438
Hrvatsko-slovenski klub
je razposlal sledeči oklic do svojih volilcev :
Našim volilcem!
V trdnem prepričanji, cfe, bi zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda zamogli v državnem zboru najizdatneje zastopati interese svojega naroda, ako bi bili zedinjeni v jedno samostojno, od nikogar odvisno parlamentarno skupino, trudili smo se zopet in zopet v ta namen, da se ustvari poseben klub vseh hrvatskih in slovenskih zastopnikov.
To se nam ni posrečilo. Sprožili smo tudi vprašanje, kako bi se dala vzdržati ona zveza, kojo so svoječasno naznanili hrvatsko-slovenski zastopniki — člani kluba konservativcev —¦ ali tako, da jej more biti član tudi tisti zastopnik, ki ni v klubu konservativcev.
Naši tovariši niso privolili v to.
Po takem ni ostalo druzega, nego da ustvarimo klub — če tudi maloštevilen —, da potrdimo tudi po vnanji obliki jedinstvo naših mislij in naših teženj, da postopamo vsikdar dogovorno, nenavezani niti na voljo vlade, koje sistem in postopanje sta protivna interesom našega naroda, niti na odloke večin, koje zamorejo marsikrat zadušiti naše želje in zaprečiti vestno vršenje naših poslaniških dolžnosti.
Tako je prišlo, da smo ustanovili „klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih zastopnikov" ter smo to ustanovljenje naznanili predsedništvu poslanske zbornice in vsem klubom.
Naš program je nastopni: kazati vladi žalostno gospodarsko stanje dežela, koje zastopamo in navajati načine, kako bi se dalo popraviti; naglašati krivice, ki se dogajajo našemu narodu, v nasprotstvu celo z obstoječimi zakoni, v vseh strokah javne uprave z ozirom na narodni jezik, ter zahtevati,   da se vrše
439
dotični zakoni; ne puščati nikdar iz vida državno pravo naroda in kraljevine Hrvatske, ker smo prepričani, da bode še le tedaj popolnoma zagotovljen obstanek našega naroda, ko se oživotvori to državno pravo.
Nadeli smo si tudi ime slovenskih zastopnikov, ne samo zato, ker je nekatere izmej nas izvolil tudi oni del našega naroda, ki se pripoznava k imenu slovenskemu, ampak tudi zato: da pokažemo, da težimo po onem jedinstvu Hrvatov in Slovencev, koje jedinstvo se naglasa mej njimi ob tolikih prilikah in toli pogosto, da dokažemo, kako da slovensko ime in vsi sladki spomini, ki so navezani na nje od davnih časov, nahajajo in bodo vsikdar nahajali dostojno mesto in spoštovanje tudi med onimi, koji so prepričani, da je najbolji način za stalno in trajno obrambo naše narodnosti in za pravi napredek v vseh strokah javnega življenja jedino v tem, da se v okvirji monarhije Habsburgov zedinijo vse slovensko-hrvatske dežele na temelji zgodovinskega prava kraljestva hrvatskega, prirodnih zakonov in narodne volje.
Kot imeniten korak do tega bi smatrali že to, da se slovenske dežele združijo v jedno politiško-administrativno skupino, Slovenijo, ki je bila do nedavno jasen idejal vsem slovenskim zastopnikom in za kojo so se izrekli Slovenci čestokrat in ob različnih priložnostih.
V smislu teh nazorov delovali bodemo neprenehoma, neumorno in odločno, in dobro došla nam bode vsaka stranka, ki nas bode podpirala v tem.
Smatramo za svojo dolžnost, objaviti to Vam, našim volilcem; Vi pa izrečete o svojem času svojo sodbo. Mi se uklonemo tej Vaši sodbi, naj bode že taka ali taka.
Domoljubnim pozdravom
Na Dunaj i, 15. decembra 1892.
Juraj Biankini v. r.. Niko Dapar v. r., Matko dr. Laginja v. r, Virgil Peric v. r. Spinčič Vjekoslav v. r.
Mi smo objavili ta oklic, ali s tem mi nikakor ne odobrujemo, da so zgoraj podpisani poslanci izstopili iz Hohemvartovega kluba, ker južno-slovanski poslanci morejo le zjedinjeni in v zvezi z desničarji kaj doseči. Tudi glede na Zjedinjenje slovenskih dežel se nam ta program ne zdi dovolj jasen. Če gospodje mislijo, da naj bi se združile kar sedanje dežele Kranjsko, Primorsko, Koroško in Štajersko, bi mi morali temu odločno oporekati, ker v tej skupini bi imeli Lahi in Nemci večino. Za razdelitev dežel po narodnostih pa najbrž člani hrvatsko - slovenskega kluba niso, ker se je vsaj jeden glavnih članov tega kluba izrekel proti vsaki razdelitvi dežel. Seveda drugače bi bilo, ko bi se slovenskim deželam pridružila tudi Dalmacija, ali Dalmatinci teže le bolj v Zagreb. Do zjedinjenja slovenskih dežel s Hrvatsko je pa vsekako še daleč. Ob priliki morda še več iz-pregovorimo o tej stvari.