Što*. 46 TRST, v sredo 15. februvarja >911 Tečaj XXXVI - IZHAJA VSAK DAN tađl eb nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob •. zjutraj. F.aarolfne štev. m prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih ftebakaraah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina. Ajdor-Kini, Dornbergn itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRK T Sirokosti 1 kolone. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2t> st>m«. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadalje a vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti«. — Plačuje se izkliučno le upravi „Edinosti-. = Plačljivo In atolljivo v Trstu- ===== ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edMMUfe j* moil NAROČNINA ZNAŠA m m2» leto 24 k, pol leta 13 K, 3 mesece O K; na na- ročbo brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iinfalai M nedeljsko lx«*nj« „EDIHOSTZ" ituc sa o«lo lat« Kron frao, sa ?o2 Uta Kron I-60. ▼al dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ao ae sprejemajo In rokopial ta oo vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: rilca Giorglo Galatti 18 (Narodal do«) Izdajateli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroStvom v Trstu, ulica ■ = Giorgio Galatti štev. 18. — Poitno-hranllnltnl raiua it 941*652. TELEFON SL 11-57. BRZOJfll/NE UE5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 14. Zbornica je nadaljeval generalno debato o bančni predlogi. Prihodnja seja jutri. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 14. Na včerajšnji seji je ministrski predsednik v daljšem govoru branil predlagane spremembe ustave. Sobranje je rsprejelo načrt v prvem čitanju in ga od-kazalo enemu odsekov. Črnogorska skupščina. CETINJE 14. — Prvo redno zasedanje skupščine je bilo zaključeno s kraljevim pismom, ki ga je prečital ministerski predsednik. V pismu izraža kralj Nikola svoje zadovoljstvo o delovanju skupščine in izjavlja, da je pritrdil soglasni želji skupščine, in na podlagi zgodovinske pravice dežele proglasil Črnogoro kraljestvom. Angleški prestolonaslednik obolel. LONDON 14. Prestolonaslednik princ Valeški je obolel na osepnicah. Kazenska razprava proti maloruskim dijakom. LVOV 14. Danes je pričela kazenska razprava proti 101 obtožencu, ki so se dne 1. julija 1910 udeležili izgredov na lvov-skera vseučilišču, ob kateri priliki je bil s strelom iz revolverja ubit pravnik Kocko. Štrajk ruskih dijakov. PETROGRAD 14. — (Petr. brz. ag.) Vrenje na tukajšnjem vseučilišču traja dalje. Učne dvorane stražijo redarji. Dijaki motijo predavanja. Posamični profesorji se branijo predavati. TOMSK 14. Slušatelji tukajšnjega vseučilišča so sklenili štrajkati do 1. marca. Ustaja v Jemenu. SOLUN 14. Del arabskih vojnih sil je •diki od Sane in se podal proti Hodeidi, kamor prihajajo vedno nove trume Arabcev ki zasedajo ceste. Predvčeraj je prišlo v okolici Taaza do boja med tamkaj tabore-šimi turškimi četami in Arabci. Tudi Iman Jahia je imel pol ure od Hodeide krvavo prasko s četami. V obeh bojih so izgubili Arabci okolu 300, Turki pa približno 100 mož, mrtvih in ranjenih. Med Arabci razsaja kolera. Zdravstveno stanje čet je dobro. SRBIJA. Srbski kralj Peter na potu v Rim. BELIGRAD 14. Kralj Peter je danes ajutraj v spremstvu ministra zunanjih zadev m suite odpotoval v Rim. BELIGRAD 14. — Uradni list objavlja kraljevi ukaz, glasom katerega preide za fesa kraljevega bivanja v inozemstvu kra-|evska oblast v roke prestolonaslednika kraljeviča Aleksandra. ZAGREB 14. Posebni vlak s srbskim kraljem dospe semkaj ob 2.56 pop. Tukaj se ustavi 12 minut in odide potem proti Zidanem mostu. V Ljubljano pride ob 720. Kolodvor v Ljubljani bo zaprt in zaseden od redarjev in agentov. Vlak krene potem »reko Nabrežine, Kormina v Benetke. Srbska skupščina. BELIGRAD 14. Predsednik Nikolić je priobčil skupščini, da je kralj odpotoval v Kina in je pri tem omenil 50-letnico osvoboditve in združitve Italije. Predsednik je Brazil prisrčno sočutje srbskega naroda za Italijo. Poslanci so govor predsednika vspre-jeli s pohvalo. BELIGRAD 14. Skupščina je v prvem čitanju s 77 proti 7 glasom vsprejela zakonski načrt, s katerim se praški kreditni banki dovoljuje koncesijo za gradnjo to-varne sladkorja v Srbiji. Stališče srbskega vojnega ministra omajano. BELIGRAD 14. Listi poročajo, da je stališče vojnega ministra omajano, ker je isti brez privoljenja parlamentarične enketne komisije naročil gorske baterije pri tvrdki Krupp. Dunaj 14. Danes se je ob izredno veliki udeležbi vršil pogreb barona Alberta Rothschilda. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo členov visokega plemstva, diploma-tičnega zbora, dvornih in državnih dostojanstvenikov, ministrov, guvernerjev in ravnateljev bank itd. BudimpeSta 15. Cesar je danes pred-poludne vsprejel v posebni avdijenci načelnika generalnega štaba Conrada pl. Hotzen-dorfa. Berolin 14. Proračunska komisija drž. izbora je rešila vojaški proračun. Cetinje 14. Kralju Nikoli se je včeraj močno ulila kri iz nosa. — Odkar so mu ustavili kri, se kralj počuti dobro. Bruselj 14. Kralj in kraljica sta danes predpoludne odpotovala v Genovo. Kralj se povrne dne 24. t. m. Delegacije. t Poročilo odseka za unanje stvari. BUDIMPEŠTA 14. V poročilu, ki ga je izdelal marki Baquechem kakor poročevalec odseka za unanje stvari je rečeno med drugim, da je odsek vzel zadovoljstvom na znanje naznanilo prestolnega govora, da so razmere z vsemi državami ugodne. V poročilu je dalje rečeno, da se je v ital. zbornici več odličnih govornikov izreklo za obnovitev trozveze, kakor ohranjevateljico miru. Dalje omenja poročilo, da je rusko-nemški sporazum popolnilo rusko-angleškega dogovora. Tudi odsek je z ministrom vnanjih stvari grofom Aehrenthalom vred mnenja, da med Rusijo in Avstro-Ogrsko ni nika-kega navskrižnega mnenja, in da je torej j nade, da se bodo razmere, ki so danes dobre, Še zboljšale. Odsek je mnenja, da bo zbližanje med Rusijo in Nemčijo vplivalo blažilno na politične razmere v Evropi. Kakor Rusija in Nemčija, želi tudi Avstro-Ogrska, da se na Balkanu ohrani „status quo". Zato je bilo pri nas z veseljem pozdravljano rusko-nemško zbližanje. Tudi odsek se pridružuje želji ministra zunanjih zadev grofa Aehren-thala, da bi se utrdile notranje razmere turške države in da bi se balkanske države mirno razvijale ter da bi se razširile naše gospodarske zveze z istimi. V ostalem se poročilo izraža pritrjevalno za Aehrenthalova izvajanja. Vojni odsek. BUDIMPEŠTA 13. Vojni odsek avstrij-! ske delegacije je danes nadaljeval v prisotnosti skupnih ministrov, ministerskega predsednika barona Bienertha in zapovednika mornarice admirala grofa Montecuccolija razpravo o proračunu vojne mornarice. Govorili so del. Exner, Stanek, Pete-lenz, Šramek, Zazvorka, Dobernig, grof PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Ko se je najbolj razlegala pesem iz ■fikovih grl, se je pojavila med njimi baro-■ica, jahajoča na konju. Plaho so poskakali kmetje kakor preplašene žabe v globok jarek kraj ceste ter so obmolknili. „Budala neumna 1" se je zadrla nadnje s konja baronica. „Čemu ste prenehali ?... pojte naprej." Ali ponižana kmečka kri se ni upala poslušati te zapovedi mogočne baronice, ki je hitro odletela naprej. Možki in Ženske so gledali s plahim očesom za grajščakinjo, ki so jo imeli za neko čudo. „Ako to ni čarovnica," se je oglasil eden njih, „potem jih ni na svetu." Vsi so uprli pogled za baronico, ki je jahala v brzem diru, da je ostajal za njo prah, iz katerega se je videl samo bel paj-lolan, ki se je vil nad glavo. Kmalu je zgi-■ife v dolini. Dolgo Časa se niso kmetje otresli utiša, ki ga je napravila nanje grajščakinja. Polagoma so se uvrstili, ovenčana ženjica je zavzela svoje mesto in iznova se je razlegala iz njihovih grl preginjena pesem: „ Dobar večer, gospodar, Je 1' nam budeš piti dal ? Nosimo ti lepi dar, Koji nam je Jezuš dal . . . III. Mesec dnij kasneje je sedela baronica Pudencijana v zagrebškem dvorcu Gite Magdičeve. Ker baronica ni imela v Zagrebu , lastne hiše, je rada sprejela ponudbo svoje prijateljice, da se kadar le hoče, nastanja v i njeni hiši, kakor v lastni. Proti koncu velikega srpana, ko je bil v Zagrebu veliki „Kraljevi sejm", je prebila baronica nekaj dnij v Zagrebu, a nato se pa je podala na posestva svojega sina, katera je ona upravljala. Odšla je najprvo v Demerje, na to v Lovič in v Kaštel pri Karlovcu. Gospa baronica je bila zelo nezado-i voljna z vsem tem, kar je videla na teh posestvih. S takimi dohodki, ki Jih Je videla, mogla bi iti tudi beračiti. Povsod je bila prevarjena v nadah. Ona je imela slab pregled na svojem gospodarstvu in vedno je mislila, da so njeni oskrbniki polteni Montecuccoli in poročevalec Schwegel, nakar je bila generalna debata zaključena. — Jutri se bo vršila specijalna debata. Iz ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 14. — Finančni odsek ogrske delegacije je vsprejel proračun skup- \ nega finančnega ministerstva, najvišega računskega dvora in carine za 1911. BUDIMPEŠTA 14. Po seji finančnega odseka so se vsi štirje odseki ogrske delegacije sestali na sejo, na kateri so razpravljali o bosanskem proračunu. Proračun je bil vsprejet. Hrvatska kriza. Hrvatski sabor. — Proračunski odsek. Dr. Hinković v preiskavi. Zagreb 12. 2. —B.— Zadnja dva dneva hrvatskega sabora sta bila izpolnjena z interpelacijami. Poslanci franko-furtimaši in Radičevci so uporabili ta dneva za agitacijo. Hoteli so pokazati, kako oni „delujejo" za — narod I Ban Tomašić je doživel doslej dve parlamentarni nepriliki, ki ga pa kakor „ustavnega" bana nista močno tangirali. Sabor ni vsprejel dveh odgovorov vlade na znanje. Potem pa je prišla tretja veča neprilika. Devet članov proračunskega odseka se je izjavilo obenem proti proračunu in za proračun. Teh devet odbornikov (večina) je izrazilo nezaupanje banu, Tomašić se je tudi iz te neprilike izvlekel se svojo taktiko. Predložil je namreč, da se dnevni red za deželni proračun kasira in mesto tega naj odsek razpravlja o financijelnem odnošaju Hrvatske nasproti Ogrski. Odsek je to vsprejel. S tem je banu možno, da more dalje krpucati kakor „ustavni- ban. Dobil je Časa, da si izmešetari večino, ki naj mu votira proračun. Vendar pa mu ne bo tako lahko, ker se franko-furtimaši bojijo, da se' ne bi s tem popolnoma diskreditirali pri narodu. Vsakako pa dobi Tomašić zopet *asa, da študira in sondira teren za — nove volitve! Ko bo to pripravljeno, bo sabor gotovo odgodjen, potem razpuščen in razpisane nove volitve. Veliko iznenađenje je prinesla vest, da je proti odvetniku in glavnemu branitelju Srbov v „veleizdajniškem" ali „velesrbskem" procesu, dru. Hinkoviću, uvedena preiskava. Zameravajo mu članke, ki so se tikali procesa proti Srbom, priobčene v „Pokretu", „Obzoru" in „Srbobranu". Dr. Hinković je vložil priziv, s katerim odklanja zagrebški sodni dvor kakor pristranskega v njegovi preiskavi. S tem svojim nastopom proti Hinkoviću je ban Tomašić ubral pota — proslulega! bana Raucha. Kolonsko vprašanje v drž. zboru. x Minolo soboto se je sestal v zbornici poslancev pododsek, da pretresuje reformo kolonskih pogodeb, kakršne so v veljavi v južnih deželah naše monarhije. Znano je, da so dosedanje pogodbe zastarele in ne odgovarjajo več napredku kmetijstva. Drž. poslanec Faiiutti je poročal o tem vprašanju. V razpravo so posegli poslanci Fon, Ivanišević, Bugatto, dvorni svetnik pl. Schulern in svetnik Durig za justično ministerstvo. Posl. Faidutti je pojašnjeval razvoj tega vprašanja in je pripovedoval o težko-čah, ki jih provzročajo furlanski veleposest- ljudje ; a sedaj, ko se je prepričala na lastne oči, videla je, da so ti ljudje velike kače, ki dobro vedo, zakaj jim je Bog vstvaril prste. Jezna nad vsem, kar je videla, si je natanko zapisala, vzela račune od oskrbnika na Kaštelu in odšla v Zagreb. Tu se je cela dva dneva posvetovala s svojim odvetnikom, gospodom Baltazarjem pl. JavrŠkim in ga naposled pooblastila, da najde človeka, komur bi „titulo locationis-conductionis" (v zakup) predala vsa posestva svojega sina Adama, kanonika in referendarja v dvorski kanceliji. Nemalo se je začudila baronica, ko jo je njen advokat že drugega dne predlagal za ta posel Krištofa Domjaniča-Jelinskega. „Zakaj ravno tega?" je vprašala baronica odvetnika. „Ker nima prave službe, a mlad in energičen Je, vaša milost!" je odgovoril odvetnik ponižno. „A zna gospodariti ?... Ima kaj jamstva ?* „On je grajski sin, zrastel je v gospodarstvu .. .« „Da, da, ali kako bo s plačevanjem? Ali bo mogel plačati mercedem locationis (zakupnino)/ je vpraiala baronica. „Oče njegov ima grajičino in posestvo." niki in o napadih, naperjenih proti referentu pl. Schullern. Povdarjal je, da vkljub vsem težkočam priznavajo toliko koloni kolikor tudi veleposestniki nujno potrebo, da se uredi kolonsko vprašanje duhu sedanjega časa primerno. Potemtakem da je dolžnost drž. zbora vplivati na to, da se to vprašanje uredi čim prej. Potrebno da je to v namen, da se prepreči izkoriščanje kolonov, da se izboljša materijelni položaj istih, oziroma, da se kolonat odpravi. Kar se tiče goriške dežele, bi mogli izboljšati položaj kolonov s tem, da bi se jim dovoljevala brezobrestna posojila, da si zamorejo nakupovati potrebnih zemljišč. — Zastopnik justičnega ministerstva je izjavil, da ministerstvo pripoznava utemeljenost in potrebo reforme kolonskih pogodeb in da je že odobrilo tozadevni načrt zakona, ki bo služil za podlago kolonskemu zakonu. Odsek je končno izrekel vladi in posebno referentu pl. Schullern zahvalo in je izjavil, da zavrača razna očitanja, naperjena v tem vprašanju proti referentu Schullern-u. _ Opozicijonalni nastop Srbov v bosanskem deželnem zboru. —B— Tista harmonija, ki je vladala v prvem zasedanju deželnega zbora bosansko - hercegovskega med Hrvati Mandićeve grupe in Srbi, se je v drugem zasedanju tega deželnega zbora — razbila. Bosanski vladi se je posrečilo dovesti do kooperacije med Hrvati obeh frakcij — Mandićevih in Stadlerjevih pristašev — in muslimani vladnim predlogam v prilog. Hrvatje in muslimani so postali sedaj vladna stranka. To je bil vzrok, da so bili Srbi par-krat nadglasovani od Hrvatov in muslimanov. To dejstvo jih je nagnalo, da so nastopili kakor opozicija proti vladi. Vzrok temu konfliktu med Srbi in vlado je, da poslednja ni hotela vsprejeti po Srbih predloženih zakonskih načrtov (zakon o sodstvu o gozdnih prestopkih in zakon o uredbi kmetovskih odnošajev). Da se reši teh neljubih jej predlog, si je vlada zagotovila večino Hrvatov in muslimanov. To je dalo Srbom povoda, da so odložili referate v raznih odsekih in da so izjavili ob enem, da bodo glasovali proti proračunu. Osobito so naglašali, da je proračun za leto 1911 za 5,000.000 kroa veči, nego oni za leto 1910. Po njihovem nazoru bo to v veliko breme za narod. Za slučaj, da bi predsedstvo deželnega zbora kršilo poslovnik povodom njihovega opozicijonalnega nastopanja, so zagrozili Srbi z — obstrukcijo. To bi bila torej tista prva neprilika bosanskega deželnega zbora, ki smo jo predvidjali v članku „Bosanske stranke ia agrarno vprašanje". Albanske zmešnjave. Iz Albanije prihajajo vedno bolj vzae-mirljive vesti. Po vaseh klatijo roparji, ki jemljejo krščanskemu prebivalstvu drobnico, ki je edini vir življenja za te siromake. Obrnili so se na turške oblastnije za pomoč, a te so odgovorile, da povečajo vojaštvo, ako se obvežejo, da jih bodo prehranjevali. Ljudem ostane torej na izbero, da sa odločijo: izročiti trud svojega trdega dela roparjem ali turškim vojakom. Po drugi strani se zdi, da se je mladoturŠka „Saj oče ne bo conductor (zakupnik), temveč sin. No, vseeno, pošljite ga jutri ob desetih predpoludne k meni! Bom sama govorila ž njim," je rekla baronica. Drugi dan točno ob desetih je stopit Krištof DomjaniČ pred baronico. „No, dobro, da ste prišli," je govorila, ter si prižgala pipo z dišečo gobo, „želela sem urediti te svoje stvari. Naš odvetnik vara je že gotovo povedal, za kaj se gre.* „Da, vaša milost I" „Jaz sem že sita tega gospodarstva," je nadaljevala baronica. „Varajo te, kjer te le morejo. Setev je vspevala, da ni mogla boljše; prišla je žetev, a moja žitnica v De-merju na pol prazna. Ko sem poklicala oskrbnika na račun, se je začel zvijati in lagati, kakor bi čital iz knjige. Rekel mi je, da je snet uničila žito, da so vrabci mnogo pozobali in naposled, da je bilo klasje od začetka napol prazno. On se mi je lagal; drugi so mi pa povedali, da je dal odpeljati tri polne voze žita na svoj dom in potem pa v Zagreb. Da sem bila tu, ko so mlatili Žito, morda se ne bi bilo zgodilo to. Ali človek ne more biti povsod, in tako me vsakdo le goljufa... Vse bi morala pregledati." (Pride še.) Stran TI »EDINOST« it. 4G V Trata, dno 15. febrararja 1911 vlada prepričali, da z Albanci me odpravi ničesar z grda. Zato je bilo dovoljeno, da se sme pred par meseci razpuščeni,albanski klub v Skoplju zopet osnovati. Članom tega kluba, ki so iz strahu pred preganjanci pobegnili v inozemstvo, se je zagotovilo, da se jim ne zgodi ničesar, ako se povrnejo v domovino. Tudi neke, pred par meseci zaprte, albanske šole so bile zopet otvorjene. No, kljubu. temu se zbira vedno več beguncev v Črnigori. Govori se, da je sedaj zbranih v Črnigori že preko 3000 Albancev, katerim se godi imenitno. Vsak dobi baje 3 krone na dan, vodje dobe po 5 kron. Če se pomisli, da so ti ljudje navajeni na skromno življenje in tudi na pomanjkanje ter da žive z 20 stotinki na dan, potem je to naravnost knežje plačilo, to tembolj, ker jim za to ni treba ničesar delati. Po drugi strani se utihotaplja v Albanijo dan za dnevom več orožja. Nekaj tihotapcev je padlo turškim oblastnijam v roke in pri tem se je izkazalo, da prihaja orožje iz Črnegore. Vsi prebivalci Dibre so že popolnoma oboroženi z Manlicherjevimi puškami. Vlada to ve prav dobro, a si ne zna pomagati. Kmalu bodo oboroženi tudi dragi Albanci, kar vsekako ne daja posebno veselih nad za približajočo se pomlad. Med tem se je te dni osnoval v Rimu z velikim pompom politični agitacijski odbor, ki si je nadel ime „Comitato nazio-nale italiano pro Albania" (Italijanski narodni odbor za Albanijo). Ta odbor, v katerem so tudi Albanci, utegne poskusiti, da bi ribaril v motnem. Konečno bodi še omenjeno, da znani operetni general Ricciotti Garibaldi nabira prostovoljce za Albanijo. Kuga, Kugo so baje že zanesli v Sibirijo. PETROGRAD 13. Semkaj so dospele vznemirjajoče vesti, da so pljučno kugo zanesli v Sibirijo. V astrahanski guberniji so se na 22 mestih pripetili slučaji kuge, med temi tudi slučaji pljučne kuge. V okolici Blagoveščenska je umrlo več oseb za pljučno kugo. Danes je od tukaj odpovalo več zdravnikov v Mandžurijo. Tukaj se splošno opaža, da japonski zdravniki niso oboleli vkijub temu, da požrtvovalno negujejo bolnike. Skupno s Hunguzi iz okolice plenijo Japonci vse obmejne kraje. Koreja je zaprta po vojaškem kordonu. Preko meje ne puščajo nobenega Korejca. Položaj v Harbinu. BEROLIN 13. Iz Harbina poročajo, da kuga ponehuje. Deloma je to zasluga dvajsetorice evropejskih zdravnikov, odposlanih v Harbin s 30 pomočniki in večim Številom sanitetnih policijstov. Nobenega trupla ni več na cesti. Vse so sežgali. Nasprotno se je pa začela bolezen širiti proti jugovztoku. Ker ni krematorijev, sežigajo Rusi mrliče v opekarnah. V Hulandšenu so radi tega izbruhnili ■emiri. Odposlan je bil tja 12. kitajski pešpolk, da uduši upor. Kuga v Kiriau. KIRIN 14. (Petr. brz. ag.) Poveljnik 23. kitajske divizije je bil na ukaz iz Pekinga odstavljen, ker se ni hotel podvreči petdnevni kraranteni. Tukaj umre vsak dan 20 do 25 ljudi za kugo. V Vladivostoku ni še kuge. PETROGRAD 14. — (Petr. brz. ag.) Generalni zdravniški nadzornik poroča iz Vladivostoka: Doslej ni bilo v tukajšnjem primorju še nobenega slučaja kuge. Na železniških postajah in ob glavnih cestah so prirejene zdravstvene postaje. Namerava se požgati korejski mestni del, obstoječ iz maliii hišic, ki se drže ena druge in v katerih prebiva mnogo ljudi, in premestiti prebivalstvo drugam. Ukrenjene so obširne zdravstvene odredbe za slučaj, ko bi se pojavil prvi slučaj kuge. — V Harbinu je umrlo včeraj za kugo 19 oseb. Iz Harbina javljajo nadalje: Kuga se vedno bolj razširja v vseh trgovskih središčih v severni Mandžuriji. Število brez-poslenih raste dan za dnevom. Večinoma se brezposleni pridružujejo roparskim četam. Borzni odbor je vložil na finančnega ministra prošnjo, da bi se zbog plačilnih težkoč imelo vse ruske obveznosti podaljšati za daljnih 6 mesecev. Dnevne novice. Zopet ustaja v Albaniji. Iz Soluna: Kakor poročajo iz zanesljivega vira, je bilo preko Drača utihotapljeno v Albanijo 20.000 pušk. Orožje je kupljeno v Italiji. Stanovalnina za častnike. V včerajšnjem vojaškem naredbenem listu je izšla aaredba glede stanovalnine za častnike. Posamične občine so razvrščene v 10 razredov. Novi tarif za stanovalnino in nova razvrstitev občin bo veljala do konca decembra 1920. Gališki žganjetočniki na Dunaju. — Včeraj zjutraj se je z dvema posebnima vlakoma pripeljalo na Dunaj 2100 žganjetočni-kov iz Galicije, da intervenirajo na mero-davnera mestu, da se jim ie nadalje dovoli točiti žganje. Deputacija teh židovskih žga-■jetočnikov se je ob 10. uri dopoludne zgla-sia pri ministru za trgovino dr. Wdsskirch- nerju. Deputacijo je vsprejel tudi gališki minister-rojak Zaleski. Opoludne je deputacija izročila v kabinetni pisarni udanostno spomenico, ob 1. uri pa je prišla v prostore poljskega kluba. Rotšildova oporoka. Premoženje ravnokar umrlega barona Alberta Rotšilda cenijo na 700 milijonov kron. Govori se, da je zapustil 12 milijonov kron v dobrodelne namene. Na dan pogreba so njegovi svojci razdelili 300.000 kron* in sicer 100.000 kron za nižjeavstrijske siromake, 100.000 kron za dunajsko židovsko versko občino, 50.000 K ogrskemu ministerstvu notranjih stvari za dobrodelne namene in 50.000 kron za napredno židovsko versko občino v Budimpešti. Za Rotšildovo premoženje je to toliko, kakor da bi kak navaden zemljan dal par vinarjev! Agitacija v Albaniji. V Crnogoro pobegli Albanci so imeli nedavno temu v Pod-gorici shod, katerega se je udeležilo okoli 2000 Albancev (med temi tudi več vodij, ki so še v Turčiji) in na katerem so sklenili naprositi velesile za pomoč proti turški vladi. Neki, Turkom prijazni Albanec, ki se shoda ni hotel udeležiti, je bil hitro po shodu umorjen. Umorili so ga prijatelji albanskih beguncev. Ladjedelnica „Danubius". Znana je zahteva Madjarov, naj bi polovico dread-noughtov, ki jih zgradi Avstro-Ogrska, izročili madjarski ladijedelnici „Danubius" na Reki. Uprava mornarice se je tudi res odločila, da pusti zgraditi en dreadnought od „Danubiusa". Proti temu pa so avstrijski delegatje izrazili razne pomisleke in izrekli pred vsem bojazen, da ta ladijedelnica ni sposobna za izvršenje takega dela. Te dni se je mudil na Reki delegat Steiner, ki si je natančno ogledal vse naprave in ki poda v vojnem odseku poročilo o vsem, kar je videl. Kakor se čuje, se nahaja rečena ladijedelnica v takem položaju, da je zelo dvomljivo, da bi jo bilo možno v doglednem času urediti tako, da bi bilo tam brez pomislekov možno splavljenje dreadnoughtov. Kakor je ladijedelnica urejena sedaj, bi bilo tam pač možno popravljati stare vojne ladije, nikakor pa ne more priti v poŠtev pri gradnji novih vojnih ladij. Agitacija za republiko v Bolgariji. — Glasilo bolgarskih socijalnih demokratov „Kamban" naznanja, da se bodo po vsej deželi vršili tabori, na katerih bodo zahtevali proglašenje republike. Monopol vžigalic. Kakor javljeno svo-ječasno, je finančno ministerstvo pozvalo vse avstrijske tovarne vžigalic, naj vložijo svoje ponudbe v svrho odkupa od strani države. V svrho enotnega postopanja so se vršila med prizadetimi bankami posvetovanja, ki so dovedla do popolnega sporazuma. Pričakovati je, da se večina bank zjedini za enoten ključ, po katerem naj bi se vršil odkup. __ __ Ljudsko štetje. Odločen nastop slovenske žene. V soboto ob 4. uri popoludne je nekdo nervozno pozvonil pri vratih mojega stanovanja, v ulici Boschetto, Kjadin. Hitela sem odpirat. Mojega moža ni bilo doma, pač pa sta bili pri meni neka prijateljica in njena sestra. Nepoznanega gosta sem vprašala kaj da hoče in zahteva? Izvlekel je izpod pazduhe ovoj listov ter mi velel, naj hitro podpišem ! Ako ne, — je pristavil osorno — bom morala plačati globo štirideset kron. Vspričo tega njegovega odurnega nastopa sem odvrnila odločno, da ne podpišem ničesar. Ta izjava ga je tako razsrdila, da je bil bled kakor zid. Grozil je dalje, češ, da „bom že videla!" Vzel je svinčnik iz-za ušesa in je žnjim prepisal na listič papirja ime mojega moža, kakor je je čital s tablice na vratih. Na to me je vprašal, da-li govorim italijanski? Pritrdila sem mu poleg italijanskega tudi druga jezika, ali moj občevalni jezik v družini da je slovenski. In apostrofirala sem ga v šali, koliko jezikov da pa zna on? On pa je le dalje godel: La vedera ben, la pagaraj 40 corone de multa, se no la si nota qua \u jaz sem Ie ponovila svojo prejšnjo odločno izjavo, da brez privoljenja svojega moža ne podpišem ničesar. Ko pa je le silil vedno bolj nestrpljivo, sem se razsrdila in mu povedala, da se njegovih groženj z globami ne plašim in sem mu pokazala vrata. Predno pridete zopet — sem mu rekla — naučite se slovenski in... olike f Odšel je...! Ivanka Novak. Čast takim zavednim Slovencem 1 V hišo Frana Macarola pri sv. Alojziju štev. 765 je prišel popoludne revizor in je uljudno pozdravil po italijanski. Sinček Macarola — očeta ni bilo doma — je odgovoril po slovenski: „Dober dan, gospod, kaj zahtevate Ia Revizor: „Ali ne znate govoriti italijanski ?". — Fantič: „Gospod, kaj ste rekli?" — Revizor: „Ali ni nikogar doma ?* — Fantič: „Jaz in sestra l" Revizor je ponovil vprašanje in fantič je dal isti odgovor. Revizor je postal na to grob, češ: „Dovolj slabo, toliko časa ste v Trstu, pa ne znate govoriti italijanski !* Fantič zopet: „Kaj ste rekli, gospod?!* Na to pa je revizor — ker fantič ni hotel govoriti po italijanski žnjim — postajal kar črn od jeze in je zagrozil, češ: „Ti že pokažemo mi, da se boš učil italijanski,!" Fantič zopet: „Kaj ste rekli, gospod?' Sele sedaj se je revizor zavedel, da ga bistri slovenski fantič imenitno 9vlečeu. Pograbil je svoje pole in odšel preklinjaje po stopnicah... Včeraj pa je bil Macarol pozvan na sekcijo pri sv. Ivanu. Predložili so mu njegovo polo. — Stavili so mu brezpotrebno vprašanje, da-li ima kako knjižico ali kak dekret pri sebi, kajti Macarol je stal pred njim v uniformi državnega uslužbenca. Ta pa je hitro zapazil, da hočejo poskušati žnjim isti manever, kakor že z mnogimi. Opazil je namreč, da je pod njegovo polo podtaknena druga. Nato je eden komisarjev res jel nekaj prepisovati iz dekreta na tisto novo polo! Potem je sukal poli, ali tako, da je bila prejšnja pola vedno na vrhu. Nato je začel zopet nekaj pisati na novo polo in sicer na ono mesto, kamor spada podpis, ter je pozval Macarola, n a j p o d p i š e ! Ta pa je to zahtevo odklonil, sklicevaje se na to, da je že podpisal svojo polo. Pripomnil je še, da mora prej vedeti, kaj naj bi podpisal. In tedaj je Macarol zapazil, da je bila nova pola na vrhu pripravljena za podpis. Še enkrat ga je komisar pozval, naj podpiše, ali Macarol je zopet izjavil, da je že podpisal ter je ob enem pokazal svoj podpis na pravi poli, ki je ležala na mizi, veleč: Kdor je novo polo izpolnil, ta naj jo tudi podpiše! Sedaj je komisar poskusil z novo finto: „Morate vedeti, da ta karta pojde na Dunaj !u — na kar je Macarol odgovoril, da na Dunaju poznajo bolje slovenski jezik, nego oni na tržaškem magistratu" — Izjavivši še enkrat, da ne podpiše, in voščeč gospodom „zbogom", je pošteni slovenski mož zapustil sekcijo. Nikdo mu ni rekel besede, samo debelo so gledali za njim. Nekaj slučajev iz Barkovelj. Prejeli smo: Pričakovali smo od nekaterih gospodov, da spregovore kaj o ljudskem štetju v Barkovljah. No, ker se to ni zgodilo, pa dovolite, da vam sporočimo nekoliko mi, ki smo bolj v letih. Pri nas je bilo ljudstvo jako dobro organizirano in delali smo brez počitka skozi 4 dni. Lep vspeh smo dosegli, ali tega vendar nismo mogli preprečiti, da ne bi bili nekateri izgubljeni. Za sedaj vemo za te-le slučaje : 1. Anton Golin, po domače Opčina, je šel h kapovili, da mu izpolni polo. Kako se je to zgodilo, to si že lahko mislimo. Vzrok Antonu Golinu je bil menda ta, da misli postati — kemik, ker dela v tovarni vaze-line. _ 2. Naš slavni poljski čuvaj Pepo misli morda, da postane kapovila, ker pojde sedanji menda v pokoj. Pepo je za vso svojo družino vpisal italijanski občevalni jezik. Pa tudi revico starko, svojo 70-letno taščo, je zapisal za Italijanko. Sama se je potožila radi tega: doma govori vedno le slovenski, a sedaj so naenkrat napravili iz nje Italijanko! Isto velja glede vse družine. Pepo, Pepo! Spominjaj se svojega pok. očeta, ki je bil kremenitega značaja! Vedi, da je tudi kakor starček ob vsakih volitvah povdarjal: „Reveži smo, nič nimamo, ali ne vdamo se nobenemu! Slovenci smo !" — Ali spominjamo te še na nekaj druzega, česar morda ne veš, ljubi Pepo! Da si ti in tvoji kolegi v službi, za to moraš biti hvaležen našim okoličanskim poslancem. Oni so prosili za-te in se je le vsled njihovega nastopa ohranila, oziroma vspostavila institucija poljskih čuvajev po naši okolici!! Vidiš — tako stoji stvar. Ali tvoje sedanje ravnanje ni zelo podobno — nehvaležno-sti?! Na vse zadnje pa: kdo ti bo verjel, da govoriš doma z družino in taščo italijanski ! Ml vsi Barkovljani vemo dobro in prisegamo, da ti in tvoja družina govorite doma le slovenski. Kaj še le s taščo! Se na nekaj te opozarjamo. Minuli so časi, ko je mož imponiral s svojo telesno močjo. — 3. O Jerneju Kaldotu vemo, da je sebe in družino vpisal za Italijane, da-si njegova žena prav nič ne razume italijanskega. Doma v sv. Križu je skozi 73 let govorila le slovenski, kakor govori sedaj skozi 2 leti v Barkovljah — od kodi neki naj bi znala italijanski? Šel je tudi glas po vasi, da je bila pri Caldotu italijanska pisarna. Sosedje bi morali vedeti to. Zato jih poživljamo : na dan z vsem! Ker, ako bomo popustljivi, ne pridemo do svojega cilja. Če se pa kdo čuti po krivici zadetega, naj pojasni, naj se opraviči! „Edinost" mu je na razpolago. Domače vesti. Vse slovenske občine, zlasti one na Goriškem in v Istri, prosimo da bi nam blagovolile poslati rezultate ljudskega štetja. K številu leta 1910 naj se vedno pridene tudi ono iz 1. 1900. Trdno pričakujemo, da bodo slovenske občine uvaževale to prošnjo in nam doposlale te podatke. Uredništvo „Edinosti". Imenovanje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imenovalo suplenta ljudske šole v Rojanu pri Trstu gosp. Valentina Katnika, suplentom druž-bine deške ljudske Šole pri sv. Jakobu v Trstu. Neki „neodvisen" političen dnevnik, ki izhaja v Ljubljani, piše v svoji številki od 12. febr. sledeče: „Ne tajimo: Nikjer na Slovenskem se nismo tako zavedali velike važnosti ljudskega štetja, kakor v Trstu, društva, časopisi, shodi, vse je delalo na to, da se je v pravem času opozorilo na previdnost, da niso mogli pri ljudskem štetju po svoji volji iz Slovencev delati Italijanov ali Nemcev. Ali kje naj še iščemo vzroka, da je ta naša „temna točka" tako svetla, jasna, da svetli po vsej Sloveniji? Ali v dobri organizaciji... „Tržaški Slovenci so pred vsem narodni in napredni. Trst je naša južaa meja in s ponosom gledamo na branitelje naše narodne posesti na jugu. „Narodno prepričanje in napredni duk. ki vlada v vseh (torej tudi v oficielno-vodi-teljskih. Op. ured. Ed.). krogih, to je oa», kar dela Trst kot našo najbolj svetle točko". Isti „neodvisni" politični dnevnik pite dva dni pozneje dne 14. februarja sledeče : „Ob sedanjem, tako silno zastarelem, vsakemu modernemu demokratičnemu nazoru naravnost v obraz bijočemu, absolutističnemu toku tržaške oficijelne politike misliti na to, da se prisili mestni magistra! k dvojezičnemu uradovanju"... Po pisanju tega lista je treba v Trstu, ako prav razumemo, razločevati dvoje: Na eni strani skrajno reakcionarni, silno zastareli, nedemokratični in absolutistični tok slovenske politike, t. j. slovenskih voditeljev, a na drugi strani moderno, narodno, demokratično in napredno maso tržaških Slovea-cev (akoravno ljubljanski list v isti sapi trdi, da vlada narodni in napredni duh v vseh tržaških krogih). — Ako je to res, potem stojimo tu pred čudežem, ki si ga ne moremo razlagati in ki mora zanimati vsakega sociologa. Prvi čudež: Kako morejo taki zastareli voditelji sploh biti voditelji naprednega tržaškega ljudstva? Drugi čudež: Kako je to, da napredaa masa tržaških Slovencev zvesto sledi svojim „nedemokratičnim" in „absolutističnim'* voditeljem in je to tudi pokazala ob razafti volitvah ? Dvoje je možno: Ali je ta masa ravno tako nazadnjaška in „zastarela", kakor njeni voditelji, ali pa je tržaška oficijelna politika vsaj toliko napredna, kakor sploh tržaški Slovenci, kar tudi ljubljanski list priznava svojo trditvijo, da vlada v Trstu v vseh krogih napreden in naroden duh! Erklire mir Graf Oerindur! Gospodom v Ljubljani pa svetujemo, naj pometajo pred svojim pragom, zlasti, kar se demokratizma tiče. Kar se pa tiče „zastarele" tržaške politike, naj konstatujemo samo to: da namreč vsa „moderna" kranjska politika ni mogla preprečiti enega bornega imenovanja nemškega nacional«* Elsnerja v deželo, kjer je 95 % Slovencev ! — Ako so to vspehi moderne kranjske politike, potem vam slovesno obljubljamo, da hočemo še najmanj pol stoletja vstrajali in delati na podlagi „skoraj pol stoletne tradicije tržaške slovenske politike". Ali gori imenovani list je vendar-le res neodvisen od — doslednosti! Hočemo-li morda letos zaostati? Že več let zaporedoma prireja tržaška slovanska mladina veliki ples v korist sloveasfari in hrvatski Cir.-Met. družbi. Konstatirati nam je razveseljivo dejstvo, da se je čisti prebitek tega že tradicionalnega plesa od leta do leta večal in laai je bilo izkazano čistih preko 6.000 K. In letos, hočemo-li morda zaostati za lanjskim ? So-li morda potrebe obeh družefc manjše od lanjskih in prejšnjih? Ne, dragi rojaki! Potrebe naših šolskih družeb so vedno večje, množe se od dne do dne. — Družba otvarja leto za letom nove iole, stroški rastejo, a od kje vzeti pokritja, ako ne priskoči na pomoč rodoljubno ob&a-stvo ?! In ravno v očigled velikanskim stroškom, ki jih bo moraia družba premagovati to leto — kajti pričeti se ima z zidanjem nove šole v Trstu — je naša dolžnost, da se v ogromnem številu udeležimo sobotnega velikega plesa na korist obeh Ciril-Met. družeb ter da vsi kaj darujemo vsak po svoji moči! V soboto naj torej vsak zavedea Slovan stori svojo dolžnost, ako nočemo, da ne zaostanemo za lanjsko jednako prireditvijo ! Tretji veliki shod državnih urednikov in uslužbencev. Danes ob 8.30 uri zvečer se bo vršil v gledališču „Politeaaa Rossetti" tretji veliki shod državnih uradoi-kov in uslužbencev, katerimi so se priklopili tudi državni železničarji. Na tem shodu bo sporočen dosedanji vspeh pogajanj mej uradniškim odborom ia merodajnimi vladnimi faktorji, a ob ei«a bodo tudi sklepali o nadaljnih korakih, o postopanju in nastopu uradništva in nshK-bencev. Ker vlada za ta shod velikansko zanimanje radi njegove velike važnosti, bo gotovo gledališče „Rossetti" danes večor napolnjeno. Vsi na krov in z združenimi močmi v dosego opravičene zahteve! Zavezniki, pa taki! Nemški „Voiks-verein" v Inomostu, kateremu predseduje bivši državni poslanec dr. Erler, je posla! T Trstu, dne 1§. februrarja 1911. EDINOST" it. 46. Stran IU m predsednika nemško - narodne zveze dr. Chiari - ja sledečo brzojavko: „Nemški „Volksverein" je izrekel v svoji zadnji seji svoje globoko obžalovanje, da kljubu po-jasniiam in dogovorom niso zastopniki večine nemške narodne zveze pri glasovanju o laški pravni fakulteti v odseku, proti glasovali. Smatra zato za svojo dolžnost, da z ozirom na „gemein-Mrgscnaft«, ki bi imela obstojati med alpskimi in sudetskimi Nemci, pozove še •nkrat vse poslance nemške narodne zveze, ■aj v plenumu poslanske zbornice odklonijo predlogo!- Pa naj še kdo reče, da to niso dobri prijatelji in zavezniki ! Združuje pač oboje ista kultura! Kaj »enite, gospoda Italijani? Odbor slovenskih in hrvatskih dam z;a „Veliki Ciril-Metodov ples" v Trstu je razposlal nastopno okrožnico: Vaše Blagorodje 1 Dne 18. svečana 1911 se vrši kakor vsako leto veliki „Ciril-Metodov ples" v „Narodnem domu*. Za ta pomemben dan se z vso navdušenostjo zavzema tudi naše slovensko in hrvatsko ženstvo ter hoče pomagati k čim večjemu materijalnemu vspehu. Zato se podpisani odbor prav uljudno obrača do Vas s ponižno prošnjo, da bi nam pomogli s kakim malim darom k veliki stvari. Ker se bodo na ta večer prodajala v paviljonih pijača in mrzla jedila in se priredi tudi srečkanje, se hvaležno sprejemajo v dar vsakovrstne pijače, mrzla jedila, pe-arva in galanterije. Ker poznamo Vaše blagorodje, da čutite z nami, ko gre za napredek naših šolskih družb, upamo in računamo z gotovostjo, da se naši prošnji odzovete. Darove sprejemata gospa Roža dr. Gre-gorinova, ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) in gospa Zinka dr. Rybireva, ulica Valdirivo 11. Imena darovatelje v se objavi v „Edisoni". Sokolova maškarada, ki se bo vršila it a pustno nedeljo 26. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma", privabi tudi letos vse prijatelje Sokolstva na to splošno prijetno predpustno zabavo. Maske in skupine, ki nameravajo nastopiti, se opozarjajo, da ■nsianijo preje odboru svojo udeležbo. Lože za Cir.-Met. ples so na prodaj pri g.e Bičkovi v glavnem vhodu „Nar. *oma". „Slovanska Čitalnica" v Trstu naznanja slavnemu občinstvu, da priredi v soboto «e 4. marca t. I. drugi del proslave svoje pedesetletnice in sicer akademijo s ko-atersom. Na plakatih za Ciril-Metodov ples je žal izostalo obvestilo, da bo na tej naši valiki prireditvi tudi internacionalna pano-ia»a, ki je ravnokar iz Argentinije dospela v Trst in bo razkazovala amerikanske ekso-ifižae posebnosti. Oskrbništvo družbenih nabiralkov im podružnice ! Pozor! Družba sv. Cirila ž« Metoda v Ljubljani je imela dohodkov iz •družbinih nabiralnikov i. s. 1900.......K 21.887-31 leta 1910 pa samo .... „ 20.000 — zadnje leto torej manj ... K 1.887-31 Družba je razposlala leta 1910 novih aabiralnikov 400 komadov, pričakovati je bilo torej leta 1910 več dohodkov za naj-naaj 4.000 —5 000 K. Zanimanje za druž-bme nabiralnike torej pojema. Oskrbniki nabiralnikov in podružnic, skrbite, da se prispevki pomnože. Nabiralniki naj bodo ^•dflo vir družbenih dohodkov ! Dražbi sv. Cir. in Met. v Ljubljani prihajajo še vedno denarne svote, ne da bi bilo povedano, ali je denar iz nabtralnikov, aR članarina in prispevek podružnice itd. knjigovodstvo prosi, da bi se vselej na položnici ali nakaznici zabeležili namen denarne »osi! jat ve, da se prihrani mnogo pisarij, ki stanejo denarja in dela. Društvo „Ljudski Oder" v Trstu. Jutri v četrtek 16. t. m. bo v „Delavskem domu* ul. Boschetto štev. 5 predaval Etbin Kristan o predmetu: „Zupančič in ajegove poezije", v petek dne 17. t. ni. pa o predmetu: „Revolucija, socializem in dem okratizem". Začetek predavanj ob 8.30 zvečer. Vstopnina 20 3t#H!lk. Zahvala. Slovanska Čitalnica v Trstu si šteje v dolžnost, tem potom izraziti naj-ioplejšo zahvalo slav. ravnateljstvu tržaške »odružnice „Živnostenske banke" za velikodušen dar 100 K, ki jih je naklonilo „Slov. •telnici" povodom društvene 50-letnice. Za odbor: Wr. Egon Stare, Goljevšek, t. č. predsed. t. č. tajnik. Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. kranjska kmetijska šola na Grmu priredi dne 3. in 4. marca vinarski tečaj, dne 6, 7 in 8 marca pa kletarski tečaj. Vspored tečajev bo sledeči: V petek, dne 3 marca marca od 2—4 ure: Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehah in drugih prostorih. Ravnanje s cepljenkami v trtnici. Saditev novih vinogradov. Od 4—5 ure: Pomladma dela v vinogradu. Vzgoja in obrezovanje trt. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoludne od 2—5 ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. V ponedeljek, dne 6 marca popoludne od 2—4 ure: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in sestava vina. V torek, dne 7 marca dopoludne od 8—10 ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba In vrednost žvepla v kletarstvu. Od 10—12 ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. Popoludne od 2—4 ure: Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4—6 ure: Praktične vaje v vinski kleti. V sredo, dne 8 marca dopoludne od 8—10 ure: Lastnosti dobre vinske kleti. Napake vina. Od 10—12 ure: Praktične vaje v vinski kleti. Oprava vinske kleti. Popoludne od 2—4 ure: Napake in bolezni vina. Odaljenim in revnim vinogradnikom plača ravnateljstvo stroške za pot do Nove-gamesta in tudi podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba do-poslati do 25. febr. ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu (pošta Kan-dija-Kranjsko). Javni shod Zveze jugoslovanskih železničarjev, ki se je vršil sinoči v gledališčni dvorani „Nar. domaH, se je izvršil najčastneje, toliko po številni udeležbi — blizu 700 udeležencev —, kolikor tudi po soglasju v razpravah in na sklepanju. Shodu je predsedoval g. Ivan Jaklič z južne železnice, a poročal je g. Ivan Škerjanec, prožni mojster južne železnice. Vsprejeta je bila resolucija z zahtevo po 20 odstotni dokladi, oziroma posebni do-kladi 50 stot. za vsacega delavca. O tem shodu bomo še poročali. Zadruga pekov je imela včeraj svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Škerk Vinko, predsednik: Vatovec Josip Štefanov, podpredsednik; odborniki: Gruden Karel, Štolfa Josip, Pahor Josip, Biziak Andrej in Mreule Josip; namestniki: Mikusch Marko, Pahor Anton, Zavadlal Anton, Mislej Josip in Blazina Fran. Zveza pekovskih delavcev. — Podružnica Trst. V petek, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoludne bo v „Delav. domu", ul. Boschetto 5, I. nadstr., Etbin Kristan predaval o predmetu: „Moderni delavski boji*. — Nihče naj ne zamudi ogledati si raznovrstne novosti izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke v trgovini B o h i-n e c & C o m p., ulica delle Torri, 2 in ulica S. Lazzaro 17. za cerkvijo sv. Antona | novega. _ Tržaška mala kronika. j Ranjen z nožem v trebuh je bil včeraj popoludne v starem mestu neki Karol Regent, star 25 let iz Kontovelja. Nož mu je ranil tudi čreva. Dva nosilca sta ga prinesla na „Igeoa in se potem takoj odstranila, tako da ni bilo možno zvedeti, kdo da ga je ranil, zakaj in kako. Prvo pomoč je ranjenec dobil na „Igei*f ki ga je dala potem v nosilih prenesti v mestno bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo stanje je zelo opasno. Oblastnija poizveduje. Pade! v škaf vrele vode. 8- letni Lu-dovik Bundič, stanujoč v Istrski ulici Štv. 12, sin šolskega sluge na ljudski šoli v omenjeni ulici, se je včeraj hudo opari I po vsem telesu, ker je pal v Škaf vrele vode. Fantiča so spravili v mestno bolnišnico. Nos si je včeraj vsled padca razbila 2-Ietna Nerina Tiberio iz Kjadina št. 436. Rana je težka. Tudi njo so spravili v bolnišnico. Zmešalo se je nenadoma Ivanu K. 42-letnemu postajenačelniku v Podbrdu na Goriškem. Dva prijatelja sta ga spremila v Trst, kjer so ga spraviti v opazovalnico mestne bolnišnice. Ljubezljiv soprog! Nazarij Polž star 35 let, iz Kopra, dninar, stanujoč v ulici Fonderia št. 5 je sinoči ob 7. uri cepil drva v kuhinji. — Med delom je prišel nekaj navskriž v svojo boljšo polovico in začel se je prepir. Tekom prepira je Pčlz s sekiro zamahnil proti soprogi in jo je ranil na glavi in na desni roki. — Žena je morala iskati pomoči na zdravniški postaji, „Ijubezljivega" soproga je pa redar odpeljal v zapor. Samomor dezerter ja. Včeraj zjutraj ob 7. uri in pol je nekoliko pasantov v Bo-šketu za vilo Dreherjevo zagledalo človeško truplo, ki je viselo raz drevesa. Približal se je tudi redar, ki je s sabljo prerezal vrv. A obešenec je bil že zdavnej mrtev. Zdravnik rešilne postaje je vgotovil, da je smrt že nastala pred nekoliko urami. Samomorilec je bil civilno oblečen; v žepu so mu našli pismo, naslovljeno na njegovo zaročenko Odllkouans pekarna In sladttlčarna z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 —_ Acquedotto E5 - Podruž. ul. Miramar 9 nazranja slavnemu tHkf&t QS občinstvu, da ima dan svež kruh. Prodajalni cs je tudi dobro pres rbljena z vsakovrstnimi biškoti posfbno za £aj. Ima razna fina vina in likerje v bnteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vbo predmete ta, speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljllh mlinov §/gT" po najniijl eeni. Breiplatta pcstieita na dom. — Priporoča (llffLfi fllAvlf t fvft se Blatnemu občinstvu z odličn spoštovanjem VII1HU »Ubili • llal Veliko Izbera močnlb hlač, 1 srajc Itd. za delavce, i IF Artiino TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Saldakontista sprejme takoj tovarna na deželi. Potrebno znanje slovenskega in nemškega jezika in kolikor mogoče laščine, kakor tudi lepa pisava. Pogoje po dogovoru. Ponudbe s ponatisi spričeval in sliko poslati na Inseratni oddelek „Edinosti" do 28. febr. 1911 pod „Saldakontist". P V# Pn ŠOLA ZA JEZIKE PolyglPtte prvo nadstropje! Nora metoda u nac tanje modernih jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! Nenško . 8 lekcij Kron 4 f n ... . kdM Francosko 8 lekcij Kron 6 J™-.,". Angleško . 8 rinti0ni0 8 * sobami in z vrtom se i O Mtfl UV d KI JO kje v Štorklji. Ponudbe na ine. odd. „EdiDOBtiu pod »Antonovič-. 317 Vinn mrclrn lxvratoo v sodftih %% go-Vino UtJrSKU stualiarj« la BS drobno ■a drnliae nuti so pod a godnimi pogoji. Zalog« Via S. France«©© it. 16. Teiefon it 1274- 212 V^afptall dne 16. febrnvaija t L se vrfii v UBiriBR gostilni D. O. v ulici Carra-dori velikanski družinski ples. Vstopnina prosta. Prodajali se bodo imeuitni ocvirki. — Se priporoča Hinko Kosič. 229 Antonio Alberti Trst, ulica Ponriana 665, Telefon 23-58. Zaloga in in bogata izbera vsakovrstnih kožnhovin. Pievxema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrat koiubovine. Wr JB^ Odlikovana delavnica In zaloga f sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10. PvHlilf Q Kuhinjska oprava is aluminija, K 50. rnHRdi Specijaliteta: predmeti sa darove. — Umberto Cetca — Trst, vis Caaerna 11. 1864 In c in Ta v far Twt» nlicm CarD»°n it i«. JOSIP I 3VUOI pekama m nlaSfičarna spo- družnico v ulici Molin grande št 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postnih* točna na dom. 677 Nova trgovina ^ae z oljem, kisom in milom Pošilja ie po pošti franko na dem. z bogato izbero sveč vseh kakovosti --- ulica Giulia it, 25, Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. Hotel Balkan j S^ASE 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. wwwwwwv J. Kdgl. Hotel Balkan