OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA Mojca Jiamšak MARIJA KOŽAR, ETNOLOŠKI SLOVAR SLOVENCEV NA MADŽARSKEM. A MAGYARORSZÂGI SZLOVÉNEK NÉPRAJZI SZÔTÂRA. Zveza Slovencev na Madžarskem, Savana Muzeum, Monošter - Szombathely 1996, 224 str. HI 1 ISBN 963 7206 620 Splošna strokovna 111 nacionalna enciklopedična dela so najpogostejša strokovna in didaktična pomagala Glede na obseg. metodo obdelave gradiva in temeljitost jili delimo na enciklopedije, leksikone in slovarje. V prvih so geselski članki obdelani obširneje, v večjih celotah in bolj sintetično kot pri leksikonih in slovarjih Slednji največkrat vsebujejo,več gesel Z najosnovnejšimi podatki, čeprav je res. da je poimenovanje pogosto prepuščeno urednikovi in založbini odločitvi. V l-vropi je do srede devetdesetih let izšlo kakšnih 90 etnoloških enciklopedičnih del. in sicer taksnih, ki obravnavaj regionalno evropsko 1er neevropsko etnologijo, nacionalne enciklopedične obravnave, enciklopedična dela, ki obravnavajo izraze iz obče etnologije, etnološke šole. metode, zgodovino Široke in speeializirana enciklopedična dela. Takšna delitev ima svoje koren i ne tlelo ma v geografskem izhodišču, deloma pa v lïlbzofskem obzorju prve polovic« 20. stoletja in niti ni presenetljivo, da je kar dve tretjini etnoloških enciklopedičnih del namenjenih bodisi kultumm prvobitnih ljudstev ■'li pa specializiranim temam, največ iz fdlkloristike, ( >stanek si delijo nacionalna in metodologiji posvečena enciklopedična dela, ki so pogostejša od 80. let naprej. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da smo Slovenci z Etnološkim skrnirjem Slovencev na Madžarskem <\a\i\X\ ne samo prvo nacionalno in hkrati manjšini posvečeno delo. pač pa prvo slovensko etnološko enciklopedično delo sploh. Za nameček pa io ni delo skupine etnok igo v, ampak ene same osebe, a v torice Marije Kožar, kustodirije v Savaria muzeju v Szom-batheliju Slovarski prikaz ljudske kulture Slovencev na Madžarskem se je začel pripravljati v navezavi na dolgoročni raziskovalni projekt Način življenja Slovencev v X). stoletju. V pn i lazi raziskovalnega dela je bila napisana dvojezična publikacija Slovensko Porabje - Szlovénvhlék ki je izšla leta 1984 kot člen serije Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - JO. stoletje. Na podlagi te študije je bil za monografsko obdelavo izbran t Ioni j i Senik Knjiga l-'clsôszoluok - (,'oruji Senik (v madžarščini in slovenščini) je bila objavljena leta 19N8. Kot tretji člen raziskovalnega projekta Način življenja Slovencev r JO stoletju je Marija Kožar, avtorica navedenih knjig, začela sestavljati dvojezični sistematičen pregled značil nih kulturnih sestavin načina živ Ijenja v 10, stoletju; slov ar z bibliografijo o ljudski kulturi Slov encev na Madžarskem, Pri sestavljanju slovarju je imela spodbudo tudi v močno razvitem etnološkem cnciklopedijskem delu na Madžarskem Največji v pliv na njeno delo je imela izdaja madžarskega etnološkega leksikona ( Magvar Sejirajzi Leksikon 15. Budim pešta 1977-82). ki so si ga zamislili kot pripravo za novo Etno logijoMadžarov. Leksikon v petih zvezkih je pomemben mej nik in predstavlja temelj za nadaljevanje raziskav v madžarski etnologi)! ter prinaša povzetek dotedanjih dognanj, prikazuje izsledke novejših raziskav ter vključuje tudi kulturne posebnosti narodnostnih skupnosti. Avtorji (pri nastanku lek sikona je s(xlelovalo 96 madžarskih etnologov) sov gesel skih člankih skušali < »dkiiti tudi kulturne zv eze s sosednjimi narodi in evropsko ter cvrazijsko kulturo, Prav slednje, kultura Slov encev na Madžarskem - s posebnim poudarkom na sožitju Slovencev in Madžarov, pa je tudi glav ni namen izdaje Etnološkega slovarja Slovencev na Madžarskem. VeČina prispevkov z etnološkimi informacijami o kulturi Slovencev na Madžarskem je bilo napisanih pred letom 1920 v madžarskem, le manjši del pa v slovenskem jeziku. Med prvo in diugo svetovno vojno se je povečalo tudi zanimanje slovenskih raziskovalcev za porabske Slovence, Še posebej GLASNIK SED 36/1 996, šl. 4 65 OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA p« drugi svetovni vojni, ko je bilo o etnologiji Slovencev- na Madžarskem objavljenih več koi jot) znanstvenih in poljudnoznanstvenih spisov. Več koi polovica jih je bilo objavljenih na Madžarskem, a v slovenščini, in sicer od 70, let naprej v tedniku Demokratične zveze južnih Slon mar na Madžarskem, Narodnih Novinah, Narodnem kolendarjn, ¡•'tnognajiji južnih Slovanov na Madžarskem, v 9'). letih pa v štirinajstdnevniku Porabje in letopisu Slovenski koledar inonostrske Zveze Slovencev naMgdžarskem (prim. Ko/,ar 19%. 130131), Etnološki sloveti' Slovencev na Madžarskem naj bi bil v rabi tudi kot priročnik pri pouku na pora bs ki h šolali, saj vsebuje lokalnozgodovinske podatke. S tem se pridružuje zgoraj omenjenima deloma, ki že opravljata to funkcijo, Marija Kožar je za slovar Obdelala predvsem lastne terenske podatke in spoznanja, ki |ili je zbirala od sedemdesetih let naprej in so bila ohranjena le v spominu najstarejše generacije Tem terenskim virom je dodala še strnjene podatke iz strokovne literature, ki se neposredno nanašajo na Železno županijo. Omenjene informacije se nanašajo predvsem na način življenja porabskih Slovencev v 20. stoletju, ki ohranjajo in oblikujejo svojo kulturo od Ifianohske mirovne pogodbe leta 1920, ko je devet slovenskih vasi iz okolice Mofio.šira os t talo na Madžarskem , izolirano od drugih Slovencev v Prek murju in matični domovini. Gesla v slovarju se v glavnem ujemajo s tematskimi sklopi iz Predloga za gesel 11 (k Slovarja etnologije Slovencev (Ljubljana 1993) in obdelujejo predmete ter pojave materialne, družbene in duhovne kulture Slovencev na Madžarskem v >0. stoletju v 36 tematskih skupinah," hkrati pa vsebujejo značilnosti za ¡'orabje, z. dodatkom nekaj specialnih gesel. Abecedno urejena gesla so vzeta iz, slovenske knjižne terminologije, narečne variante - če obstajajo - sledijo v oklepaju kurzivno, na koncu slovarja pa je seznam narečnih izrazov s pojasnilom v slovenščini in madžarščini. Madžarska gesla bralec najde med kazalkami oziroma v kazalu madžarskih gesel na koncu slovarja (npr. nemzeti kisebhsegek-^-narodnostne manjšine). Hisbe so med slovenskim in madžarskim delom gesla, največkrat v širini enega stolpca in tu in t.itn v širini obeh stolpcev. Literatura, ki se konkretno nanaša na geslo, je v originalnem jeziku, s prevodom v oklepaju in kurzivi in jo pod > »znako Lit., najdemo za madžarskim delom vsakega gesla Vsa preostala literatura in viri. ki so povezani izključno z obravnavano temo in s Slovenci na Madžarskem, so na koncu slovarja. Vsebinsko in izrazoslovno povezanost gesel označujejo kazalke s puščicami (znak ->), Uvode k slovarju iu njegovi uporabi so napisali Slavko Kremenšek, h lire Grafik in avtorica. Na kontu je še seznam literature iu kratit Morda bi kdo hotel očitati avtorici slov ai ja. da ni posegla še dlje v- preteklost in upoštevala arhivskih virov za obravnavano območje, toda pri leill mora v edeti najmanj dvoje. Prvo, da je Koza rje va spl< >h edina slovenska etnologinja, ki živ t in dela v Porabju, in da je v njenih načrtih tudi raziskava teh virov ter objava druge dopolnjene izdaje slovarja z. arhivskimi podatki za IS. 111 19. sit)letjc, k<»likorjih ni, če so bih že znani vključila v pričujoči sli jvar. In drugo, da je ena < >d skupnih t< h k evropskih narodnih etnoloških enciklopedičnih del v tem, tla njihov.1 materija časov no zapolnjuje stoletje in pol in sega v drugo polovico 19. ter prvo polovico it), stoletja, vsebinsko pa so in h irmacrje naravnane v glavnem na takratno večinsko kmečko prebivalstvo pri leni Etnološki slovar Slu vencev na Madžarskem ni nikakršna izjema In k temu je treba dodati se to. da slovar ni "povzetek" tega, kar Kozarjeva dela kot kus-tot linja v muzeju, ali morda objav a njene raziskovalne naloge temveč ga je napisala oh rednem muzejskem delu. Slovar je ob hvalev redni samostojni akciji a v lorice tudi pri znanja vreden dokument madžarskih in skivenskih znanstve riili in kulturnih stikov" iu je bil najiisan v čast Slovencem na Madžarskem, ki so kot narodnostna manjšina, med spreminjajočimi se okoliščinami do današnjih dni ohranili svojo materinščino ¡11 narodno zavesi, kakor zapiše dr. I mre Grafik v uvodu (9). Etnološka podoba Slovenskega Porabja za it), stoletje je s slovarjem na 1 1 avu irskih pola h. v formam liš in z več kot 300 dvojezičnimi gesli do dobršne mere zaokrožena 1 Andore i, Dolu/i Senik, Gornji Senik. 01 kotli. fiitkaruvci. Stikalotx i. Slovenska res. Stevanoixi. t 'em a 2 Poljedelstvo. živinoivja. t rt. vinogradništvo, suiljurs\v<>. gozdarstvo, ual>iraluiširn. lov. ril mittv. ccltelarstvo. obrt m domača dela vi losi. ligo/ uiti. tu 1 ize/li. j)romet 111 trans/>ort. stavbarstvo in stanovanjska kultura prehrana, noša. vezenine, (mmtčun, dnižina in sorodstvo, sjiolno življenje jm>!>ival.iti"