Stev. 139. O Ljubljani, o sredo, dne ZO. Junija 1906. Leto xxm Velja po pošti: za celo leto naprej K261- za pol leta ,, za fetrt leta „ za en mesec „ 13' 6-50 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta za fetrt leta „ za en mesec „ 10 — 5-170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i« w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod ClpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Bo] za štajerske mandate. Včeraj je torej vendar zopet prišla Štajerska na vrsto v odseku za volilno reformo. Pa začetek je izpolnila kaj nepotrebna debata o socialnodemokraških shodih. Maliku se je videlo, da bi stokrat rajši videl, da bi se govorilo magari vedno o samih socialnih demokratih, kakor pa o volilni reformi. Dr. Adler se je norčeval iz liberalcev in nacionalcev, ki so le pokazali, kako se jim hlače tresejo pred demonstracijami. Boj za Štajersko se je pričel, a se bo vlekel dalje. Nemška ljudska stranka je storila vse, da prikrajša Slovence, Wastian in Pom-mer sta se oborožila z vsemi mogočnimi so-fizmi, da bi snedla štajerskim Slovencem dva mandata. Dr. Ploj je podal strogo stvaren referat, ki brani slovenske zahteve. Do glasovanja še ni prišlo, kajti dr. Pommer mora še en cel dan študirati, da bo mogel kaj odgovoriti na izvajanja slovenskega govornika. Nepotrebna debata. Včerajšnje seje odseka za volilno preosnovo so se udeležili ministrski predsednik baron Beck, minister za notranje zadeve Bie-nerth in ministra rojaka Prade in Pacak. Predno prične odsek razpravljati o porazdelitvi štajerskih mandatov, se pritožuje Malik, da terorizirajo sociami demokratje že z dejanji, ne samo z grožnjami. Govornik se sklicuje ua nedeljske socialnodemokraške shode in pravi, da je neki socialni demokrat v Brucku ob Muri proglašal revolucijo. Dr. Adler hoče imeti umore, uboje in njegovi pristaši nečuveno psujejo. Govornik predlaga, da prekine odsek za volilno preosnovo svoje delovanje za 14 dni, ko se prične po socialnodemokraških voditeljih na tri dni napovedana dunajska splošna stavka. Poslanec Zazvorka naglaša, da so tudi njega pozvali, naj stavi Malikovemu sličen, predlog, a socialni demokratje naj le prično stavkati! A ker želi, da odsek nadaljuje razpravo, se izjavi proti Malikovemu predlogu. Dr. Adler pravi, da odsek nima pravice razpravljati o izjavah na javnih ljudskih shodih. Zeli, da ohranijo odsekovi člani vsaj toliko hladne krvi, kakor dclavci zaradi psovk v odseku, ki jih pa puste mirne in hladnokrvne. Malik: »Zbirajo slike odsekovih članov, da jih bodo pretepli po vrsti.« Dr. Adler: Predlog sam mislim ni resen, in se zato ne more razpravljati o njem. Abrahamovicz pravi: Neverjetno lalikomišljeno govore nekateri po ljudskih shodih o posameznih odsekovih članih. Ne pomislijo na posledice, da napade drhal lahko nedolžne ljudi, ki so delali le po svojem prepričanju. Govornik izjavi v imenu svoje stranke, da morajo socialni demokratje prenehati s svojim hujskanjem, če hočejo pospešiti volilno preosnovo. Nasilstvu se Poljaki ne udajo pod nikakim pogojem. Poslanec Stein se čudi, da trpi vlada pod milim nebom tako zborovanje, kakršno se je vršilo preteklo nedeljo, dasi zboruje državni zbor. Na tem shodu so rekli članom odseka za volilno preosnovo, da so roparji, tatovi in sleparji. Ce upa vlada na nas naščuvati časopisje, se moti. Moti se vlada, ko misli, da z izjavami krone in proletarijata pospeši volilno preosnovo. Priporoča Malikov predlog. Poslanec Chiari obžaluje, da se je pričela visoke odsekove naloge nevredna razprava. Splošno se pridruži Abrahamovicze-vim izvajanjem. Odsek mora odločno nastopiti proti vsakemu vplivu in nasilstvu. Ministrski predsednik Beck izjavi, da vlada spoštuje vsem enako zajamčeno pravico, da svobodno izraža svoje mnenje, osobito imajo to pravico člani zbornice. Vlada je zelo obžalovala, ko so napadali zbornične člane na način, ki sc ne strinja z ustavnimi načeli. Obžaluje tudi zadnje zlorabe proti svobodi govora. Marsikateri prijatelj volilne preosnove dvomi, ali so poklicani in opravičeni k zakonodaji oni, ki dobe po izpreme-njeni volilni pravici več moči. Največje demonstracije in tudi nasilstva ne bodo vplivala na vlado. Zadnji dogodki niso pospešili volilne preosnove. Vlada je močna in energična dovolj, da nastopi odločno proti vsem nezakonitim izgredom in varuje zakon . Demel pravi, da se volilna preosnova gotovo izvrši v pravem času, a ne vsled nasilstva, marveč ker delajo zanjo resni možje. Graja vlado, da dovoljuje na Dunaju shode pod milim nebom, ko zboruje državni zbor. Pommer pravi, da ne glasuje za Malikov predlog, ker upa, da opuste socialni demokratje svojo neprevidno in nerodno taktiko. Stransky se pridruži Abrahamoviczu, a pravi, da so tudi nemški obstrukcionisti iz-podkopavali leta 1897 ugled državnega zbora. Kaiser pravi, da se ne pridruži Malikovemu predlogu. Ko je še govoril dr. Herokl, pravi dr. Adler, da je razumljivo razburjenje množic, ker po nepotrebnem toliko časa zavlačujejo volilno preosnovo. Ne čudi sc, da so vplivale demonstracije na odsekove člane in zato vzame z zadovoljstvom na znanje ta vtis. Svetuje odsekovini članom, naj prično mesto debate s pozitivnim delom. Grof Stiirgkh se pridruži protestom. — Pergelt pravi, da so dali prvi zgled za obstrukcijo Čehi v češkem deželnem zboru leta 1893. Pri glasovanju je bil Malikov predlog odklonjen. Štajerski mandati. Odsek nadaljuje nato razpravo o porazdelitvi volilnih okrajev in o porazdelitvi mandatov za Štajersko. Poslanec Wastian naglaša, da se je od- ločno reklo v zadnji seji, da zahtevajo nemški poslanci za Kranjsko tako izjemno staje, kakršno ima Galicija. Ljubljana in Kočevje naj bi tvorila skupni volilni okraj. S Kočevjem združeni skoraj popolnoma slovenski sodni okraji naj se porazdele med druge volilne okraje. Volilnemu okraju Ljubljana-Kočevje naj se pa nakažeta dva poslanca. Temu volilnemu okraju naj bi priklopih tudi Jesenice, Tržič in Belo Peč. Volitev naj bi se vršila po proporčnem načinu. Dvorni svetnik Ploj izjavi, da je Hagen-hoferjeva kritika vladnega zakonskega načrta o volilni preosnovi popolnoma opravičena. Vlada se je držala glede štajerskih volilnih okrajev in porazdelitve mandatov načela, da je dajala v alpskih deželah prednost nemški ljudski stranki nasproti Slovencem in konservativnim Nemcem. Če se upoštevajo vse okolščine, na katere se ozira vlada pri razdelitvi volilnih okrajev in poslaniških mest, se pokaže, da vlada ni vpoštevala štajerskih želja. Na južnem Štajerskem in Koroškem ni sledu pravice. Govornik je predlagal za slovensko Štajersko osem kmečkih volilnih okrajev in primerno izpremembo volilnih okrajev. Odločno nasprotuje NVastianovim predlogom in zagovarja Hagenhoferjev predlog, naj se poviša število štajerskih mandatov za tri. Za slučaj pa, da sc odkloni ta predlog, predlaga, naj se poviša število štajerskih poslancev od 28 na 29 in naj se pomnože spodnje-štajerski kmečki volilni okraji za enega. Govornik govori nato o porazdelitvi mestnih in trških volilnih okrajev. Mestni volilni okraj celjski ima zelo veliko prednosti niasproti mariborskemu, ker so hoteli okraj prihraniti nemški ljudski stranki. Zato je predlagal govornik, naj pripadajo k temu volilnemu okraju vsa spodnještajerska mesta in trgi, izvzeniši Maribora. Nasproti Pommerju izjavi, da nima želja po Celju, ker ne namerava kandidirati v tem okraju, pač pa hoče, otežkočitizopetno Pomerjevo izvolitev v Celju. Nastopi tudi proti Pomerjevemu predlogu, da naj prikolopijo Sevnico in Vozenice X. volilnemu okraju. De-janjsko je izjavil Pommer, da priznajo Nemci še en kmečki mandat na Spodnjem Štajerskem če priznajo Slovenci peti mandat za Gradec in pa kočevski mandat na Kranjskem. O kočevskem mandatu so kompetentni govoriti kranjski zastopniki, a odločno ugovarja da se spravlja v zvezo s slovenskim štajerskim kmečkim mandatom kočevski mandat, ker je zahteva za štajerski kmečki mandat sama v sebi upravičena. Če glasujejo Nemci za ta mandat ni izključeno, da pritrdimo potem graškemu mandatu. O zvezi med slovenskim mandatom na Štajerskem in nemškim na Kranjskem pa ne more biti govora. Govornik nastopi proti izvajanjem Pommerja in Wastiana o Hagcn-hoferjevih predlogih in konča: Kar se tiče narodnega in gospodarskega bojkota na Štajerskem naj skleneta oba dela, da si nc bosta nasprotovala v kulturnem in narodnem raz- voju. Spodnještajerski Slovenci so radi pripravljeni, da sklenejo kompromis na reelni in pravični podlagi. Grof Sturgkh izjavi, da se hoče pečati s podrobnostmi razdelitve volilnih okrajev s pridržkom, ker njegova stranka nasprotuje predlogi. Dozdaj sta zastopala Bruck in Ljubno dva meščanska zastopnika. Od zdaj naprej najbrže pripadata tako 5. kakor tudi 6. volilni okraj soc. demokraciji. Hagenhofer-jevemu predlogu načeloma ne pritrjuje, da bi ustanovili tri nove volilne okraje na Štajerskem. Pač pa hoče glasovati za drugi Hagenhoferjev predlog, da se izločijo industrijski in obrtni okraji iz kmečkih občin. Za \Va-stianov predlog glede mariborskega volilnega okraja ne bo glasoval, pač pa glede predloga o emureškem volilnem okraju kakor tudi za VVastianov predlog z ozirom na radgonski in emureški volilni okraj. Popolnoma pa odklanja vsako odgovornost z ozirom na nemško narodni značaj Štajerske glede izida glasovanja. Prihodnji govornik Pommer pravi, da mu nudi osobito Plojev govor toliko gradiva, da bo govoril dalje časa in zato predlaga konec seje. Dr. Adler predlaga, naj prične Pommer svoj govor, ki naj ga nadaljuje prihodnji dan. S 15 proti 13 glasovi se sklene konec seje. Prihodnja seja danes ob 5 popoldne. Zgradbe u Trstu. Dunaj, 19. junija. »Panamina« vzdiga mnogo prahu v javnosti. Razni listi se bavijo s tem vprašanjem, ki je sedaj v proračunskem odseku na dnevnem redu. Danes je vlada predložila odseku dve obširni poročili, ki pa sta v odseku vzbudili šc večjo ogorčenost. Poslanec Skene je namreč začetkom seje predložil vladi naslednja vprašanja: 1. Kdo je obl j ubil podjetnikom Faccanoni, Galimberti in Pisani že pred pogodbo z dne 25. aprila 1901, da sme uporabljati pesek in gramoz, ki ga dobe na dnu morja, namestu kamenja iz kamenoloma? Ali je kdo preje poznal to gradivo? 2. Ako je podjetnik dobil to obljubo, zakaj se v pogodbi niso določile enotne cene per kubični meter? 3. Zakaj se je v pogodbi rabil izraz »ka-menito gradivo poljubne velikosti«? 4. Katera navodila je dobila komisija iz ministrstva, ki jc 8. decembra 1902 v Trstu s Faccanonijem sklenila drugo pogodbo, ki je za državo šc neugodnejša? Zakaj se ta komisija ni ozirala na protivno izjavo hidrotehnič-nega urada na Dunaju? Vse je bilo radovedno, kaj odgovori vlada. Novi trgovinski minister dr. Fort je bil v vidni zadregi, ko je moral umivati zamorca. Dr. Foftu gotovo niso bili znani dogodki, še manj pa tajne pogodbe, ki jh je sklenil na LIHEK. Laurentus') Črtica. Poljski spisal Kaz. Pozervva-Tetmajer, poslovenil Fr. Virant. Vrnil se je od slavnostnega obeda. Petdeset let — pol stoletja jc pisal; lirične poezije, drame, novele, povesti, velik epos — to je plod njegovega polstoletnega tlela. Sebi v slavo, narodu v čast je delal, narod ga je torej znal čislati. Dal mu je, kar je mogel: dal mu je častna mesta, premoženje, odlikovanja. Lovorjevi venci, eni veli, in drugi še sveži od slavnosti, so viseli po stenah, spo-minjske knjige so ležale na mizah; končno so priredili njemu na čast sijajno pojedino, ves narod se je zbral v osebah svojih zastopnikov pri mizi, da bi mu povedal: mnogo zaslug imaš velik si. Zadovoljen torej, toda utrujen od ovacij, je sedel skoraj sedemdesetletni starec v udobnem naslanjaču v svoji sobi in zroč v ogenj, ki je gorel po stari navadi dedov, je mislil: nisem zastonj živel... Bilo jc že pozno ponoči in globoka tišina je vladala. V tem se je starec stresel, na uho mu je priletel nekak stok... Sanje, kaj?... Toda stok se je takoj ponovil, potem se je raz-legel glasen krik in rjovenje. Spodaj v hiši se je nekaj zgodilo. Pozvonil je — nihče ni prišel. Gotovo so bili služabniki, prebujeni vsled hrupa, hiteli dol. Starec je nemirno začel hoditi po sobi: stokanje in rjovenje je prenehalo, namestu tega so se slišali vse križem razburjeni moški in ženski glasovi. Kaj se jc zgodilo, ni mogel spoznati. Postal je nestrpen in razburjen; končno je stopil iz stanovanja. Na hodniku je srečal svojega služabnika, ki se je upehan in vidno zelo razburjen, ustavil in klical: »Milostni, gospod, milostni gospod! — Grozno!... »Kaj? (tovori! Ravno grem ...« Služabnik je vzdignil roko, kakor bi ga hotel zadržati, in je zaklical: »Milostni gospod, ne hodite! Tam jc strašno! Tam je — mrlič!« »Mrlič?!« »Da. Oni mizar, ki je stanoval v podzemlju, jc imel hčer. Dekle je bila stara okoli petnajst let in bila strašna pijanka. Kradla jc očetu denar za žganje, vsi so vedeli za to in on jo je često tepel. Tudi danes jo je tepel, ker je pa zelo grdo z njo ravnal, jo je začela mati braniti. On je pa v svoji jezi zgrabil sekiro, udaril ženo po glavi in jo ubil. So ga že odvedli. Vse polno sodrge je ondi in policajev in truplo mizarjeve žene. Ženska še ni bila stara, niti štirideset let. Ravno tega je bilo danes treba, po vašem jubileju ...« Stari pesnik se je vrnil v svojo sobo. »Ali vas slečem, milostni gospod?« »Ne, pojdi. Hočem biti sam.« Služabnik je odšel. # * # Sedši v naslonjač kakor popreje, jc začel zopet zreti v ogenj. Pol stoletja dela... premoženje ... častna mesta ... odlikovanja ... Prišle so mu na misel besede enega govornikov, ki je govoril njemu na čast: častiti ju-bilar in laureat je delal pol stoletja z največjo požrtvovalnostjo in s samozatajevanjem za narod ... Pred dvemi urami bi se bile morda te besede zdele laskave za nečimurnega in časti-željnega starca, sedaj jc pa ob spominu na nje skoro zakričal: to ni res! to je laž! Delal sem samo zase, sebi v korist in zabavo tej kopici ljudi, ki se imenujejo privelegiranci. Zaljubljeni študentje so se učili na pamet lirične pesmi, histerične ženske so plakale pri povestih in omedlevale po ložah pri dramah, stari profesorji in nekaj omikanih diletantov se jc naslajalo z epopejo, vedel je to — zato so mu priredili slavlje, ga častili, nazivali ga slavo domovine, steber, podlago in pročelje narodne zgradbe. Toda tja, do dna, do podzemelj, tja ni prišel nikdar. Aristokrat od nog do glave, je bleščal po budoarih in salonih in se ni zmenil za nič kakor samo, da si pridobi slave in prijetnosti življenja. In to se imenuje polstoletno delo za občni blagor s požrtvovalnostjo in največjim zatajevanjem... Čisto res!... Gotovo, priroda mu je bila dala nenavaden talent, morda genij; Bog ve, kaj bi bil lahko ustvaril, in ustvaril je — kaj? Pretresel je živce nekaterim, morda nekaj tisočem ljudi. A ti milijoni, ti nešteti milijoni? Ti nimajo od njegovega dela darov, ki mu jih jc dala narava, ničesar. S svetlobo svojega duha, s svojo mislijo in s svojo besedo, ni šel nikdar dol v podzemlja. Imenovali so ga »apostola duha« — gotovo po pravici! Tja bi moral iti, Kristusa nesti množici, če jc bil apostol duha. Pod njegovimi nogami tam spodaj se je godilo nekaj, toda tega ni hotel videti :bil je prevzvišen za to, previsokočeščen, prevelik. Gotovo, res je tako, delal je za one, ki so ga sprejemali s šampanjcem in ga posajali na svojo odgovornost bivši ministrski predsednik dr. pl. Korber. Zato je le prečital neko izjavo, katero so 11111 sostavili v ministrstvu. V ostalem pa je pustil preiskavi odprto pot. Dr. Fort je izjavil: V zadnji seji sem obljubil, da vlada pojasni dogodke glede novih zgradeb v tržaškem pristanišču. Danes predložim dve poročili glede upravnih in tehničnih vprašanj. Kar se tiče upravnih odredeb, sem trdno prepričan, da ni mogoče o subjektivni krivdi upravnih organov govoriti. Kar pa se tiče objektivne strani vsega vprašanja, nioratn opozarjati, da je bila ustavna rešitev vsled znanih žalostnih dogodkov v zbornici nemogoča. (Ugovori.) Ko bi bila mogoča kontrola državnega zbora, bi se gotovo ne bili zgodili razni nedostatki. Sicer pa se popolnoma pridružim izjavi gospoda ministrskega predsednika barona Becka, ki je branil uradnike. Dr. Fort je v vsakem pogledu obče spoštovan kot veščak tudi v nemških krogih. A danes je moral vršiti jako nehvaležno na-lago. Kot minister je v imenu vlade moral zagovarjati to, kar bi 011 sam kot poslanec grajal z najostrejšimi besedami. Celo njegov ožji osebni prijatelj dr. Kramar je izjavil v razpravi, da poslanci vendar niso taki tepci, ki bi mogli verjeti, kar je prečital sekcijski svetnik dr. Krenn. Upravno poročilo. Dr. Krenn je nato prečital upravno poročilo, katerega vsebina je: Vlada je leta 1898 iu 1899 predložila zbornici načrt zakona glede razširjave tržaškega pristanišča. Ker zbornica ni rešila načrta, je vlada sama vodila vse obravnave s podjetniki. Leta 1900 se je vlada odločila, da plačuje troške za zgradbe v Trstu iz tekočih državnih dohodkov, torej brez posojila. Res je sicer, da so se že leta 1900 oddana dela zaradi nove železnice morala razširiti, toda zaradi tega vlade ne zadene nobena krivda. (Ugovori.) Dve leti je vlada od zbornice zahtevala posebno posojilo. Ker ga ni dobila, si je morala pomagati s tekočimi dohodki. Torej sedaj šele pojasni vlada, zakaj je dr. Korber vedno zahteval 59.5 milijona K, češ, da jih rabi za državne podpore vsled raznih uim. Pisec tega poročila se kot član proračunskega odseka spominja prav dobro, ko so v odseku grof Palffy, Skene in drugi prosili dr. Korberja, naj pove, v katere svrhe potrebuje kar 59.5 milijona. Gospod dr. Korber je le mencal na svojem stolu in finančni minister dr. Kosel je brundal v svoj rokav, da so državne blagajne prazne. Ker odsek ni dobil od vlade pojasnila, je dr. Korberju odrekel posojilo, in dr. Korber je v jezi še isti večer poslal državni zbor na počitnice. Torej so prazni vsi vladni izgovori. Istina je, da se je dr. Korber vzdržaval na površju z raznimi sredstvi. Prvi dve leti je vodil za nos vse stranke. Cehe je pridobil z obljubljenimi »kanali«, Nemce iz planinskih dežel z železnico do Trsta in Italijane z zgradbami v tržaškem pristanišču. Kanalov še sedaj ni, železnica do Trsta spominja na znano turško železnico, in zgradbe v Trstu so deloma izginile v morju. Tako se je proslavil dr. pl. Korber, ki je državi pomnožil iz taktičnih nagibov dolgove za dobro milijardo. Pogodba s podjetnikom. Vladni ekspoze navaja dalje, zakaj je vlada predrugačila prvotno pogodbo s Fac-canonijem. Parlament je dovolil drugo želez-nično zvezo s Trstom. Dela pri železnici so se pričela, torej je bilo treba razširiti tudi tržaško pristanišče zaradi večjega tovornega prometa. Kie dobiti denar? Vlada je za prvp silo potrebovala nad 28 milijonov. Obvezala se je torej podjetniku, da bode sproti plačevala na račun. Podjetništvo pa je z banko »Union« sklenilo pogodbo, da zahteve podjetništva eskoinptuje pri državni upravi. (Tu tiči zajec!) Vlada tega tudi ni tajila. (Glasni ugovori. Celo v odseku je vlada to tajila!) Banka »Union« ie le odobrila ponudbo podjetništva, katero pa je vladi naznanilo pogodbo z banko. (Torej je bila banka »Union« so- podjetnik! Kot taka pa je banka skrbela za svoj dobiček, ki je že pri prvih delih znašal precej nad milijon kron. Op. por.) Vlada prizna, da ni postopala pravilno, ko je oddala dela v Trstu, a bila je prisiljena. (Ugovori.) Vlada ni najela visečega dolga, od banke ni dobila predujemov, torej ni kršila zakona. (Poslanec Skene: O tem bode sodil proračunski odsek!) Leta 1904 pa je vlada sklenila s Facca-nonijem dodatno pogodbo. Ker prve pogodbe ni mogla razveljaviti, se je mirnim potom poravnala s podjetnikom. Ta je seveda izrabil zadrego vlade. Za nadaljna dela se je leta 1904 osnovala druga, domača družba. Vlada ji je izročila dela, ker so to zahtevali tržaški poslanci. (Glasni ugovori. Poslanec Mazorana: Nihče se ni ganil! Poslanec Maštalka: Naštejte imena! Italijanski poslanci ugovarjajo.) Vlada je torej tržaški družbi oddala dela za 24 milijonov brez razpisa, ker ni imela dovoljenega kredita. Sicer to ni bilo pravilno, a tudi ne protizakonito. Vlada je seveda dražje oddala druga dela domačemu podjetniku, ker so poskočile cene gradivu in delavske plače, ter tudi zato, ker vlada ni mogla ponuditi gotove plače. Tako je nastala neugodna druga pogodba, ker bi tudi tvrdka Faccanoni ceneje ne prevzela nadaljnega dela. Vlada je torej pri vsem nedolžna in odsek bi jo moral še pohvaliti, da država nima večje škode. To je kratka vsebina vladnih izgovorov. Ti izgovori so povsem jalovi, poleg tega pa še žaljivi za parlament, na katerega vlada zavrača vso odgovornost. Bil bi največji škandal, ko bi se ta stvar ne pojasnila javnosti. Zato je sklenil odsek, da se natisne vladna izjava ter razdeli vsem poslancem. V odseku pa se je takoj razvila obširna, jako ostra kritika. Poslanec V u k o v i č je kot referent naglašal z vso odločnostjo, da je vlada zlorabila svojo oblast. To zlorabo mora država plačati z milijoni. Dolžnost parlamenta je, da ostro graja to vladno samovoljnost, četudi vladi to ni všeč. Sedaj se pogodba ne sme razveljaviti, ker se dela morajo hitro nadaljevati in bi nova pogodba bila morda šc dražja. On kot referent ne predlaga, naj se toži dr. Korberjeva vlada. To je stvar komisije, ki vodi kontrolo državnih dolgov. Pač pa mora grajati vladno izjavo, ki taji dogovore med vlado in banko »Union«. Iz aktov je razvidno, da so bili ti dogovori. Posebno ostro je bičal vladno izjavo dr. Kramar, ki se čudi, ker ima vlada toliko poguma, da se skoraj še norčuje iz poslancev. Odsek bode jutri nadaljeval razpravo. Govori se, da se pride dr. Korber sam zagovarjat. Bil je že na potu na Angleško, a se je vrnil iz Bruslja. SEJA AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. V včerajšnji seji se je pri posvetovanju o usposobljenostnem izpričevala dogodilo nekaj nepričakovanega. Zbornica je namreč z 2 glasoma večine odobrila predlog poročevalca manjšine obrtnega odseka Boheima, da se uvede usposobljenostno izpričevalo za vse panoge trgovine. Zbornica je nato pričela razpravo o tretji skupini: o pogojih samostojnih obrtnih podjetij pri rokodelskih obrtih. Govorili so Kasper, dr. Hasenohrl, Axman in generalna govornika Hoffmann-VVellenhof in Battaglia. O 3. skupini so govorili Kitschell, Vogler, Sobotka in dr. Z i 111 i k, ki je stvarno krjtikoval predlogo. Osobito je grajal dr. Žitnik, da je vlada zadnja leta nasprotovala željam in zahtevam obrtnikov. Izjavlja, da označuje ves zakonski načrt kompromisni pečat. A na vsak način pomenja z ozirom na dosedanjo obrtno zakonodajo odločen korak naprej. Podrobno se peča s posameznimi določili __ načrta o dokazu usposobljenosti in konča: Še vedno tvori obrtni stan poleg kmečkega stanu jedro ljudstva, vsakega naroda in tako tudi države. V korist obrtnega stanu želim, da ne preplavi uničujoča povodenj nek- prvo mesto; pisal je pred vsem za velike gospode in bogato jaro gospodo. Tako je, tako je, često je misli, ki so mu blodile po glavi, odganjal, liste, ki so se mu sami napisali, metal v koš, da se ne bi zameril v krogih, v katerih je živel. Bil je apostol, res, toda svoje lastne koristi... Ko je tam spodaj v podzetnljih beda zje-dala množice kakor ulesa, in je. pregreha, neločljiva sestra, slavila najbolj divje orgije, je on mirno skandiral svoje peterostopne jambe v sijajnem kabinetu, kadil dobre smod-ke v sijajnem salonu, ali pa čakal v svoji loži ploska gledališčnega občinstva. To je zgodovina njegovega apostolstva, njegova pravica do tega naslova! Ko je bil še mlad, je bil njegov prijatelj že davno mrtev slikar, v obrisih naslikal Kristusa, omagujočega pod težo križa na poti na Golgoto, a vkljub onemoglosti, roko podal starcu iz množice, ki je padel pod udarcem rimskega vojaka. O tej sliki se je tedaj mnogo govorilo. Slikar je bil izkušal Kristusu dati izraz neizmernega pozabljenja nase, neizmernega sočutja. Po čudni zvezi vtisov — se mu je pojavila ta slika, na katero pesnik morda par desetletij ni mislil, sedaj hipoma živo pred očmi. Zakril je z rokami obraz in klonil z glavo k prsim. Zdelo se mu je, da gleda oni Kristus z roko, iztegnjeno proti padlemu starcu, nanj s stare slike z očitanjem ... Saj 011 ni nosil na ramah ničesar — pa vendar ni nikomur podal roke! Nad njim 111 visela nobena nezgoda, pa 'je mislil samo nase ... I11 niegovo celo življenje, ono polstoletje dela in zmagoslavij, se mu je zdelo tako prazno, tako jalovo, tako zapravljeno ... In bilo je treba šele tako strašnega dogodka, da se je prebudil iz tega sebičnega snu? I11 zakaj se je prebudil tako pozno... prepozno? ... Čutil je stud do svoje narave, do svoje lastne duše. Vsa njegova filozofija, oprta na pravo usode, ki izključuje krivdo in zaslu-ženje, se je podrla — čutil se je krivega. Hotel je vreči skozi okno vse vence, spominske knjige in dragocena darila, s silo je izgnal iz spomina osebe, ki so se zbrale okoli njega na dan njegovega polstoletnega jubileja, da bi ga obdali s častjo in ovacijami. »Zakaj«, je ponavljal, »zakaj ne sedi današnji večer pri moji lastni mizi rodbina onega mizarja, da bi čitala knjigo, ki sem jo napisal z a n j e in ki bi jim prinesla Kristusa.« In čutil je tak stud do svoje narave in čutil se je tako krivega in celo dosedanje življenje se mu je zdelo tako ničemno... Za novo je bilo pa prepozno... danjih zlatih tal obrtnega stanu. Grof Stern-berg vpraša nato predsednika, ali je pripravljen, da se sklene po zgledu angleške zbornice protest zaradi judovskega klanja v Bjalostoku. ZEDINJENJE ČEŠKIH KATOLIŠKIH STRANK. Češki katoličani so bili doslej razdeljeni v tri stranke: Vkatoliško-narodno, krščansko-socialno in krščansko-socialno ljud. stranko. Vse tri stranke so se zdaj zedinile v eno stranko, ki je imela svoj prvi shod dne 17. junija v Pragi. Nadela si je ime: Strana katoliekčho lidu v Čechach. Predsedoval je shodu, na katerem je bilo čez 500 oseb, dr. RudclfHorsky, v predsedstvu so bili še grof Vojteh Schon-born, V. Dvorsky in L. Skružny. Dr. Horsky se je ozrl na druge dežele ter pokazal z zgledi, da so povsod katoličani tlačeni, kjer niso složni. Zato se morajo tudi češki katoličani združiti. Sestavili so svoj verski, narodni in socialni program ter sklenili, da nastopijo pri volitvah kot samostojna stranka z lastnimi kandidati. TAJNI SKLEP KVOTNE DEPUTACIJE. Listi poročajo, da so sklenili pri strogo zaupni seji kvotne deputacije, da se porazdeli kvota z ozirom na število prebivalstva in sicer naj prispeva k skupnim izdatkom Avstrija 58 in Ogrska 42 odstotkov. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Proračunski odsek je nadaljeval včeraj razpravo o armadnem ordinariju. Del. Ko-zlovvski je zadovoljen s sodbo avstrijskega generalnega štaba o avstrijski pehoti in o avstrijskih poljskih havbicah. Pravica odločevati o armadnem jeziku pristoja kroni. Zeli dvojezičnih napisov na erarnih vojašnicah kakor v Pragi tudi za Galicijo. Dr. Lecher priporoča, naj upoštevajo mali obrt pri dobavi za armado. Dr. Duleba se pritožuje, da še niso izvedli najvažnejših reform bramb-nega, vojaško kazenskega in nastanitvenega zakona. Vojni minister P i 11 r e i c h prizna, da je trpela nekoliko vojna moč, ker se niso izvršili nabori. Upa, da ostane armada enotna in sedanja kriza brez posledic. Naglaša, da polaga veliko važnost na religioznost in da se v tem oziru stori, kar je največ mogoče. Dolgi marši se vrše ob nedeljah in praznikih le, kadar so neobhodno potrebni. Poveljnike armadnih zborovi hoče še enkrat opomniti na tozadevna določila. Utemeljeno je očitanje, da ni še vložen kazenski vojaški red. Vedno je pospeševal zadevo, ki jo imata zdaj v proučevanje obe vladi. Upa, da predlože končno načrt obema državnima zboroma. Po novem vojaškem kazenskem redu bodo vse obsodbe javne. Minister govori o upo-klicanju k orožnim vajam in pravi, da upa olajšati izseljencem določila o orožnih vajah. Število dvobojev se je znižalo. Izpopolniti nameravajo v armadi tudi porabo avtomobilov. OGRSKA DELEGACIJA. Odsek za mornarico razpravlja o proračunu vojne mornarice. Poročevalec grof Majlath vpraša poveljnika mornarice, kake posledice imajo z ozirom na oborožitev mornarice izkušnje v rusko-japonski vojski in če namerava mornariško poveljništvo tudi uporabljati podmorske čolne. Nikolič govori hrvaško in nato s predsednikovim dovoljenjem iz praktičnih razlogov nemško. Mornariški poveljnik grof Montecuccoli naznanja, da so že večinoma vpeljali podmorske čolne, a pri nas jih še nimamo. Vojna mornarica še proučuje to vprašanje. Odsek je odobril po kratki razpravi vse predloge mornariške uprave. ZAKAJ NISO MAŽARI STRMOGLAVILI GOLUCHOVVSKEGA. Koalicijski glasila so svoj čas jako ostro pisala proti Cioluchowskemu. A zadnje dni pred zasedanjem delegacij sta Tiszova lista »Ujsag« in »Magyar Szo« zasmehljivo napovedovala, da koalicija ne bo skrivila lasu Go-luchoNvskemu. Koalicijsko glasilo »Orszay« je nato pisalo, da je prevzela koalicija gotove dolžnosti in da mora opustiti vse, kar bi povzročilo kak zapletjaj. Z drugimi besedami rečeno koalicija ni strmoglavila Goluchowskega da sama ne strmoglavi. KONGRES ZA VARSTVO OTROK. Meseca marca prihodnjega leta nameravajo prirediti na Dunaju kongres v varstvo otrok. Prireditelji kongresa žele, da bi določil kongres konkretne oblike za pravno otročje varstvo, skrb za otročjo vzgojo in določila o otročjih kaznih. Sklicatelji nameravajo izdati tudi obširno delo, še predno se prične kongres. Prireditelji žele, da bi bil pristopen kongres vsem avstrijskem slojem ne glede na stranke in narodnost. AVSTRIJA IN BOLGARIJA. Bolgarsko časopisje piše jako ostro z ozirom na ekspoze Goluchovvskega. Vladno glasilo »Novi Vek« pa piše, da je Avstro-Ogrska vedno nastopala v najtežavnejših okoliščinah za Bolgarijo in da so neopravičeni napadi na Avstrijo. JAPONSKA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO. V i c t o r i a. Potniki, ki so dospeli semkaj s parnikom Kanaga\va iz Yokohame, enoglasno poročajo, da Japonska pripravlja svrjo vojsko in mornarico za vojno., s katero prične v dveh ali treh letih proti Kitajski. Vojno bode Japonska Kitajski usilila, kajti vzroke je lahko najti. Neizmerni japonski dolgovi v Angliji in Ameriki silijo Japonsko na vojno, ker inače svojih dolgov nc more poplačati. Na ta način bode pa morala Kitajska plačati veliko odškodnino, kajti zmagala bode brezdvomno Jayonska. UPORNI DUH V FRANCOSKI MORNARICI. V francoski mornarici manjka discipline, kar ni čudno v državi, vladani od framasonov in socialistov. Ko se je dne 17. t. 111. vračalo francosko sredozemsko brodovje v Ton Ion z vaje; je sklenil poveljnik, da ne dovoli dopusta prej, kakor prihodnji dan. Mornarji so začeli vsled tega glasno ugovarjati. Mašinisti so pa protestirali in izjavili, da prej ne nastopijo službe, dokler jim ne dovolijo dopusta. Poveljnik je nato dal dopust, ker se je zbal, da izbruhne odkrit upor. NEMIRI V RUSIJI. V Bjalostoku so pokopali 74 ubitih Židov, mnogo Židov leži še nepokopanih. V mestu je mnogo ranjencev. Mir 19. t. tn. še ni bil po-polen, ker so črne čete še v mestu. Pravijo, da razpošilja politična policija antisemitične agitatorje po deželi, ki vodijo boj tudi proti dumi. Judovski listi pišejo, da so ubili 290 ju-dov, nejudov je bilo ubitih 6 in 8 ranjenih. Judovsko časopisje seveda upije, da so judje nedolžni. A dejstvo ostane pribito, da so judjt vprizorili judovsko klanje sami, ker so metali bombe na cerkven izprevod in ni čuda, da je krščanskemu po judih izsesavanemu prebivalstvu zavrela kri in da je izkušalo rešiti judovsko vprašanje na svoj sicer ne ravno priporočila vredni način. Angleški judovski listi hujskajo angleško vlado, naj z ozirom na krvavo judovsko klanje v Bjalostoku opusti nameravani obisk angleškega brodovja v Kronstadtu. »D\vad\vek«« poroča, da je v Kronstadtu navidezno mirno. Vojaštvo stoji zunaj mesta. Na vseh ladjah so pa vzeli topovom zatvor-nice in strelivo. V Peterburgu še vedno stavkajo peki. Pričeli so stavkati tudi zemeljski delavci in kamenotiskarji. Stavka na železnici Seszan-Vjazma razburja tudi peterburške železničarje. Napovedali so stavko mašinisti na Nikolajevi železnici, če jim ne izpolnijo zahtev. Nekateri listi pravijo, da se splošna stavka v Peterburgu prične 23. t. m. Kurdi so prekoračili rusko mejo in napadli Armence. »Slo\vo« poroča, da se pripravlja vojaška zarota proti gosudarstvenni dumi. Znana so že med občinstvom imena generalov in štabnih častnikov, ki nameravajo v ugodnem trenutku z bajoneti razgnati dumo Akcijo proti dumi bo vodil general Rennen-kampf. Napadli so genrala Trepova, a ni bil ranjen. Pri Bjali v sjedlški guberniji je napadlo 20 roparjev neko posestvo. Uropali so 70.000 rubljev. Štajerske noulce. š K slovenski zmagi v Št. Ilju v Slov. goricah se nam še piše: Sobota, 16. junija 1906, ostane za šentiljske Slovence zgodovinskega pomena. Vršila se je namreč volitev župana. In prvikrat je dobila naša čisto obmejna občina narodno zavednega župana. Izvoljen \i bil vrl Slovenec g. Franjo Thaler, veleposestnik. T udi vsi trije svetovalci so odločni narodnjaki, namreč: Franjo Celcer, M, Tišler in Franjo Frejham. To so možje, dobro utrjeni po dolgoletnih hudih bojih, ki nam jamčijo, da krasni Št. Ilj ne pride nikdar več v sovražne tuje roke. Da, krasen je res naš ljubi Št. Ilj, in zdaj je še stokrat krasnejši! Le oglej si ga, popotnik, ki potuješ z železnico ali po državni cesti proti Gradcu, zadnja postojanka je ob slovensko-nemški meji, lepa po svoji legi, še lepša pa po svojem zavednem slovenskem ljudstvu! Vrlo je res naše ljud stvo in se tako iz dna srca veseli tudi nebo; dolgo časa bilo je namreč kakor v duhovih tako tudi v naravi oblačno in mračno, a po volitvah je hitro zasijalo zlato svetlo solnce. Bog daj, da bi tako vedno blagodejno sijalo na slovenski Št. Ilj in njegovo vrlo slovensko ljudstvo! š Imenovanja. Imenovani so bili: absol-virani gimnazijec Ivan Zottl davčnim prak-tikantom v Celju, komisarjema finančne straže pa višji respicijent Henrik Voršič v Celju in Franc Menhart v Mariboru. š Plodovi »Narodovega« delovanja. Po »Slov. Narodu« uvedeni in od njega podpirani ptujski »Štajerc« ima zaznamovati zopet lep uspeh: V občini Pobrež pri Št. Vidu, okraj Ptuj, so £ri občinskih volitvah dne lb. t. m. omagali Stajerčijanci. š Štajersko slogo hoče na svoj način delati celjska »Domovina«. Mi se sicer ne ba-vimo radi s tem listom, ki je pod uredova-njem Spindlerjevim padel na nivo »Slov. Naroda«,, a damo vendar prostora dopisom, ki jih prejmemo s Štajerskega. Tako smo delali tudi v zadnjem času. Priobčili smo več polemičnih člankov proti »Domovini«, ki so nam skoraj vsi došli od štajerskih Slovencev, in celo od takih, kojih nismo šteli med svoje somišljenike. Zaradi tega je začela »Domovina« besneti, lotila se je neka verska blaznost, v kateri citira po vzgledu ptujskega »Štajerca« in »Slov. Naroda« izreke svetega pisma, v isti sapi pa blati katoliške duhovne. Ker so ji najbrže njeni naročniki povedali, da ne rabijo minijaturne izdaje »Slov. Nar.«, je začela brenkati svojo hinavsko pesem o štajerski slogi. Da se ji pa ne bi moglo očitati prevelika neprevidnost, je zagodrnjala v zadnji številki tudi nekaj proti »Slov. Nar.« Seveda je udrihnila s svojim smrdljivim loparjem po nas. To nas pa nič ne boli in tudi za take napade na nas »Domovini« odgovarjali ne bomo. Pač pa moramo pojasniti, kako si »Domovina« in nje sotrudniki »štajersko slogo« mislijo. Znano je, da je na Štajerskem zlasti med vodilnimi krogi takih ljudi, ki vedno in povsod grdijo in blatijo katoliško-narodno prepričanje in njega pripadnike, zlasti duhovščino. Ko pa pridejo z duhovniki skupaj, so pa vsi same ponižne in pokorne ovce. Gospodje, le roko na srce, in povejte, če to ni rej. S tem hinavskim dobrikanjem hočejo privesti naše ljudi do prepričanja, da za versko stvar ni nevarnosti in da so oni prijatelji ka-toliško-narodnega napredka. Na ta način delajo naše Jjudi lahkoverne, zaupljive in brezdelne, sami se pa krepijo in. pripravljajo na boj. To je splošno znano, da bi radi štajerski »narodovci« začeli vojsko proti nam po kranjskem vzorcu. Ni še dolgo, ko se je neki štajerski narodni voditelj resignirano izjavil: »Da, da, še vedno smo preslabi, da bi mogli nastopiti proti črnim!« Te besede so karakteristične. V tem smislu deluje celjska »Domovina«, ki izhaja pod šefredakterstvom notarja Baša. Notar Baš nam bo pa gotovo rad priznal, da je in ostane mož »Narodovega« kalibra. Katoliško-narodni Štajerci, zlasti duhovščina, naj se pravočasno pripravlja na nameravani napad, da ne bo pozneje prekasno! š Nesreča ali umor? Trboveljski rudar Miha Košak je v noči od 1. na 2. t. m. izginil, ne da bi e vedelo, kam. Ker je isti dan dobil svojo plačo, se je mislilo, da je bil na potu iz Trbovelj proti domu v Vode oropan in kani zakopan. Dne 14. t. m. je pa našel nek pastirček v malem tolmunu ob Savi moško truplo, v katerem so spoznali Košaka. Na lice mesta došla sodna komisija sicer nI našla znakov kake sile, a vendar kak zločin ni izključen. š V zahvalo prst pregriznil. Dne 18. t. m. zvečer se je krojač Aleksander Ledinek s svojo boljšo polovico spri. V bližini gradu Windenau pri Radvini sta si hladila drug drugemu jezo v precej globokem potoku. Iz te neprijetne situvacije sta ju rešila mariborski trgovec Temerl in mesar Trafella, ki sta potegnila oba ljubezniva zakonska iz vode. Ker Ledineku še potem ni dala njegova »stara« miru, je prišel do prepričanja, da bi bil boljše svoj zakonski spor končal v vodi, kakor na suhem. Zato je v opravičeni jezi napadel svoja pomagalca in je Temerla s tako silo podrl na tla, da mu je zlomil eno rebro, Tra-felli je pa mezinec skoraj odgriznil. Koroške nouice. k Kaplan Ignacij Glinig. V Pliberku je dne 19. t. m. ob 10. uri predpoldnem umrl č. g. Ignacij Glinig, bivši kaplan v Fari. Porodil se je dne 1. avgusta 1877 v Pliberku, bil v mašnika posvečen dne 19. julija 1904. Le malo časa je mogel delovati v dušnem pastirstvu, bolehal je dolgo časa in po brid-tem trpljenju izdihnil blago svojo dušo. Pred kratkim časom mu je umrla edina sestra. N. v m. p.! Dnevne noulce. + Resnica o liberalnem shodu v Ložu. Iz Loža se nam piše: Minoli teden je prinesel »Narod« veselo poročilo o javnem, sijajnem, liberalnem shodu v Ložu. Da zvč svet, kake javne sijajne shode si upajo liberalci še prirejati, bodi tu nakratko povedano. O shodu so bili prvi obveščeni g. Žagar iz Markovca in njegovi delavci. Liberalci dobro vedo, da brez Špetnjakovih delavcev ničesar ne opravijo in ničesar ne spravijo več skupaj. Zato jim je bilo v soboto strogo zažugano, da se morajo prihodnji dan, v nedeljo, dne 10. junija ob 2. popoludne vsi skupaj zbrati; kajti prišla bosta dva gospoda iz Ljubljane, in bosta d a-ja 1 a z a v i n o. Meščani volilci so bili obveščeni še le na dan shoda ob 31*12. Poleg par starotrških liberalcev živ krst ni vedel za »javni« shod, in še danes prebivalci loške doline ne vedo, da je bil v zadnjem času v bližini kak shod. Toliko o razglasitvi. Kaj pa shod sam? Otročarija pa »komedija«, kakršno morejo vprizoriti samo duševno onemogli liberalci. Shod se je vršil na kegljišču v. mestnega župana. Udeležba je bila ta-le: 10, reci deset meščanov-volivcev, par starotrških liberalcev, 15 loških fantov, ki so ravno kegljali. Kako so bili ti zavzeti za shod, se spozna iz besedi, s katerimi so pozdravili udeležence shoda, češ, »kaj je pa te h .. .č sem prinesel«. Izmed gg. uradnikov je bil navzoč le kancelist g. Urbančič. Vse druge volivce so zastopali pijani Špetjakovi in Zagarjevi delavci, ki so za liberalne shodke ravno tako navdušeni, kakor loški socialni demokrat Maks za kapele, katere zida s tujim denarjem. Vse na shodu zastopane mešanice je bilo do 60 ljudi. Ni čuda, da je g. dež. poslanec Arko pokazal tako malo ognja pred to pisano družbo. Poročal je nekam pobit o delovanju dež. zbora. A še bolj pobit je bil g. Arko, ko bi bil poznal obraze svojih poslušalcev ter vedel, da je le 10 meščanov volilcev, vsi drugi pa da so vse drugo samo Ložani ne. Gospodu govorniku se je zahvalil krojač Skrbeč, ki je obžaloval, da ni Prišel na shod tudi poslanec dr. Ferjančič. Nato se je razkoračil liberalni učitelj g. Wigele nad deželnim poslancem g. Drobničem. No, Rog mu ne zameri, kakor mu tudi mi ne zamerimo. Nato zaključi predsednik liberalnega zborovanja socialni demokrat Maks Preželi shod. G. Arko se je odpeljal proti Rakeku premišljujoč, na kake shode mora hoditi poročat deželni poslanec, če verjame liberalnim bu-ticam. Liberalna šestorica loškega kluba je Potrta mrmrala nad nehvaležnostjo Ložanov, ki jih vedno bolj popuščajo na cedilu. Najbolj zadovoljni so bili še Špetnjakovi delavci.' Rekli so, da je bilo »prav lušno za gledat, pa tudi splača se.« Oh, ja! Gospodje liberalci iz Loža, kako že pravi tista narodna prislovica? Flika na fliki; na fliki pa luknja. +Na naredbo vojnega ministerstva. Skupni vojni minister je izdal vsem vojaškim po-veljništvom na Ogrskem okrožnico, da se morajo na vseh vojaških zgradbah poleg nemških postaviti tudi mažarski napisi. Kaj pa na Hrvaškem in med avstrijskimi Slovani? Kar se sme dati Mažarom, se mora dati tudi Slovanom! Druga odredba vojnega ministra določa, da vojaške oblasti na Mažarskem smejo rabiti v svojih spisih le mažarska krajevna imena. +0 Stritarjevi slavnosti poroča g. A. Trstenjak v ameriškem listu »Glas Naroda«. Ko poroča o Stritarjevem dohodu v Ljubljano, omenja žalostno dejstvo: »Prišel je s svojo soprogo, ki je trda Nemka in ne zna nič slovenski in se tudi ni nikdar slovenski učila. Josip Stritar ima sina, po imenu Milana, ki pa ni prišel z očetom, da bi videl, kako Slovenci časte svoje pesnike. Sin ima sicer lepo slav-jansko ime, a srce in glavo ima nemško, in sicer nemško-nacionalno. Tudi sin Milan ne zna nič slovenski. Mati ga tega ni mogla naučiti, a oče pa ga ni naučil, in tako je Stritarjev sin govoril in mislil le nemški in tako je postal nemški nacionalec, trd Nemec« . . . X Premestitev osobja na južni železnici! Sedanji tukaj exponirani prometni kontrolor gospod Vrečko je kot tak poklican k prometnemu nadzorstvu v Trst; na njegovo mesto pride sedanji postajenačelnik gospod Sajovic iz Hrastnika, za mesto zadnjega je določen sedanji postajenačelnik gospod Ludvik iz Trnovega. Za postajenačelnika v Trnovem je imenovan tukajšnji adjunkt gospod Pregelj. Na lastno zahtevo so premeščeni iz Ljubljane gg: adjunkt gospod Adamič v Pliberk, pisarniški expedijent Miculinič v Trst. V Maribor prestavljeni je gospod adjunkt Kejžar. Na lastno zahtevo so v Ljubljano premeščeni: adjunkt gospod Tertinek iz Wuhred-Mahrenberga in asistent gospod Klopčar iz Divače. Sedanji postajenačelnik v Logatcu gospod Gračncr je poklican kot prometni kontrolor k prometnemu nadzorstvu v Trst. Adjunkt gospod Hebat pri prometnem nadzorstvu v Trstu je imenovan za postajenačelnika v Opatiji-Ma-tulje, in sicer na mesto adjunkta gospoda Lauriča, kateri je premeščen v Gorico. Prometni kontrolor gospod Kamptner pri prometnem nadzorstvu v Trstu je prestavljen k ravnateljstvu na Dunaj. XImenovanja. Za okrajnega glavarja na Kranjskem je imenovan g. dr. Robert Pra\-marer v Ljubljani. Za višjega komisarja je -imenovan okrajni komisar g. Franc Schitnik. X Otvoritev železniške proge Jesenice-Gorica - Trst bo dne 16. julija. —Vodja hrvaških naprednjakov v volilni borbi. Na Hrvaškem se zanimivo razvijajo dogodki. Hrvaško koalicijo hočejo izrabiti nekateri naprednjaški voditelji, da bi splezali na površje. Po zadnjem strankarskem shodu hrvaških naprednjakov, na katerem so razvili program brezverstva je umevno, da taki poizkusi, nalete na odpor in da se marsikje odpirajo oči, da bo koalicija bolj v strankarsko korist naprednjakov, nego pa hrvaškemu narodu. V okraju Valpavo kandidira sedaj v sabor vodja hrvaških naprednjakov dr. Lorko-vič. Izvrševalni odbor koalicije je proglasil njegovo kandidaturo, dasi je »osječka opozicija« proti njemu. Lorkovič je priredil te dni shod v Valpovu, na katerem se je zbralo 150 njegovih pristašev, ki so došle duhovnike dr. Ruspinija, dr. Rittiga, Fišerja in Beckerja grdo zasramovali. Lorkovič se je ua shodu hlinil, da med narodom nikdar ni govoril proti veri. Na vprašanje ako je njemu Jezus Bog, je izjavil Lorkovič da v tem javno ne bo razpravljal, ampak, da je pripravljen v tem na privatni razgovor. S tem je jasno označil svoje brezverstvo. Opravičeno vzklika »Hr-vatstvo« »Dosta je!« in pravi da je do takih prizorov mogla dovesti le obzirnost hrvaške duhovščine ter se začudno vprašuje, kako moreta biti člana izvrševalnega odbora koalicije duhovnika Zagorac in dr. Bauer za dr. Lor-koviča. Nastop hrvaških »naprednjakov« kliče k delu in odporu hrvaške katoličane! — Nov oddelek c. kr. finančne straže se ustanovi dne 21. t. m. v Osilnici, kamor sta premeščena obenem gg. preglednik I. Puc iz Kočevja in paznik A. Česen iz Ljubljane. — Sobotni potres se je čul po raznih krajih Kranjske. Tako smo dobili poročila iz Homca, Logatca, Dobrove, Selc, Blagovice, od sv. Katarine nad Medvodami. Hvala gg. poročevalcem! — Izpremembe pri 17. pešpolku. Stotnik prvega razreda Avgust Kersevany, poveljnik pododdelka pri kadru v Ljubljani, je prestavljen k pešpolku št. 61; k 17. polku je pa prestavljen stotnik prvega razreda Maksimilijan Schweighofer od pešpolka št. 61. — Iz odborove seje društva »Abstinent«. Po lepo vspeli veselici, katero je priredilo društvo v nedeljo, dne 10. t. m., se pripravlja društveni odbor za veliki protialkoholni zbor, ki ga priredi dne 15. julija t. I. v hotelu »Union«. Celi ta dan bo namenjen znanstvenemu zborovanju. Zjutraj istega dne daruje društveni član novomašnik gosp. J. Demšar svojo novo^mašo na Rožniku. Po novi maši zajtrk pri Conžku, potem pa v »Union«, kjer se prične v mali dvorani zborovanje, ki bode trajalo celo dopoldne in se nadaljevalo popoldne ob 2. uri. K zborovanju se povabijo tudi zastopniki raznih društev, kakor tudi c. kr. deželna vlada, deželni odbor in mestni magistrat ljubljanski. Predavanja obetajo biti jako zanimiva in pričakovati je živahnih debat. Zvečer po zborovanju se priredi v veliki dvorani hotela »Union« društveni večer s petjem, godbo, deklamacijami itd. Vstopnina k zboru in veselici znaša 1 K ter se bodo prodajale vstopnice na več krajih. — K v oklicu naznanjenim predavanjem na zboru se je oglasil že č. g. Anton Jarc, ki bo predaval o alkoholu in vzgoji. — Zopet dve žrtvi strele. Včeraj ob pol šesti zvečer je ob silni nevihti treščilo v Vevčah v 491etno ženo Frančiško Sešek, ki se je vračala v družbi petih žensk s polja domov. Štiri ženske je omamil puh, Frančiška Sešek, mati dveh vrlih sinov, je bila pa na mestu mrtva. — Lahka ti žemljica blaga žena! — Zopet dve žrtvi strel. Včeraj popoldne ob pol 6. uri je udarila strela na Karolinški cesti v Ljubljani v 371etnega samskega kosca Jožefa Habiča, rojenega na Javorju v dobrunjski občini in ga ubila. Hobič se je vračal z dvema drugima tovarišema, katerega enega je puh podrl na tla, a se mu ni nič hudega zgodilo. Poklican policijski zdravnik g. dr. Ilner je odredil, da so Hobičevo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. -Zopet vlom v Trstu. Iz Trsta se nam poroča: V noči od 18. na 19. t. m. vlomila je neznana družba tatov v trgovino zlatarja Karola Vecchieta na Corsu. Blagajno so razbili in pobrali kar so mogli. Vso drugo zlatnino v prodajalni so istotako odnesli. Škode je do 40.000 kron. Prodajalna je imela za varstvo proti vlomu na vratih malo okence in vso noč nažgano luč plina da sta se lahko policija in zavod za varnost vedno prepričala da ni nikogar notri. Ce sc ne motimo je to 34. blagajna katero so v zadnjem času prevrtali ali razbili tržaški tatovi. Lep rekord! Od zločincev ni sledu, policija pa spi. Krasno je ilustriral tržaški dnevnik »11 Sole« policijo. Podoba je imela dve strani stražnike ki nosijo pono-čno posodo iz zaporov na drugi pa naše ve-letatove ki mirno vrše svoj posel. Na lice vloma je prišel osebno tudi policijski ravnatelj a ni tnogcl druzega storiti kot protokol napraviti i u se o nezmožnosti svojega osobja prepričati. Kadar bo zopetni vlom vam nemudoma pišem. Nagla smrt. Iz Železnikov se nam piše z dne 19. t. m.: Ponesrečila je včeraj popoldne v Smoljevski grapi blizo takozvane Sivarjeve hiše Marija Dolenec, po domače Starčeva Micka. Nabirala je na nizki višini drv za kurjavo Ne ve se, ali sc jej je zavrtelo v glavi, ali pa se jc spodtaknila, padla je kake 2 do 3 metre visoko, in sicer tako nesrečno, da si je brž kot ne zlomila tilnik. Mrtvo so našli na kolovozu, in prepeljali na dom v Ovčjo vas. To je v našem kraju letos že druga tako nagla smrt. — Velik požar jc nastal v soboto 16. t. m. v Zg. Bistričici župnije Stranje. Prizadete so posebno tri družine. Največji siromak pa je F. Šlebir, kateremu je zgorela vsa hrana, vsa obleka in tudi štiri živali. Njegova žena z dva dni starim sinom je komaj ušla plamenu. Kaj dni starim sinom je komaj ušla plamenu. Ker je Fr. dober mož, pa silno zadolžen in ima 9 manj kot 14 let starih otrok, zato se priporoča dobrim srcem. Darove sprejema župni urad Stranje pri Kamniku. — Nesreča v Gorici. V Gorici sta se spla-šila konja spoštovanemu 79 let staremu posestniku Josipu Kocijančiču. Kocijančič se je na vso moč trudil, da bi konja vzdržal, kar pa se mu ni le posrečilo, ampak je pred hišo št. 36 sam padel pod voz, ki je šel čezenj ter ga strašno poškodoval. Kolesa so mu namreč popolnoma premastila desno nogo in levo skoro ravno tako. Istotako so mu koirsa zmečkala levo roko, ter je bil Kocijančič sploh po celem telesu poškodovan. .V bolnici so Kocijančiču odrezali desno nogo, a ni upanja, da bi ostal pri življenju. Iz Doline pri Trstu se nam piše: Hvala Bogu, do danes se je prijavilo toliko naročnikov, da bo mogel izhajati moj časopis »Domači zdravnik« od 10. julija redno mesečno v zvezkih od 16 strani. Prve številko razpošiljam vsakemu,, ki jo zahteva, na ogled. Cena je samo 2 K za celo leto. Prosim svoje pristaše, da me podpirajo. Zdravo telo, najboljše blago. Naše zdravišče se bo odprlo sredi julija t. 1. Morski zrak, planinski zrak, sadje, grozdje in naša domovina. Imamo že sedaj gostov iz Ogrskega, Sedmo^raškega itd., ki se polivajo začasno v moji hiši. Poslednja železniška postaja je Boršt pri Trstu. — Umrl je v Litiji najstarejši ondotni obrtnik g. J. Bertoncelj, star 80 let. — Ob umrli soprogi zblaznel. Predvčerajšnjim popoldne so pripeljali iz Fare v goriško žensko bolnico 30-letno Lucijo Škerjanc, mater treh nedoraslih otrok. Ali ravno ko so prišli z vozom do bolnišnice, je bolnica na vozu izdahnila svojo dušo. Soprog, ki jo je spremljal, videvši to, začel je tako obupno jokati in kričati, da so ljudje, ki so bili blizu, koj spoznali, da se je revežu zmešalo. Truplo žene so prepeljali na pokopališče ter jo položili tam v mrtvašnico, nesrečnega soproga pa v blaz-nico. — Dolenjskim vinogradnikom. Opozarjam dolenjske vinogradnike, da se je pero-nospera na bolj občutljivih trtnih vrstah žc prikazala, kar je za Dolenjsko nenavadno zgodaj. Iz tega lahko sklepamo, da bo ta bolezen tudi letos prav hudo nastopila in tistim, ki trte pravočasno in pravilno z galico ne škropijo, veliko škodo povzročila. Radi tega priporočam vsakemu vinogradniku, da drugo škropljenje trt takoj izvrši, v tretjič škropljenje takoj po končanem cvetenju, to je koncem tega meseca ponovi in četrto škropljenje kake 3 tedne po tretjem izvrši. Pri tretjem in četrtem škropljenju bo treba posebno tudi na to paziti, da se grozdje dobro poškropi. — C. kr. vinarski nadzornik B. Ska-licky. — Shod sodalitatis C. J. za kamniško de-kanijo bo na Selili v pondeljek, 25. t. m.. — Avstrijski generalni štab potuje sedaj po Dalmaciji. -Učitelji iz »Rajha« v Avstriji. Nekatere države — med temi tudi Pruska — so izdale naredbo, ki dovoljuje učiteljem poučevanje na izvennemških šulferanjnskih šolah. Mesto na domači šoli se jim ohrani, leta, ki jih prežive v tujini, se jim bodo vštela v službo in bodo posebno priporočilo pri avanziranju. To preseljevanje učiteljev vodi berolinski Sulferajn. — Vojaške vaje bodo letos med Kočevjem in Ribnico. — Brat in sestra umrla na en dan. Dne 15. t. m. sta v Mozelju na Kočevskem umrla na isti dan 85 let stari Mihael Sterbenc in njegova 78 let stara sestra Marija Stcrbenc. — Iz Cerknice. Učitelj Božič, znan še> iz Št. Vida nad Ljubljano, služi kake tri mesece v Cerknici. Fant se pa obnaša kot pravi liberalec. V šoli kriči, da se otroci kar tresejo, cele noči se potika po gostilnah seveda v znamenju alkohola ter denuncira ljudi z liberalno maniro. Nadzorovanje otrok v cerkvi mu je odveč. Ko se je pomikala procesija sv. Rešnjega Telesa mitno njegovega stanovanja, je fante stal pri oknu z lepim šopkom, toda brez vsake sveče na oknu. Seveda si misli, da bi bil raditega za kakega pol litra prikrajšan. Uboga mladina s takim vzgojiteljem! Apeliramo na krajni oziroma okrajni šolski svet, naj naredi konec temu početju! Opozarjamo na književna poročila »Katoliške Bukvarne« in še posebej na nekatera važna dela iz antikvarijata. Književnost in umetnost. * Vojske na Daljnem Vzhodu je izšel 17. snopič, ki obseza štiri tiskane pole s sledečo vsebino: Obleganje Port Arturja 258. Smrt admirala Vithcfta 262. Beg križark 263. Konec pomorskega boja 264. Bitka v Korejski ožini 264. V jetništvu pri Japoncih 267. Bitka pri Ljaojanu 270. Kuropatkin napada 290. Baltiško brodovje 291. Zadnji boji pri Port Ar-turju 295. — Slike: Baterija težkega japonskega topništva pred Mukdenom 257. Ruski častniki obedujejo 258. General Kaulbars 261. General Kazbek 261. Admiral Felkersam 261. Granata obležnega topa izpred Port Arturja 263. Ruski vojni zrakoplov 264. Japonci streljajo pri Vladivostoku 265. Položaj pred bitko pri Ljaojanu 271. Japonci pokopujejo ruske častnike 273. Ruski reservist se poslavlja od rodbine, preden odide na bojišče 276. Maršal Ojama s soprogo 277. Japonski naskoki 280. Japonska pehota v gorskem prelazu 281. Japonci pripravljajo granate za strel 284. Ruski general Bilderling 284. Težki japonski obležni topovi 285. Ruski general Heršelman 288. Po bitki pri Ljaojanu 289. Visoka trava v Mandžuriji 292. General Orlov 293. Zadnje zbiranje Okujeve armade pred bitko pri Ljaojanu 296. Baltiško brodovje 297. General Batjanov 300. Ruski zakopi v Mandžuriji 301. Japonci po boju ogledujejo svoje mrliče 304. Japonci vzamejo portartursko utrdbo 305. Japonska vojna pekarna 308. Japonski general Cuhigu med obleganjem Port Arthurja 308. Padec Port Arturja 309. Utrdba »Zlata gora« pri Port Ar-turju 310. General Kondratenko in stotnik No-majenko na mrtvaškem odru na Kikvanski utrdbi v Port Artluirju 312. Kitajski brodar 313. Kontreadmiral Viren 316. Kuropatkin ukazuje častnikom 316. Cesta v Pekingu 317. General Gripenbcrg 320. Brodovje admirala Ne-bogatova 320. — Izšel bo v kratkem zadnji snopič, ki bo kmalu dotiskan, tako, da bodo imeli naročniki celotno delo v rokah. * Masne pesmi, zložil P. H. Sattner za mešan zbor. Part. 2 K, vsak glas 40 v., zaloga »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Skladatelj je to leto posebno marljiv, kajti za Marijinimi pesnimi, ki smo je prejeli pred dobrim mesecem, nam podaja sedaj 12 mašnih, katere naši zbori zelo potrebujejo. Težko jc zložiti več pesem iste vrste zapored, da bi se ne pokazala tu ali tam enoličnost. V teh pesmih se ti je ni treba bati; vsaka je delo zasč, v vsaki najdeš nove misli, nove oblike. Harmonija polna, modulacija naravna, postopi glasov kolikor mogoče samostojni, dissonance pripravljene s pridržki, kolikor se le da v pesmih s kiticami, ki vežejo roke skladatelju. Melo-dika Sattnerjeva je itak znana in se dd z besedami tako-le izraziti: Velika milina, cerkvena resnoba, finesa izraza. Vsi kori, ki goje umetno petje, se vesele Sattnerjevih skladeb; za nevešče pevce niso. Zvezek se odlikuje z lepim naslovom v rdečem ovitku, krepkim papirjem in črnilom in razločnim tiskom. Glasovi se dobe poljubno, prepisavanje sc ne dovoli. Prepričani smo, da bodo zborovodje hitro posegli po letih mašnih pesmih, 1. ker jih zelo potrebujejo, 2. ker so velevredne. Parti-tur »Marijinih pesmi« je le še tnalo, glasov še mnogo na razpolago. Lahko se nabavijo pri tej priliki. * Litanije za očitno službo božjo so popolno razprodane. V kratkem izide 2. natis. * Dr. Franz Frelherr von Myrbach-Rhein-feld: GrundrissdesFinanzrechtes. Leipzig. Verlag von Dunkers & Humblot. 1906. XIV. + 312. Cena M 8.20. V zbirki Grundriss des ostereichischen Rechtes, ki jo izdajata profesorja 'dr. Finger in dr. Franki, jc izšla te dni knjiga z navedenim naslovom. Z veseljem ie pozdravljamo, ker je ž njo izpo- polnjena znatna vrzel v naši pravni literaturi. Teoretiku se bo morda v marsikakem vprašanju zdela knjiga pomanjkljiva, toda le, če bo iskal v nji več, nego ji po naslovu nalaga njen smoter. V pregledni, jasni vrsti opisuje avstrijsko finančno pravo na podlagi sedaj veljavnih zakonov. Zgodovinskega razvoja se dotika le sempatja, kritiških, po reformi teže-čih opazk je pa mnogo. Zlasti omenjamo tu pohvalno (str. 21 nasl.) opisane neprilike, ki so združene s tem, da so finančne upravne oblasti hkrati zastopnice države, torej strankarskega značaja in sodnice. Popolnoma pravilno dokazuje, da upravno sodišče v tem pogledu le deloma popravlja to veliko pomanjkljivost. Kdor želi moderno teorijo finančne vede na temelju zgodovinskega razvoja in stalno veljavnih pravnih idej, naj vzame v roko izborno Kaizlovo delo: Finančni veda (Jos. Vilimek, Praga 1892; v nemškem prevodu Manz, Wien 1900); kdor pa za praktično rabo hoče imeti v eni knjigi zbrano vse finančno zakonodajno in upravno ustrojstvo naše države, naj seže po Myrbachu. Zupni in občinski uradi, posojilnice in zadruge, pa tudi zasebniki jo lahko s pridom rabijo. Dozdaj imamo samo v zbirki »Das osterreichische Recht (Friedmann, Sandig und Wach 1905, str. 967-1436, I. zv.) neko podobno delo, ki je pa vsled tega manj rabno, ker si je treba nabaviti celo zbirko, med tem ko nam Myrbach finančno pravo podaja v samostojni knjigi. Posebej jo priporočamo še vsem našim politikom, ki jih poklic sam sili, da se temeljito pečajo s finančnimi vprašanji. Dr. K. Ljubljanske novice. lj Umrl je danes ob pol 3 uri popoldne za našo deželo velezaslužni deželni svetnik g. Jožef Pfeifer oče voditelja dež. stenogr. pisarne g. Pfeiferja svak g. prof. Antona Funt-ka. Svetila mu večna luč! lj Ljubljanski občinski svet ima v petek sejo. lj Nedostatki pri novem gimnazijskem poslopji. V tem šolskem poslopji na Poljanah bo za 80 učencev — premalo prostora. Tako so povedali zdaj veščaki. Za vsporednice bo torej premalo prostora, ker ga bo za cela dva razreda že v poslopji za normalno število sob manjkalo. Zdaj naj nam pove, kam bodo dijake stlačili čez pet ali deset let? li Zapriseganje uslužbencev južne železnice. Včeraj popoldne ob 6. uri se je vršilo na tukajšnjem Južnem kolodvoru v krasno okin-čani čakalnici prvega razreda slovesno za-priseženje novo nastavljenega osobja. Bilo je 100 oseb, katere so prisegle. Pri tej slovesnosti so posredovali: od generalne inšpekcije avstrijskih železnic gospod višji nadzornik Ballak. in od obratnega nadzorstva južne železnice gospod direktor Bolim. Navzoči so bili tudi gospodje višji nadzornik in postajenačel-nik Guttman, višji komisar Pevac, ter komisar Šešerko. Zaprisega se je vršila v slovenskem in nemškem jeziku. li Sreča v nesreči. Predvčerajšnjim zvečer je hotela lOletna deklica Karolina Schwarz na tukajšnjem Južnem kolodvoru skočiti na vlak. ko se je vlak že pomikal naprej. Deklici je spodletelo in padla je med vozove. Zgodila bi se bila strašna nesreča, a asistent g. Karol Vučnik je deklico še ob pravem času nepoškodovano potegnil vun. lj Prestavljenih je iz državnega kolodvora v Šiški 23 železniških sprevodnikov in vla-kovodij v Trst na novi državni kolodvor, in gredo tja v ponedeljek, 33 jih bo pa pojde tja dne 1. prihodnjega meseca. Ij Poroke. Poročil se je g. dr. Ivan Oz-mec z gdč. Josipino Pfeifer. — Prihodnjo nedeljo bo na oklicih tukajšnji trgovec g. Jožef Perdan z gdč. Marijo Urbane. Ij Na tukajšnjem učiteljišču bo konec šolskega leta 23. t. m. lj Prememba posesti. O. Jos. Petrič, tovarnar s papirjem v Ljubljani je kupil na Viru pri Domžalah ondotno tovarno ter preseli svojo sedanjo tovarno na Vir. Ij Svojemu predsedniku g. dr. Kokalju priredi danes večer, kakor se nam poroča, »Društvena godba« med obhodom tudi kratko podoknico ob Kolodvorskih ulicah. lj Dvonadstropno hišo si je zgradil poštni uradnik g. Kokalj na škofovih parcelah pri Sv. Petru. Hiša je že pod streho. Tudi Andrejeva vila v podaljšanih Knaflovih ulicah je že pokrita. lj Hotel »Union«. Na prostornem vrtu je dala družba postaviti lep godben pavilon in nasaditi potrebno število kostanjev, s tem bo za goste ena udobnost več pri tem hotelu. lj Pet obsežnih stavbišč v sredini mesta je na razpolago za zgradbo večjih hiš premožnejšim strankam. Mnogo teh parcel bo, kakor se govori, v teku petih let zazidanih. Prostor so po nekod zasebniki že pokupili za primerne cene. lj Pobegnila je iz hiralnice slaboumna L. Ullmannova, katero je policija prijela na Cesarja Jožefa trgu in jo oddala nazaj v hiralnico. Ij Kolo ukradel je včeraj popoldne nek tat na glavni pošti poštnemu slugi Jakobu Pe-triču. lj Prisiljenec pobegnil. Dne 16. t. m. je pobegnil prisiljenec Dionizij Malle. Po poklicu je sedlar. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 87 Slovencev in 21 Hrvatov. AMERIŠKI MESNI ŠKANDAL. Ameriška vlada bo prispevala za pregledovanje mesa na leto 3 milijone dolarjev, ostale str.oške bodo morale nositi tvrdke. Razne stvari. Japonska ladja zadela na mino. »Daily Telegraph« poroča iz Tokija: Minoli petek je transportna ladja »Torsotomoru« od 1450 to-nelat ob korejski obali zadela na podmorsko mino. Ladja se je takoj potopila. 50 oseb je utonilo. Morilec kuha srce in jetra svoje žrtve. Na Spodnjem Bavarskem so našli umorjenega nekega 35 let starega Mendla iz Mainburga. Lobanja umorjenega je bila izdolbena, morilec je izrezal iz nje vse možgane, odrezal svoji žrtvi tudi ušesa in iz trupla izrezal srce in jetra. Srce in jetra so našli v stanovanju kmečkega sina Qrasla in sicer skuhana na krožniku. 16 let starega morilca ljudožrca so takoj aretirali. O vzrokih strašnega dejanja noče nič povedati. Grof Sternberg propadel. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za češki deželni zbor v mestnem volilnem okraju Novi Bydzo\v Jičin je dobil mladočeški kandidat dr. Schauer 500 glasov. Narodno socialni kandidat drž. poslanec Cerny 389 in grof Sternberg 340 glasov. Med Schaurom in Cernyjem se vrši ožja volitev. Nemški cesar obišče razstavo v Milanu, odkoder odpotuje v Rim, kjer bo kjer bo pri-sostoval otvoritvi vile Bonaparte, v kateri bo dom nemške umetnosti. Telefonska in brzojavna poročila. ŽELEZNIŠKI MOST PODRT. Reka, 20. junija. Železniški most pri Mornarski akademiji se je podrl, ko je pod njim vozil tovorni vlak. Vsled razvalin se morajo vlaki, prihajajoči iz Šempetra, ustav-liati zunaj postaje. GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA DUNAJU. Dunaj, 20. junija. Danes se pripelje sem grški ministrski predsednik, da konferira z avstrijskim zunanjim ministrom v zadevi grško romunskega spora. NAPAD PROTI AMERIŠKEMU PREDSEDNIKU ODKRIT. W a s h i n g t o n, 20. junija. Tu so danes odkrili zaroto proti ameriškemu predsedniku Roseweltu. Bivši predsednik poljskega kluba v Washingtonu je izjavil, da je v zaroti 80 članov poljskega kluba, ki so le čakali ugodne prilike, da izvrše atentat. NOVA REVOLUCIJA NA RUSKEM. Peterburg, 20. junija. Uporu dveh polkov v Odesi so se pridružili sedaj tudi kazakši polki v Odesi. Uporni vojaki so sedaj še mirni. V Kijevu je v plamenu ondotna ječa. V Sevastopolu so vse vojne ladje razorožene in mornarji iz previdnosti postavljeni na suho. V centrumu premogarskega revirja Jekate-rinolsavskega je 8000 rudarjev korakalo proti železniški postaji, da prirede ondi shod. Okolu železniške postaje nastanjeno vojaštvo so rudarji pozdravili s »Hura« klici, katerim so se vojaki pridružili. Shod se je mirno izvršil. Vojaški poveljnik je izdal oklic, da bo vse shode na prostem s silo udušil. Položaj je nevaren. Peterburg, 20. junija. V Kovnu je nekdo vrgel bombo proti ravnatelju ječe Hu-mertu in njegovemu pomočniku. Humert je lahko, njegov pomočnik pa težko ranjen., Napadalec je pobegnil. Peterburg, 20. jun. Na dvoru je razburjenje radi oživljenega revolucionarnega gi- banja na Finskem in radi nezaupnosti v inozemstvu. Danes popoldne poda ministrski predsednik Goremikin carju demisijo. Cuje se, da bo car zopet poveril ministrsko pred-sedništvo VVitteju, druge vesti pa pravijo, da bo pozvan k carju v avdijenco predsednik dume Morotnzev. P e t e r b u r g, 20. junija. Voditelji dume so sklenili, da se nikakor ne udajo, ako car odgodi zasedanje dume in da bo duma zborovala naprej. Ta sklep bo dumi predložen v resoluciji in bo skoro gotovo soglasno sprejet. TUJI MINISTRI PRI RAZSTAVI V MILANU. M i I a n, 20. junija. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da francoskega poljedelskega ministra in belgijskega ministra, ki sta prišla obiskat razstavo, oblasti niso pozdravile. Mi-nistra pravita, da obisk ni oticijelen. Iveri od Hribarjeve slavnosti. Z Vrhnike se nam piše: Zadnji čas proslavljate Hribarja pesniško žilo. Sporočam Vam, da se na vrhniškem pokopališču nahaja sledeči napis: Bil lovec, pevec, star vojak Pri polnih čašah korenjak. Večnaja mu pamjet! Postavili rodbini Hribarjeva in Hočevarjeva. Ta napis stoji na grobu lansko leto umrlega finančnega paznika Miillerja. Dr. Tavčar vendar ne bo mogel trditi, da so ti verzi — vodeni ali da je pokojni korenjak polnil svoje čaše iz vodovoda. Voden je samo tisti okus, ki je ta napis dejal na pokopališče. Mleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Čm opa- I.VBD|a 19 9. iveC 20 7. ijutr. 2. pop. Stanje barometra T mn 737-6 738'2 737 6 Temperatura po Caliljs 17-0 16-2 26 7 VstroTl Sl. jug brezvetr sr. jvžh. H f U obl. megla del. jasno 12-4 Srednja včerajšnja temp. 20 3", norm. 18 2°. Včeraj popoldne nevihta s ploho. Posestnik in obrtnik=vdovec, ■■ brez otrok, želi se seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 35 do 50 let v svrho ženitve. Zahteva se, da ima 10 000 kron premoženja. Samo re^ne ponudbe se sprejmo pod ,,Srečno Z." na upravništvo tega lista do 25. junija. 1319 3-2 Kupi se mal, star 1390 3-1 harmonij Več povč upravništvo ..Slovenca". t 1389 Globoko potrtim srcem naznaivjamo vsem soronikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o nenadomestni izgubi naše iskreno ljubljene matere, oz.roma sestre Frančiške Sesek ki je včeraj popoldne ob l/»6. urj popoldne umrla nanagloma tragične smrti v 49. letu svoje dobe. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši jutri, v četrtek, 21. t. m., ob l/a6. uri popoldne na tuk. župnijskem pokopališču. Priporočamo predrago ranico v pobožen spomin. Dev. Mar. v Polju, 20. junija 1906. Rudolf in Jakob Še&ek, sinova. — Fran Mojač, posestnik, brat. Izjava. Jaz Ivana Oven, soproga gostilničarja na Dobrovi, obžalujem, da sem obreko-vala Marijo Suhadolec, posestnika hčer na Dobrovi, in njenega očeta Franceta Suhadolca, posestnika in mesarja na Dobrovi, in prosim oba odpuščanja ter se obema zahvaljujem, da sta mi proti temu odpustila, da objavim ta preklic in da poravnam vse stroške. 1387 i-i Ivana Oven. Kdor želi kupiti domačega sta 950 20 rega in novega vina naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini. Vzorce poJIjem na zahtevo. Pozor flmerlkanci! V neposredni bliMni Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna liiša, pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron. Več o tem se poizv£ na Opekarski cesti št. 36. 1019 u jj Valjčni mlin VINKO MAJD1C, Kranj, g N H H N H m N N Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem svoje zastopstvo za Ljubljano, Notranjsko in Dolenjsko poveril tvrdki 11HAEL KliTVEK Ljubljana, Dvorni trg. Obenem zagotavljam p. n. odjemalce, da se bodem vedno potrudil, da jih bodem kar najbolj točno in solidno postregel ter jih povabim, da mi prav mnogoštevilne in obsežne naročbe na moj obče znani izborni izdelek predpišejo ter beležim odličnim spoštovanjem N N N N N H N 1386 2—1 ^ Vinko Majdič. ^ F. P. llidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke, jsessl lose so-14 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. Kr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. T£Jt Vzorce In prospekte poSljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. IA Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Občinski svet ljubljanski. L j u 1) 1 j a n a, 19. junija 1906. Klopi na (iradu. — Prodaja sveta. Občinski svet odobri nujni predlog občinskega svetnika Mallyja, da napravijo na (iradu nekaj uovili klopi. Nove klopi naj bodo priproste, lesene in pritrjene na tla, da jih nc ho lahko pometati v jarke. Napravi naj sc Na ovinkih 6, v Grajskem drevoredu 6—S, Na utrdbah, na severni 3, na južni 4 in na zahodni strani 3, Na Razgledni stezi pa zadostno število klopi. Tudi naj sc popravijo stopnjice, ki vodijo v stolp in sicer, kjer vise zvonovi. Ravnatelj g. Senekovič nujno predlaga, naj se proda 37'h nr' sveta Jožefu Selanu v Cerkvenih ulicah in sicer kvadratni meter po 2 kroni. Selan podere svojo staro in zgradi novo enonadstropno hišo. Računska sklepa mestnega in mestnega ubož- nega zaklada. Odobri se poročilo g. ravnatelja Senekoviča o računskem sklepu mestnega zaklada. Sklep izkazuje: Uprava v obče: dejanjski uspeli 13.468 K 50 v., proračun 13.252 K. — Uprava mestne imovine: dejanjski uspeh: 742.974 K 47 v., proračun 704.050 K. — Ceste, ulice, trgi iu izprehajališča: dejanjski uspeh: 67.982 K so v., proračun 67.172 K. — Zdravstvene in blagotvorne zadeve: dejanj, uspeh: 9790 K 80 v., proračun 8419 K. — Šolstvo, znanost in umetnost: dejanjski uspeli:23.809 kron 99 v., proračun 26.825 K. — Vojaška nastanitev: dejanjski uspeli: 2981 K 31 v., proračun 3522 K. — Raznoterosti 967 K 86 v., proračun 630 K- Skupaj torej 861.976 K 3 v. proti proračunjcniin 823.870 K, torej izkazujejo dohodki 38.106 K 3 v. več, kakor prora-čunjeno. Izredni dohodki so bili proračunjeni za I. 1905. v višini 95.194 K, znašali so pa 157.209 kron 99 v., torej za 62.015 K 99 v. več kakor proračiinjeno. Preliajahiih dohodkov je bilo •138.582 K 44 v. Rednih stroškov jc pa bilo in sicer: Uprava v obče: dejanjski uspeh: 274.068 K 89 v., proračun 279.985 K. — Uprava mestne imovine: dejanjski uspeh: 53.041 K 61 v., proračun 49.938 K. Ceste, ulice, trgi in izprehajališča: dejanjski uspeli: 137.814 K 40 v., proračun 130.930 K. — Zdravstvene in blagotvorne zadeve: dejanjski uspeh: 102.019 K 76 v., proračun 92.741 K. — Šolstvo, znanost in umetnost: dejanjski uspeh: 123.239 K 79 v., proračun: 115.234 K. Vojaška nastanitev, dejanjski uspeh: 2561 K 74 v., proračun 2740 kron. Raznoterosti: dejanjski uspeh: 5380 K 49 v., proračun 444(1 K. Skupaj torej znaša dejanjski uspeli 698.126 K 68 v. proti proračunu 676.008 K. v primeri s proračunom za 22.118 K 68 v. več. Izredni stroški so bili proračunjeni na 250.933 K, bilo jih je pa 437.147 kron 91 v. Končni blagajnični prebitek iznaša torej 100.733 K 17 v. Bilanca o imovini mest-negazakladapaizkazuje aktiva 1905. 3,764.679 kron 74 v., pasiva 2,441.967 K 99 v., čista ak-tiva koncem leta 1905. torej 1,322.711 K 75 v. in se je zvišalo premoženje tekom 1. 1905. za 6341) K 55 v. O računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada poroča obč. svetnik g. Mally. Skupni dohodki so bili proračunjeni na 142.411 K, pokritje je pa znašalo 129.591 K 89 v., za 20.117 kron 91 v. manj, kakor proračiinjeno, troškov ie pa bilo 125.591 K 89 v., za 12.819 K H v. manj, kakor proračiinjeno. Skupna bilanca o imovini mestnega ubožnega zaklada koncem 1. 1905. pa izkazuje aktiva s 7,706.624 K 76 v. pasiva pa s 5240 K 52 v., čista aktiva koncem i. 1905. izkazujejo 765.384 K 24 v. in se je zvišalo premoženje za 37.844 K 91 v. Izpremcnjen sklep. Izpremeni sc sklep občinskega sveta z dne 30. novembra 1905. v zadevi najetja posojila za zgradbo tržnice, ki je bil nerodno sti-liziran. Sklenilo se je namreč, da se najame v zgorajšnji namen 800.000 kron proti najvišji obrestni meri 4'/i% proti povračilu na anuitete. A na amortizacijo ni nihče mislil. Besedilo se izpremeni tako, da se dostavi besedilo »proti amortizaciji v poluletnih obrokih«; Zupan naglaša, da se tu ne gre za novo posojilo, marveč samo za popravo besedila in da za to ni potrebna kvalificirana večina. Zamudne obresti za zaostalo gostaščino. Na nasvet mestnega knjigovodstva se sklene, da se za zaostalo gostaščino, ki ne bo vplačana do 14. maja, oziroma do 14. novemb. vsakega leta zaračunajo od dne dospelosti 5% zamudne obresti. SJdep stopi v veljavo takoj. Zvišanje plač vrtnarskim pomočnikom. Na prošnjo mestnega vrtnarja se sklene, da se zviša sedanja mesečna plača 30 gld. vrtnarskim pomočnikom. Prvi pomočnik naj dobi odslej mesečno 45 gld., ostala dva pa po 40 gld. Podelitev ustanov. Obiskovalcem obrtne nadaljevalne šole Obrezi, Zirovniku ,Starctu in Sattlerju se dovolijo ustanove vsakemu po 50 K. Došlo je za te ustanove 17 prošnja. »Mestna višja dekliška šola.« V kuratorii »Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole« sc izvoli namestil izstopivšega bivšega občinskega svetnika nad-in/eniria Zu/eka g. ravnatelj Šubic. Sklene se nadalje, da se vzdrži pedagoški tečaj na Mestni višji dekliški šoli«, dokler se ne ustanovi ženski licej. Mestni vodovod. Poročevalec ravnatelj Šubic. Bilanca izkazuje dohodkov 159.622 K 23 v., stroškov pa 122.934 K 41 v., torej 36.687 K 82 v. prebitka. Proračun je izkazal prebitka 36.673 K 20 v. O delovršbi parostrojev pri vodvodni zajemalki v Klečali iu o porabi materijala tekom I. 1905. poroča: Delovršba jc trajala celo leto 7619 nr 45 sekund. Največ ur, 702 uri 40 min. se je delalo meseca jtiliia, najmanj 546 ur 15 minut meseca novembra. Povprečno se jc delalo na dan 20 ur 53 minut, za 7 minut več, kakor leta 1904. Vode je bilo vzdignjeno 1,442.038 nr', za 37.090 tir' več, kakor I. 1904., povprečno na dan 3957 m3, za 101 m3 več, kakor 1. 1904. Ker šteje Ljubljana 38.500 prebivalcev, je pripadalo povprečno na vsakega 103 I, za 3 I več, kakor 1. 1904. Največ sc jc porabilo vode I. 1905. dne 3. julija, ko so izčrpali stroji v 24 urah 4896 m3 vode, iz reser-voirja sc je dodalo 494 m3 in jc znašala skupna poraba vode ta dan 5390 ni3, torej povprečno na vsakega prebivalca 140 litrov, kar dosega žc angleške razmere, kjer najbolj tratijo vodo. "a teden se mestne ulice in ceste niso škropile, ker .ie pomanjkovalo vode. Iz tega sc vidi, da se Ljubljančani ne boje vode. Gospod ravnatelj Šubic pravi, da se tudi potrati veliko vode, ker imajo stranke odprte pipe. Sam je vprašal nekdaj nekega strežnika, ki jc imel vedno odprto pipo, ko jc prišel gospod ravnatelj pozno ponoči domov, zakaj nc zapre pipe. Odgovoril mu je, da imajo gospod zjutraj frišno vodo. Tako se dela v raznih krajih iu nc bo drugače, da pričnemo vzidavati vodomere v večji meri. Poročevalec pravi, da ko bi vozil občinski svetik Turk to vodo, bi moral 'pripeljati 700.000 voz vode (Turk: Tu b blo dujač), zmeraj bi moral imeti vpreženih 500 konj. V škafih bi se pa morala prinesti voda 70,000.000 in 10.000 ljubljanskih dam bi moralo prinesti 20 škafov vode na dan. Tajna seja. V tajni seji sta na sporedu točki: O stalni potrditvi nekega začasno nameščenega uradnika v službi in o neki disciplinarni zadevi. Prihodnjo sejo napove g. župan za petek. Književna poročila. Masne pesmi za mešati zbor, zložil P. Hugolin Sattner op. 9 partitura K 2.—, glasovi a 40 v., Zupan Tomo.Propovedi I K 2.—, — Beringer, Die Ablasse, ihr Wescn und Ge-braucli. K 8.88, vezano K 11.7nigs Johann Sobieski. K 2.40. — V hrvatskem jeziku. Coloma-Harambašič, Kraljica i mučenica. Historijska pripoviest — K I.-—, — Špoliar, Moč i snaga religije niz najva/nijih rcligijoz-nih problema K I. . Špoliar, Isus Krist nekoč i sada. Čctiri konfercncijc K 1.—, Ka-maryt, Hrvsanta. Historijska pripovijest K .80, Dobre, Listov! inladoin dušobriž-iiikn K 3. , Montal-Gcček.Ciermaiiin ideal K I. , Marchctti,Inkvizicija i katolička crkva 10 v., — Stcpinac, O drevnom dogod-jaju nove misli ili o nasilnoj smrti hrvatskoga kralja Zvonimira te njenim posljedicama za hrvatski narod sa gledišta etičkoga K 1.50, Sheehana, Moj novi kapelan. Pripoviest iz ir-skoga života K 1.50, Mayer, Pod franačkim jarmom. Historički roman iz IX. vijeka. K 2. , Marchctti, Dojmovi sa podnožja Vezuva K —.10. — Antikvarijat. Haidinger, Selbstadvokat, 17. Auflage, 1898, novo, popolnoma nerabljeno, K 8. , Pesch, Christliche Lehensphilosophic. Drittc Auflage, 1897, K 2.50, Weiss, VVeltgeschichte. Najnovejši natis, predelal prof. dr. Vockcnhuber, dosedaj izšel snopič I 178, popolnoma novo in nerabljeno, mesto K 178.—, samo K 120.—, - Stolz, (iesammelte Werke. Billige Volks-ausgabe, 10 zvezkov, vsi v najnovejših natisih 1898 1900, elegantno vezano, popolnoma novo in nerabljeno, mesto K 34.80, samo K 20.- , - Scranielli-NVinkler, Cliristlichcr Fiihrer auf dem cliristlichcn rugendwegc. Au-Icitung zur Ascesc, III. Auflage 1901, K 4. , Hamnierstciu, Charaktcrbilder aus dem Lc-ben der Kirche 1897, eleg. vezano, popolnoma nerabljeno, K 5.—. »Katoliška Bukvarna" u Ljubljeni. Pnvnrl Le »Templjev", in „Styrla-vro- I MAMI I leo" sta zakonito zavarovana kot * rogaSka kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki nc nosijo ozuamenila .Tenipljev-vmlei'.* ali .Slyria-fro!(HiB in ki se varljivo prodajajo kot ,RogaSka kisla /oda", naj so odklanjajo. 724 a 1—1 D» J.('iia vel ka i pia> a nognflla Slatina. Borzna poročila. (Kreditna banka* v LJubljani. Uradni kurzi dunajske borce 19 junija 1906. Xaloib.nl papirji. 4*/, majeva renta...... t'/, srebrna renta..... 4*/, avstrijska kronska renta . i'/. , zlata renta . . . t•/. ogrska kronska , ... 4*/. , zlata .... 4*/, posojilo dežele Kranjske . Il/i7. posojila mesta Spljet . . 4Vi7. . , Zader . . 4*/»*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4'/. , , , ž.o. . . 4Vi"/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4Vi*/, pošt. kom. k. o. z lo•/. pr. 4Vi*/. zast. pisma Innerst. hr. . *Vi*/. » > ogr. cen. dež. hr. 4Vi*/. , n , hip. banke. 4V,'/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vi*/, obl. češke ind. banke . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4'/, prior. dol. žel...... 3*/. , juž. žel. kup. ■///, • 4V.7. avstr. pos. za žel. p. o. Br.ik*. Srečke od 1. 1860'/, • . • » p , 1864 ...... „ tizske....... „ zem. kreditne I. emisije > • » II- » t , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske * ... ljubljanske , ... Avstr. rud. križa , . . Ogr. „ , , . . Rudolfove a • . Salcburško , . . Dunajske kom. , . . Delni... Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banko . . . Ogrske „ , ... Zivnostenske , ... Premogokop v Mostu (Brliz) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbo . . Rima-Murinyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbo . Češke sladkorne družbe . . Valut«. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeign8....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar Blago 9965 99-85 9955 99 75 99 (15 99-90 118 — 11820 9540 95 M 113 70 113 90 99 20 100 20 100-50 101-80 9970 100 70 100-75 101-75 9950 10010 99 HO 100-30 100-40 101-40 105 50 106 50 100-20 101-20 100 — 100 20 100 — 100-50 100-— 101- 100-50 101-50 9990 9950 100-- 3'2l 25 323 26 100-10 10110 205 - 207— 280-50 282-50 157 - 159 - 290 - 299 - 29050 300-50 263 — 270-50 98- — 104 50 155-50 156 50 23— 25- 472 - 482 - 78'- 84- - 90- 93 50 58 - 64- 49 75 51-76 30 75 32 75 57- 62-- ■68— 74-— 524— 534'— 159 75 16076 677 - 678— 1679- - 1688 — 608 F. 0 669-tO 810— 811— 242— 242 tO 676— 678'— 576-25 577-25 3730 — 2740-— 573-25 574-25 275 - 278 - 595"-- 699 — 142 50 147- 11-34 11-39 19131 19'165 23-46 23-54 23-96 24-04 117-37 "« 117-576 95-55 95-75 | 251-50 2521)0 i 4'84 5-— m 400 104—38 Leopold Tratnik Uubljana, Sv. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. ivetM In klparakih del. "ŠM SE i danje rafiev i.....um...................................................... 957 3 is (groBnic) na novem centralnem pokopališču i^orj i najcencjje stavitelj novega pokopališča po oblastveno odobrenih določilih sa sgradbo pokopališča. Natančneje se poisve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škojijo št. 3 v Ljubljani. Lepo meblovana mesečna soba s posebim vhodom se odda na Sv. Jakoba nabrežju št. 17. Več se poizve v prodajalni M. Podlesnik, Sv. Jakoba nabrežje št. 15. 1373 3-2 2 i7i m 2 12. januarja 1905. Gospodu le kar ju Piccoli Ljubljana. Odda se takoj dobro vpeljana trgovina Ljubljani Proda se tudi 1035 pr- v kateri se nahaja pekarija in gostilna Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" pod šifro »500«. Elegantno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi priliklinami, da se takoj ali za avgustov termin v najem. 1200 1 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca*. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših i zborni h salmijakovih pasti!. Velesp oštovanjem Julija Milischka, Dunaj XIV.II, Ooldschlagstr. I. Cena Škofljici 20 vin. - Manj nego 11 škatljic ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. Prijitekt 1286 5 Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, pr zidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov iu proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. l/.vršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev. ■ ■IIIIMMIII .....Illl.........................Ml j Stanje vlog SO.apr. 1906 1 čez 11 milijonov kron. allllll.............................................. 1 Denarni promet 80, aprila \ 1906 čez 57 milj. Illlllllllllllllllllllllllllll* It •IMMIliM••*••••••••••■•*•(•*••••■•* 1(111 Preje: Gradišče št. 1, sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. Lastna glavnica K 252.865-93. plajboljža in najsigurnejša prilika za štedenjel Ljud^a posojilnica A ti aI kfez kakega odbitka, tako, da v4| 20|a sprejme vložnik od vsacih vloženih " mn is ii.iil A ir cn u I.in sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- poldan ter jih obrestuje po 1 I 1 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. aprila 1906: K 12,333,339 52. Denarni promet v let« 1905: 54,*I8.440'28 Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnifne poloinice na ratpolago. V LJubljani, dne t. januarja 1900. Dr. Ivan Susterilč, Joalp Slika, knezoikolljskl ktnetltr, predsednik podpredsednik. 2545 30—30 O d b o p n i k 11 joalp Jeglič, hišni posestnik v Ljubljani. Anton Kobl, Karol Knuachegu, pns. in irtfovec llreK pri H. veleposestnik v L|ubl|nnl. Trantllek Leakovlc, Ivan Pollak ntl., tli&ni pos. In blag L|. pos. tovarnar. Anton Belec. posestnik, podjetnik ln trgovec v SI. Vidu nad l.|ubl|ano. matija Ko »upnik pri D. M Kolnr, v Hol|u. Karol Pollak, tovarn, in pos v Ljubljani. Ivan Kregar, svet. tre. In obrt. tb. v Ljubljani. Ure*. Sllbar. iupnik na Kudnilcn. Časopisni biro, ^ Ljubljana, Rimska cesta štev. 2, sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise. — Najhilreja dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. »365 4 Človek! Ne jezi se! Pij raji »Floniana"« 1382 3 •?, Gimnazijski konvikt £ fani Suhadolec ******* absolvenMnja c. kr. dunajskih strokovnih šol $ Ljubljana, Gosposke ulice 4, I. nadstr. j* Se priporoča veleč, cerkvenim predstojnišlvom za umetno ve- B zenje in izdelovanje cerkvenih paramentov kakor tudi društvenih zastav, trakov itd. v vseh slogih po primerni ceni. 1212 10-7 ttSKSKtt mm*** Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago. m KI m "Zarezane strešnike (Stranjfalzzlejel) naravne, črno barvane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje "' ~____1297 4 Rudolf Oro szy 9 Ljubljana, i Zologa v Domžalah pri F. Pečniku v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. i:u2 8 3 Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstoj-ništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani. Hotel „Vega" s v Spodnji Šiški pri Ljubljani : s se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna blzelj-ska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter inenglško dvojno-marčno pivo. Oorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbo na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in Šmarno goro. Za tujcTe novo opremljene sobe, postelja 1 K, soba z 2 posteljema 2 K. Jako ugodna prilika za letovičarje, za katere se cena primerno zniža. — Na razpolago so vsi domači časniki. Cene navadne. Točna postrežba. Odličnim spoštovanjem pntco JY(otier 1308 7 4 lastnik. f Lepa birmanska darila/. v Ljubljani. Edini zastopnik urar in trgovec švicarskih tovarn „Un!on". Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. - Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši 0< okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah. ti B -V) cc CŽ C ~ M = — O _n o 01 O) J* 3 - E p X> n oj ■— lm t/5 Št. 4li Zlutl doubU-11 ll 11 nI II. I —. Zlutl 14 kur. fl. 250 Šl. 264. Sreb. cil.-rem. z 10 kamni In dvo|niin pokrovom II. 12'—. SI. 218. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 4-20. D- St. 287. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni II. 5-50. Št. 271. Srebrna cll.-rem., z 10. kamni II. 8-50. Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno. ===== Št. 416. Zlati doubU-uliunl II. —'9U, večji II. 1-20. Zlutl 14 kur. II 2-50, večji 2*80. Mednarodna/panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. ' 1 Podružnica iz Berolina. —— Razstavljeno od 17 do 23. junija: Krasno potovanje po Italiji, Rivieri-Genovi. 1.160 2-2 I 'rodu so ir, proste i-olrc/1 enonadstropna hiša (vila) v Kamniku 300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrta. Pripravna je najbolj za kakega penzi-jonista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje g. Franjo Vid i c, tajnik I. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku. 1339 f, 3 ■£ S ac » «sr ft> s s 3 s- 5 2! 1 N 1« x «a. rt n "S' ET ■ - & o O o ~ Z. c < p- ro >-■ o SS 09 B N< rt < rt (/J rt* -o Osebni kredit za uradnike, Častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o icbni kredit pod njgzmernejSimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci .0 Izključni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvu Uradniške*« dru9t?a na Dunaju, Wi|ipliiiger-atrasse 2r>. 720 39-31 MiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii ,0 ^ /^J? J" 0A * A // O A • # r\ AV ^ VA fe j? CN ~ m — 00 — = nuiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiuiiiuiiuiuiiuuiiuiiuiuiuiiuiiuuiuuiiuiiiiiiiiiuiin Sprejme se takoj 1377 3-3 prodajalke), katera tudi zna voditi loterijsko poslovanje. Več pove upravništvo „Slovenca". Lep lokal obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s 1. novembrom v Sodnijskih ulicah štev. 4. 1071 7 Več pove kamnosek Al. Vodnik. Kavarna in restavracija. U^i^l D H T M H M : Kavarna in restavracija. Nova zgradba, 70 ele- VI |1101 K fl I II fl fl F F^l *- Kopelji. - gantnih sob, lift, elek- I III I MT I IIIILIIU 1 H^ 1 £ kiL ^ Cene zmerne' 119 trična razsvetljava, mm IflliaSlIIl® IJ M m> W&V PoČkaj & Kogl. 1191 161 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Knpnje in prodaja vse vrst« rent, lastavnib pisem, prHoritet, ko-■unalnib obligacij, sroCk, delnic, valut, novcev ln devtr. Promaaa Izdala k vsakemu žrebanja. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervo! zaklad X Zamenjav« In ekukomptuje D»je predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje ln vnovfiuje Zavaruje ireik« proti kurzal capale kupone. izgubi. Podruinioa v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tokof.nm raCunu ali na vlotne knJUic« proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet a čeki In nakaznicami.