zato mu to oč ta, toda Ciril se že ne more več iztrgati svari družbi. Zevnik ga pouči, kako lahko izmakne v delavnici avtomobil za izlet, ne da bi kdo to n tako se Ciril s «snosojenim» avtomobilom od-G:no na Gorenjsko. Ogledal bi si rad Begunje, kjer so nacisti ubili njegovega očeta. Tam prebere tudi v steni vdolbeno očetovo naročilo «Ne pozabi, sinko». Gina je ob tem brezbrižna, želi si le zabave. Ko se ponoči vračata domov, se avto pokvari, tako da ne moreta dalje V tej nezgodi Gina zapusti C’rila in se z avtostopom od pelje dalie. Cirilovi napori, da bi avto popravil, s* tudi zaman. Tudi dni se obupan napoti proti Ljubljani...
21.50	M. Lipovšek: SUITA
22.50	POROČILA
koprska barvna televizija
20.00 RISANKA 20.15 POROČILA 20.30 Ustavna tribuna
20.50	Strauss in njegov čas
21.50	DEJANJE — Film
22.35
16.25
16.45
17.00
18.00
18.15
19.45 20.00 20.30
21.15
opazil.
pelje
TRST A
13.15. 14.15, 20.15
Program za otroke; 19.30 Nove 8'15'« n31ci 14'10,t v1U i8 30P°Ga s^red^TMarchesije^Tus Li-
Si Ses^'	-ma
Frackove skladbe za orgle; 10.15	Poročila-
Praznična matineja; 11.00 Mladin- 7.30 8.30, 13.30, 19.30 Poročila,
ski oder* 1135 Slov. razgledi; 8.40 Kako in zakaj?, 855 0r^e' 13 30 Harmonije za godala; 14.45 ster; 9.10 Pred nakupi; 9 50 Na-Filmska glasba; 16.00 Pesmi brez daljevanka «Tristan in IzoldaU f,,. ,7 m pm£,ram za mladi- 10.05 Pesem za vsakogar; 12.30 no- 18 30 Resna glasba- 19.00 Bo- Zabavni spored; 13.50 Kako in za-žanska^komedijA; 19A5 Pisani ba kaj?; 14.00 Plošče. 15.15 Glas-i xi- inno tnort- 20 45 Juš beno-govomi spored; 17.50 Tele-Kozak-Mitja^Mejaki'«Georgesova fonski pogovori; 2010 Radijske maska»; 21.15 Mahlerjeva Simfo- kronike bodočnosti, 20 50 Plošče, ni ja štev. 5 : 22.25 Sonate; 22.55 23.40 Franeoske popevke. Bergovih «Sedem zgodnjih spe-	Ul PRč GRAM
III PRDGRAM
9.30 Pergolesijeve skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Corel-lijeve sonate; 11.40 Plošče resne glasbe; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Koralna glasba; 15.30 Simf. koncert; 17.00 Baritnonist Dan Jordachescu; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Polemika in poezija; 19.15 Mussorgski; «Hovanščina».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za
vov».
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program za mladino;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke;
8.30	Glasbena matineja; 10.10 Prisluhnimo jim; 11.15 Melodije;
11.45 Orkester Camporesi:	l^-OO vas. 8 05 jujranji divertimento;
Glasba pa željah; 14.00 Turistične g 05 j Holy; Tudi njim smo hva.
beležke; 14.15 R*ošče’ l®1.0 ... ležni- 9.35 «Jesenska pesem»; poldanski koncert; 16.30 Melodije; 1Q 05 <Spomnimo se...!:	11.15
17.00	Kot žrtve ste padju.., 17 45 Lahka g]asba; 12.10 Lepe melo-
PgllČ J™ ™Tr : vi m 3n d'je: 13-30 Laimiš: P°sebna «d-
box; 19.00 Male sk adbe, 19.30 daJ jz krajev NOB; 14.05 Iz Prenos RL. O.M Glasba v ve- op^rnega sveta; 15.30 Zamišljeni čeru; 20.45 Orkester; 21.00 Ritem stavkj jz glasbe; lGOO Slov. na. m pesem; 21.30 Smetana, Godalni rodne; 16 4Q H Gran; pismi iz kvartet štev. 1; 22.00 Domača di- sto]pa. 17 05 «iz teme k svetlo-skoteka.	bi...»; 18.00 Krvavo listje je be-
NACIONALNI PROGRAM se(ie stkalo; 18.30 Lahka glasba; 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Popev- Ansambel J. Privška; 20.00 četrtke; 9.15 Godala; 10.15 Vi in jaz; kov večer; 21.00 Juš Kozak-Mi-ll.SO Četrti spored; 13.20 Vesela tja Mejak; «Georgesova maska»; glasba; 15.10 Program za mia- 22.15 Popevke; 21.05 J. Kozak: dino; 16.00 «Sončnica»; 17.55 Na- Očetova maska; 23.15 Bartokov daljevanka; 18.10 Valčki; 18.40 večer.
NOGOMET
V TURNIRJU ZA POKAl UEFA
ODBOJKA.
DESET DNI PRED ZAČETKOM PRVENSTVA
Danes za italijansko ekipo Letos bo med slovenskimi ekipami
zelo težka tekma v Gorici
Srečanje se bo začelo ob 14.30 na Rojcah
Danes popoldne bo ob 14.30 na na razpolago naslednje igralce: Rome bosta igrali proti reprezen-nogometnem igrišču na Rojcah Škulj (Mercator), Vulič in Vukovič I tanci sovjetske armade. Trenerja
tekma med amaterskima reprezentancama Italije in Jugoslavije za evropsko prvenstvo UEFA.
Kot smo že včeraj poročali, je to zelo važna tekma, predvsem za italijansko ekipo, ki mora na vsak način premagati nasprotnika in tako ostati še v teku za vstop v finalni del tekmovanj. Italijanska reprezentanca je namreč v prvi tekmi zgubila v Avstriji z 2:1 proti tamkajšnji reprezentanci.
Na papirju in po mnenju športnih izvedencev bi morali Jugoslovani biti močnejši od «azzurrov», kajti v njih vrstah nastopajo bolj kvotirani igralci. Kljub temu bo tekma precej napeta, kajti Italijani nastopajo pred domačo publiko, kar večkrat pomeni dosti. Tudi iz sosednje države pričakujejo precejšen naval navijačev.
Včeraj je italijanska reprezentanca odigrala trening tekmo z mladinsko ekipo Pro Gorizie in jo premagala s čistim 4:0. Po tekmi je bil trener Alzani zadovoljen s prikazano igro svojih «azzurrov» in poudaril, da bo jutrišnja tekma pravi test za italijanske igralce. Tudi Alzani je namreč mnenja, da so jugoslovanski igralci za stopnjo boljši, saj jih je veliko iz njihovih vrst. ki so nastopili na olimpijskih igrah. Kljub temu vlada v italijanskem taboru precejšen optimizem.
Jugoslovanska amaterska reprezentanca je sestavljena izključno iz igralcev 2. zvezne lige. Selektor Tirnanič in trener Ilič bosta imela
(Dinamo P.), Bubanj (Naprijed), Cukon, Radin, Devčič (Rijeka), 0-larevič, Tatovič (Radnički K), Jurkovič, Kneževič (Spartak), Vraneš, Pejovič (Crvenka), Zekovič (Sutjeska) in Galonja (Novi Sad).
Jugoslavija je doslej odigrala obe tekmi z Avstrijo, ki nastopa v isti skupini. Prvo srečanje je osvojila s 4:0, drugo pa je zgubila z 1:0. Za osvojitev prvega mesta v svoji skunini pa bi bil danes Jugoslovanom dovolj remi, v povratnem srečanju 1. marca pa bi morali nato po predvidevanju premagati Italijane. Prav tako pa bi morali «azzurri» odpraviti Avstrijce.
Lestvica je pred današnjim srečanjem naslednja:
Avstrija	3 2	0	1 3 5 4
Jugoslavija	2 10	14 12
Italija	10	0	112 0
RUDI PAVŠIČ
* * *
FIRENCE, 31. — Trener italijanske nogometne reprezentance Val-careggi se je sestal s svojimi sodelavci,	da bi začel	pripravljati
vse potrebno za prijateljsko mednarodno nogometno tekmo med Italijo in Anglijo, ki bo 14. novembra v Wembleyu. Največji problem predstavljata Mazzola in Rivera, ki sta oba ponesrečena in ni gotovo, da bosta takrat ozdravela.
* * #
RIM, 31. — V četrtek bo v Rimu na sporedu nenavadno nogometno srečanje (vsaj v zadnjih letih) : kombinirani nogometni ekipi Lazia in
italijanskih ekip sta se že sporazumela, da bosta poslala na igrišče vse najboljše igralce, tako da bosta v obeh polčasih nastopili dve popolnoma različni postavi.
* * *
EINDHOVEN, 31. — Nizozemska državna reprezentanca «under 23» se je uvrstila v četrtfinale evropskega prvenstva po zmagi nad Norveško z 1:0.
V NOVI GORICI
Rrezigarjfiv memorial
V organizaciji NK Vozila iz Nove Gorice, bo 24. in 25. novembra v Novi Gorici jubilejni r»gometni turnir v počastitev pokojnega Brezigarja, odličnega nogometaša Nove Gorice in kasneje Olimpije iz Ljubljane, ki je pred leti umrl. Da pa bi se vsako leto spomnili na tega odličnega športnika prireja novogoriški nogometni klub snominski turnir. Letos bo to mladinsko tekmovanje z ekipami Adri-je iz Mirna, Renč in Bilj ter seveda tudi domačinov.
Pokroviteljstvo nad tem turnirjem je prevzela občinska konferenca Zveze mlačene Nova Gorica.
Rajmund Kolenc
MILAN, 31. — Atletinja Paola Pieni, kolesar Felice Gimondi in Giulio Onesti so bili v Milanu naeraieni z zlato kolajno sklada «Prijatelji Emilia Colomba.
nastopal v ženski B ligi samo Bor
Tudi njegova šesterka je kar precej okrnjena - Vrsta nevarnih nasprotnikov - Cilj:	obstanek v ligi
Odbojkarska prvenstva trkajo na vrata. 10. novembra se bo pričelo tudi žensko prvenstvo B lige. S tem pa se začne za naš zamejski šport novo pričakovanje. Napisali smo «naš šport» predvsem iz enega razloga. Vsem je znano, da bo v tej ligi zagovarjala prestiž ženske odbojke edinole ekipa tržaškega Bora, ki bo tudi letos nastopala v A skupini.
Če hočemo podati neki pregled pred prvenstvom, ne moremo mimo drugih ekip, ki bodo letos nasprotnice Bora.
Oddaljene ligaške
Briantea iz Coma in Junior iz Gasala Monferrata sta našim navijačem povsem neznani ekipi, ki na naših igriščih še nista nastopali. Ekipa iz Coma je lani nastopala v C ligi in si je z zmago v tem prvenstvu priborila pravico do nastopanja med višjo elito. Pravo u-ganko predstavlja tudi šesterka Junior, ki je lani nastopala v B skupini B lige in zasedla četrto mesto z osemnajstimi točkami na končni lestvici.
Novinec B lige je letos tudi Mar-zctto iz Valdagna, katerega pa se ljubitelji odbojke prav gotovo še spominjajo, saj je še pred tremi leti nastopgl v B ligi v isti skupini kot Bor in Breg, vendar je takrat izpadel.
V tej skupini bo letos nastopal tudi Libertas iz Brescie, ki je na naših igriščih že znan. Lahko pa s presenečenjem ugotovimo, da je letos zelo pomlajen a so mlade g
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiHHiniuitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,,,!
NAMIZNI TENIS
V FINALU 13. SSI V NABREŽINI
Premočna zmaga Krasove ekipe Sonja Miličeva v odlični formi
Med moškimi Boris Košuta najboljši - Tudi Vesnaverjeva se je izkazala
Tudi finalno namiznoteniško tekmovanje v moški in ženski konkurenci v okviru 13. SŠI je že v arhivu. Tekme za zeleno mizo so se odvijale v ponedeljek in torek v prostorih športnega društva Sokol v Nabrežini. V vsaki disciplini sta nastopila dva prvouvrščena tekmovalca iz vsakega področnega dela tekmovanja. V ženski konkurenci so bile prisotne le predstavnice zahodnokraškega in goriške-ga področja, medtem ko je pri moških sodelovalo tudi tržaško področje.
Tekmovanje je bilo, kar se kakovosti tiče, na zadovoljivi ravni. Predvsem v moški konkurenci smo gledali na trenutke vrhunsko igro, ki je pogosto sprožila spontan aplavz prisotnih. Junak dneva je bil Borov predstavnik Boris Košuta, ki je prikazal ves pester repertoar svojih udarcev in je zasluženo osvojil tri naslove, t.j. pri članih, v moških dvojicah in ekipno. Tudi njegov soigralec Tavčar je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Posebno pohvalo pa vsekakor zasluži Bole. ki je bil z zelo hitro napadalno igro Košuti skoraj vseskozi enakovreden nasprotnik. Najlepša partija tekmovanja ie bila v okviru finala ekipnega dela med Košuto in Boletom, ko je Bole vodil v prvem setu z 20:13, nakar je Košuta stisnil zobe in nepričakovano nadoknadil zaostanek ter zmagal z 22:20. Tudi drugi set je potekal v znamenju izenačenosti sil in po vrhunski igri je zmaga zasluženo pripadla Košuti z 21:18.
Na žalost je prišlo tudi do neprijetnega dogodka, ki je deloma skvaril potek tekmovanja. Zaradi nešportnega odnosa do organizatorja niso v ponedeljek odigrali finalnega mladinskega srečanja med Pertotom in Fabjanom. V torek se je sestala disciplinska komisija ZSšDI, ki je po ugotovitvi prekrškov omenjenih igralcev Izrekla (v skladu s splošnim
pravilnikom 13. SŠI) izključitev Per-tota iz tekmovanja, medtem ko je dobil Fabjan opomin. Prvo in drugo mesto v mladinski kategoriji tako nista bili oddani, medtemilko je bil Pertot črtan s končnega prvega mesta naraščajnikov.
Kot je bilo pričakovatr, je imel Kras v žčbski kohkhreriči" monopol in je dosegel v vseh disciplinah dvojno zmago.
Igralke goriškega Doma so sicer pokazale precej dobre volje, vendar so bile krasovkam nedorasle nasprotnice. Daleč najboljša je bila Sonja Miličeva, ki je povsem zasluženo o-svojila kar pet naslovov in je pokazala dobro formo pred nastopom za državno reprezentanco proti Švici. Raven Sonjine igre je že takšna, da je izkoristila to tekmovanje le za trening pred bližnjimi zahtevnejšimi nastopi v državni in mednarodni a-reni. Zelo dobro se je odrezala tudi Silvana Vesnaver, ki je osvojila tri prva mesta in je klonila le Miličevi.
Končni obračun po točkah je jasno v korist Krasa in zgoniške občine, ki je zbral kar 51 točk. Sledijo Dom, Eoi in Skavti z občutnim zaostankom.
Tehnični rezultati:
ŽENSKE EKIPNO:
Kras B — Dom A	3:0
Kras A — Dom B	3:0
KRAS A — KRAS B	3:0
Lestvica:
1.	Kras	A	(Milič	in	Vesnaver)
2.	Kras	B	(Žigon	in	Kobal)
3.	Dom	B	(E. in	D.	Bensa)
4.	Dom	A	(F. in	L.	Mikluš)
NARAŠČAJNICE
Rebula — D. Bensa
VESNAVER — REBULA (9. 12)
Lestvica:
1.	Vesnaver (Kras)
2.	Rebula (Kras)
3.	D. Bensa (Dom)
MLADINKE
Vesnaver — F. Mikluš	2:0
MILIČ — VESNAVER	2:0
(10, 10)
Lestvica: j 1. Milič (Kras)
2.	Vesnaver (Kras)
3.	Mikluš (Dom)
ČLANICE:
Blažina — F. Mikluš	2:0
Milič — L. Mikluš	2:0
MILIČ — BLAŽINA	2:0
(15, 12)
Lestvica:
1.	Milič (Kras)
2.	D. Blažina (Kras)
3.	L. Mikluš (Dom)
4.	F. Mikluš (Dom)
ŽENSKE DVOJICE:
Kobal in Žigon —
2:0
2jj)
R. Milič in Vesnaver —
Komel in E. Bensa	2:1
Bole in S. Milič -
Klanjšček in L. Mikluš	2:0
BOLE in MILIČ —
R. MILIČ in VESNAVER	2:0
1.	Bole in 's. Milič (Kras)
2.	R. Milič in Vesnaver (Kras)
3.	Klanjšček in L. Mikluš (Dom)
4.	Komel in E. Bensa (Dom)
MOŠKI EKIPNO:
Kras — Dom	3:1
Bor — STS	3:0
BOR — KRAS	3:1
Lestvica:
1.	Bor (Košuta in Tavčar)
2.	Kras (Bole in R. Milič)
3.	STS (Čok in Žerjal)
4.	Dom (Komel in Klanjšček)
NARAŠČAJNIKI:
Gombač — Faganel	2:1
Radovič — Gombač	2:0
Pertot — Žerjal	2:0
PERTOT — RADOVIČ	2:0
(18, 22)
Lestvica:
1.	Radovič (Sokol)
2.	Žerjal (STS)
3.	Gombač (STS)
4.	Faganel (Juventina)
Pertot (Sokol) je bil diskvalificiran.
MLADINCI:
Fabjan — Klanjšček	• 2:0
Pertot — Žerjal	2:0
Finalno srečanje ni bilo odigrano.
	F. In L. Mikluš	2:0	Lestvica :	
Milič in Vesnaver —			3. ex aequo Žerjal (STS)	
	E. in D. Bensa	2:0	in Klanjšček (Dom)	
MILIČ in VESNAVER -			ČLANI:	
	KOBAL in ŽIGON 2:0 (10,	14)		
	Lestvica :		Fabjan — Klanjšček	2:0
1.	Milič in Vesnaver (Kras)		Komel — Petaros	2:0
2.	Kobal in Žigon (Kras)		Bole — Fabjan	2:1
3.	E. in D. Bensa (Dom)		Košuta — Komel	2:0
4.	F. in L. Mikluš (Dom)		KOŠUTA - BOLE 2:0	(9, 16)
			Lestvica:	
	MEŠANE DVOJICE:		1. Košuta (Bor)	
2.	Bole (Kras)
3.	Komel (Dom)
4.	Fabjan (Sokol)
MOŠKE DVOJICE:
Bole in Milič —
čok in Žerjal	2:0
Košuta in Tavčar —
Komel in Klanjšček	2:0
KOŠUTA in TAVČAR -
BOLE in MILIČ 2:0 (17, 13) Lestvica:
1.	Košuta in Tavčar (Bor)
2.	Bole in Milič (Kras)
3.	Komel in Klanjšček (Dom)
4.	Čok in Žerjal (STS)
— b s —
gralke povsem enakovredno nadoknadile vrzel, ki so jo zapustile s svojim odhodom starejše. Ta ekipa predstavlja enega od kandidatov za najvišja mesta na končni lestvici
Tudi Vignoni iz Gottolenga je že star znanec borovi:. Ekipa, ki je sestavljena iz zelo mladih igralk, se odlikuje uredvsem zaradi svoje izredne borbenosti in zagrizenosti, zlasti v obrambi Ta sesterka je posebno nevarna doma, saj je na lastnih tleh skoraj nepremagljiva.
AGI in OMA
Ponovno se vrača v B ligo tudi tržaška OMA. Petem ko so jo zapustile nekatere ključne igralke in pristopile v vrste drugih društev, so se tržaške predstavnice še z večjo vnemo vrgle na delo in predstavljajo danes homogeno in solidno ekipo, ki be za vse nasprotnike trd oreh.
Goriški AGI ima za sabo precej čudno prvenstvo. Potem ko je pred dvema letoma še nastopal v najvišji ligi, je bil lani vse do tretjega povratnega kola brez točk. V petem kolu je osvojil drugi par točk, v šestem se je pa v Dolini z Bregom spoprijel za obstanek v ligi. Čista zmaga je dala goriški ekipi novih upanj za rešitev in zmaga, ki jo je izbojevala proti Vignoniju je Bila za to dovolj. AGI predvaja učinkovito odbojko.
«Polovični» Bor
In nazadnje so tu še predstavnice Bora. Letos moramo predstaviti to ekipo skorajda kot pravo novost. To se morda čudno sliši, toda če pomislimo, da je zapustila ekipo cela vrsta (še do lanskega prvenstva) ključnih igralk, je to takoj razumljivo. To so Pečarjeva, Zavadlavova, Hrovatinova, Artačeva, Švageljeva in končno še Gabrovčeva. Poleg tega pa je za sedaj problem zase še nastop Furlaničeve. Ta igralka se je sicer vrnila v Borove vrste, vendar bo prišla v svojo staro formo verjetno šele v drugem delu prvenstva. Poleg tega bo iz družinskih razlogov lahko nastopala le na domačih tekmah.
Kje so vzroki krize?
In končno se lahko vprašamo ali je res mogoče, da v razdobju treh mesecev zapusti ekipo kar šest, to je polovica standardnih igralk? Ni morda to le jasen znak pomanjkanja resnost' in vztrajnosti? Ali mogoče sloni glavna krivda za vse to v društvenem vodstvu? To so težka in odgovorna vprašanja, na katera za sedaj še ni mogoče najti odgovora. Morda pa je vse skupaj le mladostna zaletavost! No, naj bo tako ah drugače, Borov trener Dra-sič ni držal križem rok, ampak se je z novo vnemo vrgel na delo z mlajšimi igralkami, ki so tako kar čez noč postale «prve dame» ekipe. Vprašanje, ki se nam sedaj poraja, je to: bodo Ravberjeva Božičeva, Kostnapflova in Frašljeva mogle prenesti mnogo večje napore telesne, predvsem pa psihične narave, kot so jih bile do sedaj navajene? Bodo pozitivno ali negativno prenesle veliko odgovornost, ki jo že sedaj nehote nosijo?
Predvidevanja
Ii: končno še predvidevanja, upi, načrti. Obstanek v ligi predstavlja za vse glavni cilj. Mislim, da smo povsem objektivni in iskreni, če napišemo, da so naše borovke sposobne vsega in zato prepuščamo raje za sedaj besedo neposrednemu sodniku — igrišču.
INKA
VATERPOLO
SMIRNE, 31. — Vaterpolisti beograjske Crvene zvezde so se uvrstili v polfinale tekmovanja za evropski pokal prvakov, ki bo v Beogradu in v Palermu. Poleg Jugoslovanov so si vstop v polfinalni del turnirja zagotovili tudi nizozemski De Meu-wen, švedska ekipa Arppsmingy in
Athnikos iz Grčije.
* * *
SANTIAGO DE CHILE, 31. - Vse-ameriške športne igre, ki bi morale
biti leta 1975 v Čilu, so morali dokončno prenesti v drugo državo. Igre bodo tako v Portoriku, ker niso v čilski državi našli dovolj finančnih sredstev, da bi realizirali to športno prireditev. Poleg tega pa so ob dokončni odpovedi organizatorji izjavili, da je ta denar potreben za druge družbene dejavnosti v državi.
CLEVELAND. 31. — Finale Davisovega pokala za leto 1973, v katerem se bodo ZDA srečale z zmagovalcem dvoboja med Avstralijo in Češkoslovaško, bo prvič v pokritem prostoru. Finalno srečanje je na sporedu od 30. novembra do 2. decembra. Vsa srečanja bodo na sporedu v popoldanskih urah v avditoriju v Clevelandu, ki lahko sprejme 6.500 gledalcev.
* * *
PARIZ, 31. — Romunski teniški igralec Nastase vodi na posebni lestvici za veliko nagrado mednarodne teniške zveze s 533 točkami. Sledi mu Nizozemec Okker s 378 točkami ter Nemcombe s 372. Do zaključka tekmovanja manjka le še en turnir.
# # *
DŽAKARTA, 31. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Indoneziji je Newcombe s težavo odpravil Indonezijca Sangitana s 6:4, 6:0, medtem ko je Avstralec Keldie pre-
V 2. ZVEZNI ODBOJKARSKI LIGI
Kanalski Salonit zmagal v Splitu
Izola se je vrnila domov praznih rok
Odbojkarji Izole in Salonita so v ] navajajo, da je Izola igrala ne-preteklem tednu opravili nedvomno resno. Bolj pa se nagibamo k
najdaljše potovanje v tej sezoni. Kanalci so prepotovali 1.600 km, približno enako razdaljo pa so prevozih tudi Izolčani. Izola se je s te naporne poti vrnila praznih rok. medtem ko so Kanalci prinesli domov dve dragoceni točki, ki sta jim pomagali za skok s petega na drugo mesto prvenstvene lestvice.
Salonit je v petek zvečer igral v Modriči proti domačemu prvoligašu tekmo četrtine finala za Jugoslovanski pokal. Salonit je v prvem setu presenetil domačine. V nadaljevanju je Salonit postal žrtev zelo strogega sojenja. Potem, ko je postalo docela jasno, da domačinov ni mogoče premagati, je trener Salonita dal priložnost tudi rezervnim igralcem. Ugodno je presenetil debitant Boris Jelavič, ki je pred kratkim zapustil vrste košarkarjev in se zapisal odbojki.
Po napornem sobotnem potovanju so Kanalci igrah v nedeljo na ka-štelanski rivieri pri Splitu proti domači Mladosti, naslednici nekdanje Kaštele, ki je bila za Kanalce pred dvema letoma skorajda usodna. 1-gralci Salonita so, očitno pod vtisom dogodkov pred dvema letoma, igrah zelo živčno. Šele v četrtem setu so zaigrah zelo zbrano in so premagali zelo dobre domačine.
Izolčani so v petek igrali v Banjaluki zaostalo tekmo 2. kola. Moštvo Čajavca se je moralo pošteno potruditi, da je spravilo na kolena Izolo, ki je izpustila iz rok enkratno priložnost za zmago in prvi par
magai Martina Mulligana s 6:3, 6:2. i točk na tujem. Domači komentatorji
KOŠARKA
Z 12 EKIPAMI
V nedeljo začetek prvenstva v B ligi
UGG bo letos nastopala pod okriljem podjetja Patriarca
V	nedeljo 4. novembra se bo pričelo moško košarkarsko prvenstvo itahjanske druge hge, v kateri nastopa v B skupini tudi goriška košarkarska ekipa UGG, ki je prišla letos pod okrilje podjetja Patriarca iz Vidma in bo nastopala pod uradnim imenom «Unione Ginnastica Goriziana Patriarca».
V	drugi ligi nastopa dvanajst klubov. To so Basket Mestre Duco, GS Libertas Forli Brina, UGG Patriarca, Pallacanestro Lloyd Adriatico Trst, Basket Brescia Confezioni Rondine, Basket Rimini Sarila, SC Virtus Nayform iz Vidma, Sport Club Gira Marazzi iz Bologne, US La Torre iz Reggio Emilie, US Delfini Febal Pesaro, US Petrarca Go-rena Padova in US Alpe Bergamo.
Goričani bodo prvo tekmo igrah doma prihodnjo nedeljo ob 17.30. Njihov nasprotnik bo US La Torre iz Reggio Emilie.	m. w.
ORIENTACIJSKI POHOD
V	NEDELJO V ZGONIKU
Za tekmovalce tudi pečeni piščanci
V	nedeljo bo ŠK Kras priredil za svoje člane planinsko - orienta-riljski pohod, za katerega je napovedal tudi nekaj novosti. Tako se n.pr. tekmovalcem ne bo treba po tekmovanju dolgočasiti ko bodo sodniki računah rezultate. Izvedeli smo namreč, da (medtem ko bo organizator pregledoval naloge in sešteval točke) se bodo tekmovalci lahko okrepčali, v prijetnem razpoloženju, s pečenimi piščanci in s pristno domačo kapljico. Dolžina in težavnost pohoda se ne bosta veliko razlikovala od prejšnje ga, tekmovalci pa bodo morali sproti reševati naloge in dajati od-
govore iz splošne kulture.
Zbirališče bo ob 8. uri v kleti osnovne šole v Zgoniku, od koder bodo tudi posamezne ekipe startale v enakih časovnih presledkih. Organizator priporoča tekmovalcem, naj bodo primemo oblečeni in naj prinesejo s seboj vse potrebne pripomočke.
B S.
SMUČARSKI SKOKI
LJUBLJANA, 31. — Jugoslovanska smučarska ekipa že več časa trenira na veliki devetdesetmetrski smučarski skakalnici v češkoslova škem mestu Frenštat. Med reprezentanti je tudi skakalec Norčič, kateremu so vojaške oblasti dale po sebno dovoljenje za treninge.
OBVESTILA
SPDT cbvešča, da bo 18. novembra
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
v Trstu in 22. nov. na Proseku. Zainteresirani naj se pravočasno pripravijo in zberejo opremo, katero nameravajo prodati.
* * *
SPDT obvešča, da bodo treningi na plastični progi v Nabrežini v teh dneh.
Alpsko smučanje:
5., 6., 7. in 8. nov. VEDNO samo od 14. do 15. ure. Vsaka ura Mr 500.
Tek: 1. novembra od 8. do 13. ure.
Prijave za Nabrežino vsako latro od 8. do 9.30 na št. 21 10 76.—
* * *
Zveza slovenskih športnih društev v Italij'i sporoča, da bo bli-žanje v okviru 13. slovenskih športnih Iger za vsa področja jutri, 2. novembra v prosvetni dvorani v Križu točno ob 20. uri.
mnenju, da se pomlajena ekipa Izole še ni dodobra konsolidirala in «ujela».
V	nedeljo so Izolčani gostovali pri osiješkem Željezničarju, kjer pa je bil lanski prvoligaš za novinca v
hgi le prehud nasprotnik.
« * #
Od ostalih slovenskih moštev je bil v tem kolu uspešen Maribor, ki je doma premagal Borova z najvišjim možnim izidom. Fužinar je v Karlovcu doživel pravo katastrofo, saj je v treh setih zbral skromno število 17 točk. Kamnik in Interplet
iz Brčkega pa sta srečanje odložila.
# # *
V	nedeljskem kolu bo v središču pozornosti derbi kola med Salonitom in še nepremaganim Karlovcem. Vi-dakovičeva ekipa je letos zelo napredovala in je sestavljena iz mladih in zelo visokih igralcev. Že lani so temu moštvu prerokovali lepo bodočnost in vse kaže, da je prav Karlovac letošnji favorit za naslov prvaka. FTi Salonitu obljubljajo brezkompromisen boj za vsako žogo in obeta se razburljivo in kvalitetno srečanje.
Izola sprejema v goste splitsko Mladost. To srečanje lahko imenujemo primorski derbi v pravem pomenu besede saj so vse ostale ekip* daleč od obale. Izola bi morala v tem srečanju zmagati, če si noče že v prvi četrtini prvenstva nakopati na glavo prevelikih skrbi.
Rezultati:
Čajavec — Izola 3: 2(11:15, 15:4,
15:13, 2:15, 15:11)
Želiezničar — Izola 3:0 (15:7, 15:3,
15:7)
Modriča — Salonit (pokalna) 3:1
(13:15, 15:2, 15:10, 15:7)
Mladost - Salonit 1:3 (9:15, 15:13,
13:15, 9:15)
LESTVICA
Karlovac	4	4	0	12:2	8
Salonit	4	3	1	11:7	6
Interplet	3	2	1	8:3	4
Maribor	4	2	2	8:6	4
Izola	4	2	2	8:7	4
Fužinar	4	2	2	7:6	4
Čajavec	4	2	2	8:8	4
Željezničar	4	2	2	7:7	4
Kamnik	3	1	2	4:8	2
Mladost	4	1	3	5:10	2
Zenica	4	1	3	3:9	2
Borovo	4	1	3	3:11	0
E. Hvalica
DOMAČI ŠPORT
DANES
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 1973
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku
Primorje — Edera * * *
14.30	v Bazovici
Zarja — Flaminio * * *
14.30	v Dolini
Breg — Audax * * *
14.30	v Križu
Vesna — Juventina * * *
MLADINCI
10.30	na Padričah
Gaja — Campanelle ★ * *
10.00	na Proseku
Primorje — Breg * * *
NARAŠČAJNIKI
9.45 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Breg
* * *
ZAČETNIKI
9.30	v Trstu, Ul. Flavia Ponziana — Breg
JUTRI
PETEK, 2. NOVEMBRA 1973
BUŽANJE
13. SŠI
20.00	v Križu
Prireja Kras
SPECTATOR:
MAFIJA
| VČERAJ in DANES
Določenega dne 20. julija, ob poznem jutru, so bile za-vezniške čete pri Salsu, neki ameriški džip z dvema vojakoma in nekim civilistom pa je hitel z vso hitrostjo proti Villalbi, ki je bilo pet kilometrov od fronte pri Salsu.
Na džipu je bila velika zlatorumena zastava z veliko črno črko «L» na sredini.
Toda na nekem križišču je šofer napačno krenil proti Lumeri, namesto proti Villalbi in tam je džip sprejela s streljanjem neke italijanska patrulja, ki je branila umikanje glavnine vojske na umiku. Neki ameriški vojak je padel mrtev na cesto. Džip se je obrnil in pobegnil nazaj. Malo kasneje je neki kmet našel mrtvega Američana, ga pregledal in našel usnjeno torbo, v kateri je bila spet najlonska vrečica, naslovljena na Don Caiòja. Omenjeni kmet, neki Carmine Par lermo, je spoznal, da to ni majhna stvar, kajti nikoli ni majhna stvar, kadar je šlo za Don Caiòja in šef mafije je malce kasneje prejel to najlonsko torbico in vse, kar je bilo v njej.
Vendar pa so istega popoldneva vdrli v Villalbo trije veliki ameriški tanki. Na enem izmed njih je bila rumena zastava s črno črko «L». Iz njega je izstopil ameriški oficir, ki je govoril s sicilijansko - ameriškim naglasom. Zahteval je od prisotnih radovednežev, naj mu takoj poiščejo Don Caiòja.
Kmalu je prišel Don Calò. Bil je v srajci, bilo je poletje, jopič pa je nosil čez roko, v zobeh je imel cigaro, klobuk si je nizko nabil na čelo nad črnimi očali z debelimi okviri iz želvovine. Ni se mu mudilo, kajti nikoli ni hitel, ker je bil obilen, pa je čuval svoje srce.
Ničesar ni rekel, samo iz žepa je potegnil rumen robec s črno črko «L» in se skobacal v tank, z njim pa tudi njegov nečak, Damiano Lumia, ki se je bil pred vojno vrnil iz Amerike.
Don Calò je izginil in ga ni bilo v Villalbi šest dni.
V tem času so se okupacijske čete razdelile v dve koloni. Prva se je namenila proti severu ter prodrla do obalne ceste Messina — Palermo, do Cerde, druga pa bi se kasneje sestala s kolono pri Cerdi.
Tako je bil uresničen operativni načrt, ki ga je bil Don Calò skiciral na tistem listku, ki ga je bil mladenič na konju odnesel Don Russu v Mussomeli. To ni bilo nevažno. Na ta način so Angloamericani zaokrožili v «kotel» italijansko - nemške čete, nakopičene v zahodnem delu pokrajine Agrigento in Palermo ter v vsej pokrajini Trapani. Onemogočili so jim umik.
Ko je bila celotna operacija zaključena z združitvijo obeh kolon pri Cerdi, se je Don Calò vrnil v svojo Villalbo, toda ne več v tanku, temveč v velikem ameriškem avtomobilu in v spremstvu dveh ameriških oficirjev. Njegova prva misija je bila opravljena.
Kaj je pravzaprav bilo, v čem je skrivnost, kaj je bilo v ozadju tega in kdo je bil za vsem tem, to si prizadeva pojasniti eden izmed najboljših poznavalcev mafije Michele Pan-taleone, ki je tudi sam iz Villalbe, s fevda Don Caiòja, po poklicu geometer, sindikalist In publicist ter uporno poskuša pojasniti in razkrinkati mafijo, čeprav je to življenjsko nevarno.
Michele Pantaleone posreduje vse, kar so v krogih mafije
v Villalbi govorili o tisti rumeni zastavi s črko «L» in misiji Don Caiòja. Tam so prepričani, da je tisti L začetna črka imena in priimka Luckyja Luciana, ki je bil rojen v Lercara Friddi na Siciliji, s pomočjo tega simbola pa je komuniciral s šefom sicilijanske mafije Don Calòjem.
To je moralo biti tisto, kar vedno omenjajo in kar senator Kefauver beleži kot razlog, da so Luckyja izpustili iz ameriške jetnišnice leta 1946, To je tista famozna «velika u-sluga». Menda.
Pantaleone piše tudi to:
«Trdijo, da je bil Luoky Luciano med zavezniško okupacijo zares na Siciliji in to v Geli, da bi pripravil vsako stvar in da je bil prav on v tistem tanku, ki je bil prišel po Don Caiòja v Villalbo 20. julija 1943.»
Vendar pa sredstvo za vzpostavitev stika, tista črka «L», ni bila, po mišljenju Pantaleoneja, Luckyjev izum.
Metode, s katerimi protagonisti ameriškega podzemlja, oziroma ameriške veje mafije, vzdržujejo zveze s svojimi kolegi na otoku so običajno skrivnostne. Toda praksa z robci ima svojo zgodovino.
Leta 1922 je bil neki Lollo iz Villalbe prije: na nekem, tako težkem «poslu», da ga tudi avtoriteta Don Caiòja ni mogla izvleči, pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Vendar je bil po obsodbi Lollo razglašen za blaznega, pa so ga internirali v norišnico Pozzo di Gotto, v sicilijanski Barceloni. čez nekaj časa je menda umrl. Dali so ga v krsto, ki je bila prirejena tako, da je prihajal vanjo zrak. Odnesli so ga iz norišnice na pokopališče, toda na pokopališče ni nikoli prispel v krsti, temveč je med potjo pobegnil, prazno krsto pa so zakopali v grob. Tisti, ki so vse to pripravili, so mu pomagali, da je emigriral v Ameriko. Tedaj mu je Dor Calò podaril elegenten robec iz rumene svile, sredi katerega je bila velika črna črka «C» (Calò). S tem naj bi se legitimiral pri njegovih vplivnih zvezah v ameriški mafiji
in vse bo potem dobro. Kasneje je Lollo reagiral na podoben način in pošiljal Don Calòju odposlance in sporočila z rumenimi robci in črko «L». To je prevzel Lucky in v novejšem času je «L» zares pomenilo Lucky, ne pa več «Lollo».
«Kakorkoli naj bi že bilo,» piše Pantaleone, «zgodovinsko je ugotovljeno, da je tako pred izkrcanjem kot po operacijah v zvezi z izkrcanjem in napredovanjem zaveznikov skozi Sicilijo mafija v sporazumu z ameriškim gangster-stvom sprejela obveznost, da bo pomagala pri napredovanju in iskanju poti, da bi ameriška četa napredovala čim hitreje in varneje.»
Menda je bilo vse to delo Luckyja Luciana.
Toda iz tega, to je iz tega sodelovanja med ameriško obveščevalno službo in gangsterstvom in sicili j ansito mar fijo, pa je nastalo nekaj usodnega:
To je ustrezalo In naravnost pomagalo, da se je iz II. svetovne vojne dvignila sicilijanska mafija in postala vplivnejša in močnejša kot je bila poprej na tem svojem tradicionalnem območju.
Se več: iz zvez, ki jih je zdaj mafija na Siciliji okrepila s protagonisti ameriškega gangsterskega podzemlja, so nastale tudi nove metode, novi interesi in nove pobude in so, po ameriškem vzoru, začeli izvajati številna nova kriminalna dejanja na Siciliji. Vpliv Amerike, ki je bil vedno živ, je zdaj posta) še večji. In direktnejši.
Don Calò Vizzini, ki je v začetku fašizma pomagal Mussoliniju tudi finančno, ker je financiral južne odrede črnih srajc v pohodu na Rim leta 1922 ter je obiskoval «duceja», pa je kasneje padel v nemilost, ker Mussolini ni trpel, da bi poleg njega še kdo vladal, pa čeprav bi naj to bilo prav na Siciliji. Mafija je bila zavoljo tega od leta 1927 n« udaru in Don Calò ni mogel zlahka delovati, čeprav je deloval.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
1. novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
cADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT * Trst
RAZGOVORI ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA V SREDNJI EVROPI
Zmeren optimizem na dunajskih pogajanjih
Sporno vprašanje: omej'tev kopenskih sil ali proporcionalno zmanjšanje vseh vrst oborožitve
DUNAJ, 31. — Danes je konferenca za omejitev oboroženih sil v srednji Evropi nadaljevala svoje delo. Kot smo že poročali, je navzočih na konferenci 19 držav, in sicer 12 članic pakta NATO ter 7 članic varšavskega pakta. Na današnji seji, ki ji je predsedoval belgijski vele-
P0RN0GRAFIJA SMRTNA NEVARNOST
Nikar ne mislite, da je Primorski dnevnik osvojil stališče najbolj zakrknjenih italijanskih moralistov, da pomeni pornografija smrt duha. Nikakor ne, v mislih imamo pravo smrt, tisto ki ji nihče ne uteče, naj bo reven ali bogat, mogočen ali zapostavljen.
Ameriške oblasti so prisilile upravo nekega «drive-in» (kina na odprtem, kjer gledaš film sede v svojem avtomobilu), da je ukinila projekcije pornografskih filmov. Drive-in je bil namreč tik ob eni najbolj prometnih ameriških avtocest in večkrat je prišlo do nevarnih zastojev v prometu, ker so se avtomobilisti ustavljali kar sredi ceste zaradi erotičnih scen na velikanskem zaslonu. Kdo bi jim pa zameril, če so kar nepričakovano zagledali pred seboj gole ženske prsi in druge privlačne obline ženskega telesa.
Zaradi nenadnega zaviranja pred drive-inom pa je večkrat prišlo do verižnih trčenj, ki so terjale že tri mrtve in pet ranjenih.
HULIGANSKA TOLPA
Prebivalci japonskega otoka Išima so tako preplašeni, da nameravajo zapustiti svoje domove zaradi divjanja «tolpe» 700... mačk, ki jim načeluje orjaški 8-kilski samec. Mačke so uvozili na otok pred 12 leti ribiči, da bi se enkrat za vselej znebili miši in podgan. Ostudnih živalic res ni več, namesto njih pa kraljujejo sedaj mačke in plašijo prebivalce majhnega otoka. Zveri napadajo gospodinje, kradejo ribičem ribe, vdirajo v hiše, kjer iščejo živež in opravljajo svoje fiziološke potrebe. Ponoči si nihče ne uva z doma, saj pogled na 700 parov žarečih oči prestraši tudi najbolj pogumne.
Da bi se enkrat za vselej znebili nevarnih roparjev, so se prebivalci otoka odločili, da bodo utopili mačke. Bali so se, da sami ne bodo kos huliganski tolpi in zato so poklicali na pomoč tudi budističnega duhovnika, a mačke so kot podivjane skočile iz vode in pošteno obračunale z nesrečnim duhovnikom. Kaj torej? Najbolj vesimisti predlagajo že, da bi zavustili otok in se preselili drugam.
ter seveda tudi na raketna oporišča z jedrskimi izstrelki.
Na današnji seji je govoril šef angleške delegacije veleposlanik Rose. ki je poudaril načelo, da se ne bi smelo zgoditi, da bi s pogajanji kaka stranka utegnila pridobiti kakšno vojaško premoč nad drugo stranko. Angleški veleposlanik je poudaril tudi. da ne bi smeli morebitni sporazumi škoditi razvoju evropske gospodarske skupnosti.
Sovjetski predstavnik veleposlanik Hlestov je v svojem govoru omenil pomembnost sedanjega srečanja ter je navedel izjavo najvišjega sovjetskega državnika Brežnjeva. Sovjetski predstavnik je poudaril, da je SZ pripravljena, da bo že leta 1975 sprejela primerne ukrepe za omejitev vojaških sil in oborožitve. Hles tov je tudi izrazil upanje, da bodo pogajanja pripeljala do ublažitve sporov v srednji Evropi
Nfl TRGU SAN LAZZARO V NEAPLJU
Tramvajski voz pridrvel iz predora in treščil v mimoidoča avtomobila
Na vzponu pod predorom Laziale so mu odpovedale zavore - Dve osebi ob življenje
NEAPELJ, 31. — Dve osebi sta izgubili življenje in ena je bila ranjena na Trgu San Nazzaro v Neaplju v nenavadni prometni nesreči. Tramvajski voz proge Bagnoli — Poggioreale je zaradi okvare na zavorah pridrvel z blazno hitrostjo iz predora Laziale, treščil v motorno kolo in v dva avtomobila, ter se prevrnil.
Nesreča se je pripetila okrog 17. ure, ko je bil promet na Trgu San Nazzaro zelo intenziven. Tramvajski voz proge Bagnoli — Poggioreale je vlekel proti skladišču Fuorigrotta pokvarjen tramvaj, ki je bil na srečo prazen. Vozova sta skoraj speljala vzpon pod predorom Laziale, ko se je pokvarjeni voz odklopil in zdrvel proti Trgu San Nazzaro. Zaradi hitrosti je tramvaj iztiril in nadaljeval svojo divjo vožnjo sredi trga. Najprej je trčil v motorno kolo, nato pa je pokosil še dva avtomobila: taksi z evidenčno tablico NA 407467
iiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiimiiii imi illuni um imi n ti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniii n i im m m lllllllllll■lllll•l im miiif m
ZAHTEVA SINDIKATOV PO EKSPLOZIJI V TRIFIL-ITALIA
Uresničevati ukrepe za varnost na delu
Še dve smrtni žrtvi nesreče v milanski tovarni
poslanik Jan Andraenssen, so govorili predstavniki Turčije, Anglije, ZDA in ZSSR.
V krogih raznih delegacij obstaja določen optimizem, čeprav zmeren, glede končnih rezultatov teh pogajanj. Med drugim poudarjajo, da je pozitivno že samo dejstvo, da je prišlo do teh pogajanj, saj če bi SZ in ZDA ne imele nobenega interesa, da bi prišlo do njih, bi jih lahko odložili pod pretvezo na primer konflikta na Bližnjem vzhodu. Nadalje poudarjajo, da imata obe velesili precejšen interes, da se zamrzne sedanji položaj v srednji Evropi, da bi bili prostejši pri izvajanju svoje politike na drugih svetovnih področjih. Prevladuje seveda mnenje, da bodo pogajanja dolga, zapletena ter bodo povzročila negodovanja in nezadovoljstvo ter slabo kri tu in tam. Težka bodo. ker je treba uskladiti določeno neravnotežje oboroženih sil v srednji Evropi. To neravnotežje se posebno nanaša na kopenske sile in ne toliko morda na letalske. Vojaški strokovnjaki bodo morali preverjati desetine in stotine najrazličnejših podatkov glede zmogljivosti in bojne moči posameznih enot, ki pridejo v poštev pri omejevanju oboroženih sil v srednji Evropi.
Prav tu se začenja globok spor med državami NATO in državami varšavskega pakta. Danes je v srednji Evropi okoli 770 tisoč vojakov organizacije NATO (od teh je 193 tisoč Amerikancev) ter 900 tisoč vojakov varšavskega pakta (od katerih je 460 tisoč iz SZ).
Glavno nasprotovanje med vzhodom in zahodom zadeva parametre zmanjševanja oboroženih sil. Po mnenju Sovjetske zveze in držav varšavskega pakta bi moralo to zmanjšanje biti sorazmerno ter bi se moralo nanašati tudi na letalske in druge sile. Amerikanci in njihovi zavezniki pa vztrajajo pri tem, da bi bilo treba predvsem znižati kopenske sile. Ta stališča so povsem razumljiva, če se upošteva, da imajo države varšavskega pakta premoč na področju kopenskih sil (pehote, topništva, o-klopnih sil itd.), medtem ko Amerikanci in njihovi zavezniki računajo posebno na svoje letalske sile, ki pripadajo raznim strateškim poveljstvom
MILAN, 31. — Še dve žrtvi silovite eksplozije v milanski tovarni Trifil - Italia: danes popoldne so gasilci izkopali iz ruševin truplo 134-letnega delovodje Maria Caselle, ! v bolnišnici Niguarda pa je zaradi hudih opeklin po vsem telesu umrl 42-letni delavec Ennio Franceschi-ni. Zdravstveno stanje ranjencev se je znatno zboljšalo, tako da se je večina že vrnila domov, izjema pa so opečem delavci, ki so v bolnišnici Niguarda. Njihovo zdravstveno stanje je še vedno zaskrbljujoče, da si zdravniki za vseh pet še pridržujejo prognozo.
Tik ob truplu nesrečnega Maria Caselle so reševalci našli druge človeške ostanke. V trenutku ko poročamo ni še jasno, če gre še za eno žrtev, ali pa gre le za del razmesarjenega trupla ene od že identificiranih žrtev.
Delavci kemijskih tovarn četrti Romana-Vicentina so danes dopoldne stavkali eno uro v znak solidarnosti z delavci tovarne Trifil-Italia. V vseh tovarnah so se med stavko zbrali na skupščinah in so razpravljali o vprašanju varnosti na delu ter so zahtevali od pristojnih organov korenite ukrepe; za preprečitev nesreč na delu.
Pokrajinsko tajništvo enotnega sindikata delavcev kemijske stroke je v zvezi z nesrečo v polnilnici jeklenk za vžigalnike objavilo dokument, v katerem ostro obsoja delodajalce zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov. Sindikat poudarja, da so varnostni ukrepi povsod neustrezni, ponekod pa jih celo ni. Pribija nadalje, da delodajalci ne spoštujejo niti najosnovnejših varnostnih zahtev in ugotavlja, da je tako porazno stanje posledica neodgovornega ravnanja javnih organov, ki bi morali nadzorovati izvajanje zakonskih predpisov o varnosti na delovnem mestu.
Prav tako kritičen do delodajalcev in javnih organov je bil tudi predsednik vsedržavnega združenja za nadzorstvo nad gorivi, poslanec Agostino Pavan. Le-ta je izjavil, da eksplozija v tovarni Trifil-Italia dokazuje, da vprašanje izkoriščanja plina in zlasti tekočega plina še ni bilo zadovoljivo rešeno.
«Naše združenje — je poudaril Pavan — se je v zadnjih letih zavzelo pri vseh pristojnih organih za rešitev tega dramatičnega vprašanja in poudarilo nujnost novih varnostnih ukrepov. Zlasti pa je pou-
darilo potrebo po novi zakonodaji, ki bi usposobila javne organe za učinkovito nadzorstvo nad izvajanjem vseh zakonskih določil o varnosti na delu.»
Pavan je nadalje ostro kritiziral dosedanje vodilo zakonodajalcev, po katerem naj pristojni organi iščejo krivca po nesreči, medtem ko so povsem zanemarjeni preventivni u-krepi, ki bi preprečili vrsto nesreč na delu. Prav zato je nujna zakonodaja, ki naj uvede učinkovite u-krepe za preprečevanje nezgod, ki so posebno pogoste prav v tovarnah in podjetjih, ki izkoriščajo plin.
NASA gradi sončno elektrocentralo
KENNEDYJEV RT. 31. - Ameriška vesoljska ustanova NASA gradi pri vesoljskem centru Huntsville v Alabami prototip hiše, ki bo v energetskem pogledu avtonomna, saj bo opremljena z napravo za pretvarjanje sončne energije v električno. Izvedenec za energetska vprašanja dr. George Von Thiesenhausen je v tej zvezi poudaril, da bodo sončne centrale v bližnji bodočnost proizvajale vsaj 20 odstotkov energije, ki jo vsako leto porabijo v ZDA.
in zasebni avto fiat 127 profesorice Eleonore Pimtel Fonsece.
Težki voz je povlekel za seboj pomendrani vozili in nadaljeval blazno vožnjo proti središču trga, kjer je javni park obdan z dokaj visokim zidom iz belega kamna. Podivjani tramvaj je podrl zid. ob čemer je izgubil kolesa, treščil v debelo platano, jo podrl in se končno ustavil.
V nesreči sta izgubila življenje šofer taksija in neki še neidentificirani moški, profesorica Fonseca pa je bila težje ranjena. Na srečo je bila v trenutku, ko je tramvaj pri-drvel iz predora, prižgana rdeča luč semafora, ki je sredi Trga San Nazzaro, sicer bi voz povzročil pokol.
Gasilski podčastnik Raffaele Russo, ki je čakal na tramvaj na trgu, je med prvimi pritekel na kraj nesreče. «Videl sem voznico fiata — je povedal gasilec — ki je klicala na pomoč in sem stekel proti njenemu vozilu. Izvlekel sem jo iz skrotovičene pločevine in jo naložil na mimoidoči zasebni avto, ki jo je peljal v bolnišnico, šoferju taksija nisem mogel pomagati, ker je bilo njegovo truplo zagozdeno v pločevini in tudi je bilo očitno, da je nesrečnež že mrtev. Prizor je bil res pretresljiv. Tramvaj je pridrvel iz predora zavit v oblak dima. Nato je iztiril in zdrvel proti parku».
Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, orožniki in policisti. Številni so bili tudi radovedneži, ki jih je policija le s težavo zadržala. Tramvaj je med blaznim dirom po trgu poškodoval tudi cev vodovoda, tako da je voda preplavila trg.
k nobene vesti o Milančanih ki so izginili v Sahari
ABIDJAN, 31. — Še nobene vesti o usodi štirih milanskih izletnikov, ki so se izgubili v Sahari. Vojaki in žan-darji še vedno zaman iščejo mlade Italijane, ki so izginili s svojim vodjo. Po zadnjih vesteh kaže, da so izletniki ubrali običajno transsabar-sko cesto Tamanrasset —- Assamaka. Ker na tej poti ni velikih težav za vozilo s štirimi pogonskimi kolesi je najbolj verjetno, da so se Italijani izgubili zaradi peščene nevihte, ki so v tem času zelo pogoste, ali pa so se iz še neznanih razlogov oddaljili od prevozne ceste.
Soočenje v San Vittoreju med Massarijem in Fredo
MILAN, 31. — Preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o atentatih v 1. 1969, ki so dosegli svoj višek z množičnim u-
morom na Trgu Fontana, je danes zaslišal v zaporu San Vittore Antonia Massarija, ki so ga aretirali prejšnji teden pod obtožbo pripad-ništva prevratniški organizaciji. Zasliševanje, ki so mu prisostvovali dva pomočnika državnega pravdni-štva ter odvetnika Angrisano in Gullo, je trajalo sedem ur.
Na zaslišanju se je govorilo med drugim tudi o knjižici «Libretto rosso», ki sta jo skupaj tiskala Massari in Ventura. Zdi se, da so preiskovalci skušali ugotoviti tudi verodostojnost neke izjave Venturo ve sestre, ki je trdila, da je bil Massari povezan z nekim dogodkom, ki spada v okvir atentatov na vlake.
Nekoliko pozneje je prišlo do soočenja med Massarijem in Fredo. Zdi se, da je Massari delno spremenil nekatere svoje prejšnje izjave ter se približal Fredovi verziji. Jutri bodo sodniki soočili Venturo in Franca Fredo.
Nixcnov odvetnik Fred Buzzhard (levo) in pomočnika bivšega posebnega tožilca Coxa Henry Ruth (v sredi) ter Philip Lacovara (desno) so se včeraj sestali z zveznim sodnikom Sirice, da bi se sporazumeli za izročitev magnetofonskih posnetkov o zadevi Watergate sodniku
■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllll■lll1lllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllll>|||■ll|■^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnlflllllllllln^
TISKOVNA KONFERENCA DOPISNIKA «L'UNITÀ» V SANTIACif
Neposredno pričevanj e Vicaria o terorju vojaške j unte v Ciin
Duhovniki in laiki gibanja «7. november» zahtevajo pojasnila od nadškofa Enriqueza - Junta seli pripornike s stadiona
RIM, 31. — Danes je bila na sedežu združenja Italija - Čile tiskovna konferenca italijanskega časnikarja, dopisnika dnevnika «U-nità» Guida Vicaria, ki je bil nekaj dni priprt v Čilu v zvezi z «golpejem» čilskih vojaških fašističnih krogov. Tiskovna konferenca je bila v dvorani, ki se poimenuje po pokojnem čilskem predsedniku Salvadorju Allencteju.
Čilska vojaška junta, ki je prevzela oblast pred 50 dnevi je uvedla strahovlado, katere žrtev so postali Čilenci, tuji politični preganjanci ;in tudi časmkarji naprednih in demokratičnih listov. Taka u-soda je zadela tudi Vicaria in njegovo ženo. Na posredovanje italijanskih diplomatskih c-blasti in demokratične iavno-ti, so ju čilske oblasti po dol«em oklevanju izpu-st!’e t=r izffnale iz Čila.
Na t/skovni konferenci je Vica-ro izjavil, da prinaša sporočila čilskega odporniškega gibanja. «Po petdesetih dneh od «golneja» — je dejal — v Č;lu še vedno morijo in mučijo in zapiralo. Vse to se dogaja v režimu absolutnega terorja, kateremu se nihče ne more izognit5.»
V nadaljevanju svoje izjave je
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiifc
Andreas Papandreu poziva k enotnemu boju proti režimu predsednika Papadopuiosa
Grška vlada skuša ustvariti videz demokracije v državi in napoveduje «svobodne» volitve
ATENE, 31. —- Odkar se je leta 1967 polastil oblasti je grški predsednik Papsdopulos dokaj spremenil, vsaj navidezno, svojo politiko. Sprva je nastopal samovoljno in mu je bilo prikrivanje svojega fašističnega nastopa deveta briga. Pozneje, po obsodbi demokratičnega javnega mnenja in izgonu Grčije iz evropskega sveta, pa je začel prikrivati, kaj se dogaja v Grčiji in skušal prikazati grško državo kot vzor demokracije. Pred kratkim je napovedal, da bodo pri-
hodnje leto razpisane svobodne volitve in da bo dovoljena strankam politična dejavnost.
Gre pa le za navidezno demokratične ukrepe, s katerimi skuša Pa-padopulos opravičiti pred svetovnim javnim mnenjem svojo mono-kracijo, kot sta poudarila voditelja sredinske zveze Mavros in Papandreu.
Mavros, ki bo novembra zelo verjetno potrjen za predsednika stranke, je izjavil, da je grški politični položaj kritičen po sed-
mih letih vojaške diktature. V tej zvezi je obtožil ministrskega predsednika Markezinisa, da podpira Papadopulosove naklepe in s pomočjo «udomačenega» parlamenta daje videz demokracije grškemu režimu.
V intervjuju z urednikom nekega atenskega lista pa je Andreas Papandreu, voditelj sredinske zveze v izgnanstvu, poudaril, da je absurdno govoriti o normalizaciji v Grčiji, saj gre za predsedniško republiko, ki sloni na vojski popolnoma odvisni od ZDA. Zato je nujno, da se žacne oster boj proti Papadopulosovemu režimu. Prvi korak na tej poti pa je razkrinkanje sedanjega fašističnega režima. Demokratične sile — je poudaril Pan^mdreu — ne smejo stopiti v «udomačeni» parlament in s tem uzakoniti fašistično diktaturo.
Sredinska in desničarska opozicija sta medtem začeli preučevati možnost, da bi ustanovili koalicijo «ci-žavne enotnosti», ki naj bi imela močno ljudsko podporo in naj bi začela oster boj proti Papado-pulosu. Gre v bistvu za okrnitev predloga, ki so ga pred nekaj meseci dali komunisti in socialisti: pozabiti na medseboine razlike in združiti vse opozicijske sile v strnjeno celoto, ki nai bi se prekalila v boju proti režimu polkovnikov.
Markezinisova vlada je medtem napovedala vrsto ukrepov za proces «liberalizacije»: odpravo vojaških nadzornikov iz državnih informativnih organov, amnestijo za nekatere izgnane politične voditelje in nov zakon o delovanju političnih strank. Zakon spreminja
Vicario poudaril nujnost, da čim več ljudi izve, da v Čilu gospodari krvoločen režim. Tako se bo lahko vlilo čilcem novo samozavest, da se bodo lahko s podvojenimi silami borili proti vojaški junti. Teror, ki ga junta izvaja danes v Čilu, je dejansko poskus, da se v tej državi spravi spet na oblast najbolj re?kcicnaren kapitalistični režim.
Na bskovnj konferenci je Vicario nadalje dopolnil z raznimi podatki dokumentacijo, ki jo je posredoval tisku. V nekem dokumentu vodstva ilegalne KP v Čilu je rečeno, da je bilo umorjenih v razdobju 50 dni od «galbeja» 71 nedolžnih državljanov. Dokumentacija vsebuje tudi pisma žen časnikarjev, ki so b'li aretirani, mučeni in celo ub'ti. Vsebuje nadalje odlok rektorja čdske univerze sankaške univerze, ki predvideva sankcije prot5 študentom in profesorjem zaradi dejani, ki so jih izvršili pred «golpejem».
Vicario je zaključil tiskovno konferenco z iziavo, da se čilsko ljudstvo vedno bolj zaveda, da ga je vojaška junta pahnila v strašen položaj. To zavest utrjujejo tudi porazni rezultati gnspodamVe noli-tike novih oblastnikov. Na kraiu je pozval javnost, naj zahteva, da tudf Italija nudi zatočišče č^kim po1!tičnrm nrežaniancem, k5 so sedai v raznih veleposlaništvih v Santiagu.
V današniih jutranjih urah ie sedež združenia Italija - Čile obiskala tudi vdova pokojnega čilskega predsednika AH end eia Hortensia. ki se je zadržala v pogovoru z Vi-cariom.
Italijanska javnost spremlja še vedno z veliko pozornostjo čilske dogodke. V središču te pozornosti je sedaj obisk čilskega primasa Raul Silve Enriqueza v Vatikanu. Danes je gibanje «7. november 1971», ki združuje v svouh vrstah duhovnike in laike raznih «temeljnih skuoin» in oDorečni.štva obia-vilo «odprto pismo» santiaškemu nadškofu v katerem ostro obsoja zadržanje čilske KD do «golpeja». Člani združenja nadalje obsojajo nadškofov nastop po državnem u-daru, za katerega menijo da pred-
SPORT
NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Zopet zmaga Olimpije
BEOGRAD, 31. — 11. kolo nogometnega prvenstva Jugoslavije se je danes končalo z naslednjimi rezultati:
Vardar - Olimpija 0:2 (0:1) Radnički - Crvena z. 1:0 (0:0) Čelik - Bor	2:0	(0:0)
Sarajevo - Dinamo 1:0 (1:0) Proleter - Vojvodina 1:0 (0:0) Velež - OFK Beograd 5:0 (4:0) Partizan - Borac 3:0 (2:0) Sloboda - Željezničar 0:0 Zagreb - Hajduk 1:0 (0:0) Na lestvici vodi Čelik s 15 točkami, pred Dinamom in Hajdukom 14, Radničkim 13. Ljubljanska Olimpija je s 13 točkami sedma.
B. B.
« • »
BARCELONA, 31. — Mednarodna nogometna tekma med izbranima vrstama Evrope in Južne Amerike
______	,	se je zaključila neodločeno s 4:4
stranke v društva, ki bodo morala (2:2) Po regularnem času sta
Kambodži je siiti «àinefiovoiiioa orožje. Iz Piuioni Penila poročajo o ostrih spopad’li med partizani in Noto vimi četami. Na sliki: kmetje bežijo v prestolnico in nosijo s seboj vse svoje revno imetje
sestaviti nove statute. Prepovedana jim bo tudi vsakršna dejavnost zoper «demokracijo in državno korist».
obe ekipi izvedli enajstmetrovke, v katerih je prevladala južnoame riška reprezentanca, ki je zmaga la s 7:6.
stavlja v bistvu pomoč prevratniškim generalom. «Morda smo preveč zahtevali — je rečeno v odprtem pismu — da bi se ti in drugi škofje postavili na stran nedolžnih».
Odprto pismo zahteva, naj škof Enriquez pojasni pred reveži vsega sveta svojo vlogo. «Pravijo nam — je še rečeno v pismu — da se ti požrtvovalno trudiš, da bi olajšal trpljenje zapornikov in da bi jih oblasti izpustile na svobodo. To je sveto delo. Nam pa se je zdelo važne>6e. da bi ti zavzel nedvoumno stališče do diktatorjev. Hotel5 bi govoriti s teboj, da bi nam ti povedal, če smo te morda namačno razmrHi m če stanje ni takšno kot trdrmo mi.»
Iz Santiaga sporočajo medtem, da so voiaške oblasti, začele seliti iz santiaškega stadiona poetične jetnike, ki so b:li do .«Maj tam prprib Gre za več kot 1790 oseb. St°dion bi moral biti n'»red do 21. novembra, ko se bo tam odigrala nogometna tekma č'le - Sovjetska zveza. Kot ie znano, je čilska e-kipa odigrala 26. se"*"mhra tekmo nreti sovjetskemu moštvu v Moskvi.
SALT LAKE CITY (Utah), 31. -Vse kaže. da Mars ni mrtev planet kot so še pred kratkim sodili znanstveniki. Vsaj tako trdi docent univerze v Utahu dr. Raymon Wilson, ki se dolgo časa ukvarja s tem vprašanjem.
BUENOS AIRES, 31. — Argentinska vlada je sporočila vojaškim misijam ZDA in Francije, da bodo morale zapustiti državo v teku enega meseca.
* * *
HEIDELBERG, 31. — Danes se je začelo vračati v domovino 11.000 ameriških vojakov, ki so se udeležili manevrov oboroženih sil pakta NATO. Vojaki bi se morali vrniti v ZDA že v soboto, zaradi alarmnega stanja, ki ga je proglasil Nixon prejšnji teden, pa so morali ostati še nekaj dni v Evropi.
* * *
WASHINGTON. 31. — Tajnica ameriškega predsednika Nixona je sporočila, da noben član predsednikove družine ne bo prisoten na poroki britanske princese Ane, ker britanska kraljica ni poslala zadevnih vabil.
* * *
MARSEILLE, 31. — Včeraj sta se v Marseillu poročila župan Gaston 'DeFFerre in pisateljica Edmonde Charles-Roux, ki je pred nekaj leti osvojila literarno nagrado Goncourt.
* * *
AMAN, 31. — Predstavnik jordanskega dvora je uradno sporočil, da je kraljica Alia, zadnja Hussei-nova žena, noseča. Porod je predviden za maj.
* * *
TEHERAN, 31. — Dvajset Irancev je izgubilo življenje pri mestu Majsid Soleiman, ko je tovornjak, na katerem so se vozili, zgrmel v prepad.
* * *
MOSKVA, 31. — Sovjetski znan-tveniki so danes izstrelili v vesolje umetni satelit tina inter-koz-mos, ki so ga zgradili s sodelo-I vanjem znanstvenikov nekaterih I vzhodnih držav.
WMr
"V/is ? t V
MALA ENCIKLOPEDIJA
SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE
Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja; skupno preko 40 000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir.
Izid prve knjige: prve dni novembra 1973.
Naročila «prejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST