^etoiv. stev.is GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE >«• «—>■» Delo upravnega odbora RLV UPRAVNI ODBOR RUDNIKA LIGNITA VELENJE, KI JE NA NEKATERIH SVOJIH ZADNJIH SEJAH OBRAVNAVAL TEKOČO PROBLEMATIKO PODJETJA, SE JE PRECEJ ZADRŽAL NA REZULTATIH GOSPODARJENJA DELOVNE ORGANIZACIJE. V poletnih mesecih je bilo opaziti zastoj v osnovni proizvodnji premoga, in to zaradi raznih objektivnih in subjektivnih vzrokov. Kot objektivne vzroke bi lahko našteli povečanje dopustov ter s tem znižanje staleža in povečana temperatura v poletnih mesecih. Subjektivnih vzrokov pa je več, ter so se nanašali na samo delovno disciplino in delovne napore, katere bo potrebno povečati za dosego zastavljenih nalog. Na sej,i je bil ugotovljen tudi večji porast staleža bolnih, ki se bo z intenzivnejšim zdravljenjem, boljšo kontrolo in preventivo moral znižati. Poleg teh, takorekoč periodično ponavljajočih se vzrokov, je kot eden osnovnih vzrokov, ki preprečuje še večji dvig proizvodnje, pomanjkanje jamskega kadra in to dobrega, stalnega in strokovnega kadra. Kljub na-4 porom samega rudnika in okrepljenega Rudarskega šolskega centra z nekaterimi člani kolektiva RLV, bo čutiti še dalj časa pomanjkanje strokovnega kvalificiranega kadra. Zaradi tega je bil med drugimi sprejet tudi sklep, po katerem je zaradi izboljšanja od-kopnega učinka in obdržanja prvotnega tempa prvih 4—5 mesecev letošnjega leta, potrebno manjkajoča delovna mesta v jami nadomestiti z delavci iz ostalih obratov ter starejšimi rudarji — invalidi, tako, da bi se ostale mlajše in krepkejše jamske delavce poslalo na neposredna odkopna delovišča. Glede boljše organizacije dela, je eden od sklepov določil poživitev dela obračunskih enot, ki bi se naj večkrat sestajale, ter s tem intenzivneje in samoiniciativno analizirale slabe in dobre strani svojega dela, ter pri tem spremljale izpolnjevanje svojih planov in delovnih nalog. V mesecu septembru je bil dograjen nov 36-stanovanjski blok in je upravni odbor na predlog svoje stanovanjske komisije odobril najpotrebnejšim članom delovne organizacije stanovanja. Kljub nenehni gradnji stanovanj je čutiti veliko potrebo po njih, saj je vloženih pri stanovanjski komisiji še preko sto prošenj stanovanja potrebnih prosilcev, katerim pa ni mogoče zaenkrat ugoditi. Nadalje je upravni odbor v letošnjem letu odobril prosilcem štipendije, in sicer: sanm za študij na rudarski fakulteti ter petim za študij na srednjih tehničnih šolah rudarskega in strojnega oddelka. Še vedno prihaja na upravni odbor rudnika veliko prošenj in tudi nekaj pritožb članov kolektiva je med njimi. Po predhodni proučitvi tega materiala, po komisiji za prošnje in pritožbe, je upravni odbor sprejel dokončne odločitve. Še vedno je čutiti tendenco, ko številne družbene organizacije, pravne in fizične osebe iščejo pri rud- niku razne pomoči in rešitve, pa se pri tem ne zavedajo, da ima rudniški kolektiv kot tak tudi svoje težave in . omejene finančne zmožnosti, preko katerih ne more Z malo več dobre volje in z delom, bi lahko tudi taki prosilci sami reševali svoje probleme. Tendenca rudnika je, pomagati v okviru svojih zmožnosti, predvsem organizacijam v lastni komuni ter sodelovati pri gospodar^ skem, komunalnem, kulturnem in socialnem razvoju občine v okviru skupnih interesov občine in delovnega kolektiva. Kaj je pokazala anketa glede prehrane V prvih dneh decembra je kadrovsko-socialna služba izvedla med sanici, ki stanujejo v rudniškem samskem domu v Velenju, anketo o tem, kje se samci hranijo, kako so s hrano zadovoljni in kakšne želje in predloge imajo glede prehrane. Anketa še ni zaključena, ker še niso vsi izpolnili in oddali anketnih listov. Od približno 380 razdeljenih anketnih listov je kadrovska služba dobila izpolnjenih 203 anket. Ker je vsebina zanimiva tako za podjetje kakor tudi za anketirance same, objavljamo v tej številki prve zbrane razultate ankete. Zaradi ak- a) v menzi gradb. p. »Vegrad« b) v hotelu »Paka« c) pri privatnikih d) kuhajo si sami e) v gostilnah f) različno (tu in tam) tualnosti bo anketa izvedena do kraja, podrobnejša analiza pa bo predložena pristojnim organom v podjetju. Na vprašanje, kje se hrani posameznik, je iz odgovorov razvidno, da se hrani: 141 aknetiranih ali 56,1 % 50 anketiranih ali 24,6 % 29 anketiranih ali 14,3 % 4 anketiranci ali 2,0 % 4 anketiranci ali 2,0 % 2 anketiranca ali 1,0 % Skupaj Od 114 anketiranih, ki se hranijo v menzi gradb. podjetja »Vegrad*, je na vprašanje, kako je zadovoljen s hrano, odgovorilo: 94 ali 82 % da s hrano niso zadovoljni 19 ali 17 % da so zadovoljni s hrano da je hrana odlična 1 ali 114 ali 1 1 100 Pripomniti je treba, da so anketirani skoraj vsi rudarji ali delavci ostalih obratov Rudnika lignita Velenje, razen gradbenih delavcev. Gradbeni delavci niso bili anketirani, hranijo pa se večinoma tudi v menzi gradbenega podjetja »Vegrad«. Največ odgovorov je bilo kratkih, samo z »da« ali »ne«, nekateri pa so svojo odločitev tudi obrazložili. Precej je takih, ki s hrano v tej menzi niso zadovoljni, predvsem zaradi tega, ker na 2. tertjini delovne izmene ne dobijo večerje in ostanejo lačni ali pa si morajo na drug način preskrbeti večerjo. Marsikoga moti tudi to, da priha- 203 anketiranih ali 100,0 % jajo v jedilnico, v kateri se hranijo, gradbeni delavci v zamazanih delovnih oblekah direktno iz delavnic, kar daje vtis nehigiene. Ti delavci nimajo možnosti, da bi se pred vstopom v menzo preoblačili in umivali. Nekaterim se hrana ne zdi primerna za rudarje, kateri delajo na težkih delovnih mestih, redki pa se pritožujejo zoper ceno, ki znaša za 3 dnevne obroke mesečno nekaj nad 10.000 dinarjev. Na vprašanje, kje bi se najraje hranili in kakšno hrano si najbolj želijo, so bili odgovori teh 114 anketiranih naslednji: 98 si želi, da bi rudnik ustanovil posebno menzo za rudarje; 10 si želi, da bi se hranili doma pri družini (to so predvsem poročeni, ki čakajo na stanovanje); 2 nimata želja in sta pri »Vegra-du« zadovoljna; 2 bi bila pri »Vegradu« zadovoljna, če bi bilo nekoliko bolj hi-gienično (mislita jedilnico); 1 si želi »expres« menzo; 1 v hotelu »Paka« po nekoliko nižji ceni. Večina si želi visoko kalorično hrano, nekateri preprosto kmečko, raznovrstno itd. Odgovori 50 anketiranih, ki se sedaj hranijo v samopostrežni restavraciji hotela »Paka-«, so naslednji: 46 ali 92 %, da s hrano niso zadovoljni . 2 ali 4 %, da sta zadovoljna s hrano 1 ali 2 %, da je zelo zadovoljen, le da mu je predraga 1 ali 2 %, da bi bil zadovoljen, če bi bila cenejša 50 ali 100 % Večina pravi, da je hrana zelo draga, ter da ne odgovarja za težke fizične delavce, kot so rudarji: Na vprašanje, kje bi se najraje hranili in kakšno hrano si želijo, pa so odgovori naslednji: 38 si želi ustanovitev rudniške menze 6 si želi ustanovitev posebne delavske menze 4 bi se radi hranili kjerkoli samo da bi bila hrana cenejša in dobra 1 si želi dobiti stanovanje in se hraniti doma 1 si želi, da bi se hranil nekje, •kjer bi se kuhalo več zelenjave 50 Največ anketiranih si želi predvsem izdatnejšo, domačo, kmečko, okusno in cenejšo hrano. Pri privatnikih se hrani 29 anketiranih. Ti so odgovorili: 20 ali 69 %, da so s hrano zadovoljni 2 ali 7 %, da sta s hrano zelo zadovoljna 6 ali 21 %, da s hrano niso zadovoljni 1 ali '3 % 1 ni odgovoril na to vprašanje 29 ali 100 % ANALIZA NESREČ PRI DELU od 1. VIII. do 31. X. 1963 Pregled po dnevih Mesec .a § o. rt 1 t/5 M v o O M I 0< ■a G T3 TJ £ "to T3 J >N ni 3 ■ Avgust September Oktober 62 65 67 Skupaj 194 5 — — Pregled nezgod po poklicih Kvalifikacija Skupaj Avgust Sept. Oktober Nekvalificirani rudar 41 ^ 11 12 18 Polkvalificirani rudar 29 9 9 11 Kvalificirani rudar 71 24 21 26 Visokokvalificirani rudar 6 1 4 1 Kvalificiran del; ivcc - kovinar 35 9 15 11 Visokokvalificirani kovinar 1 — 1 — Nekvalificirani delavec - zunaj 14 9 3 2 Kvalificirani zunanji delavec 2 — 2 — Skupaj 199 63 67 69 Pregled po starostnih skupinah Rojen v letu Let Skupaj Avgust Sept. Oktober 1943—1945 18—20 32 10 5 17 1940—1942 21—23 19 8 4 7 1937—1939 24—26 41 12 13 16 1934—1936 27—29 34 14 14 6 1931—1933 30—32 18 5 7 6 1928—1930 33—35 22 6 11 5 1925—1927 36—38 10 3 * 4 3 1922—1924 39—41 9 2 4 3 1919—1921 - 42—44 5 1 — 4 1915—1918 45—47 2 — — 2 1913—1915 48—50 2 1 1 — 1910—1912 51—53 2 — 2 — 1907—1909 53—55 2 1 1 — 1904—1906 56—58 1 — 1 — Skupaj 199 63 67 69 Cas Pregled, koliko časa je ponesrečeni opravljal enako delo, pri katerem se je ponesrečil Avgust Sept. Oktober Skupaj 0— 3 mes. 41 15 8 18 4— 6 mes. 8 2 — 6 7— 9 mes. 4 1 2 1 10—12 mes 21 10 5 6 0— 1 leto 74 28 15 31 13—18 mes. 5 2 1 2 19—24 mes 14 4 6 4 1—2 leti 19 6 7 6 2— 3 leti 20 7 5 8 4— 6 let 29 8 14 7 7— 9 let 25 9 8 8 nad 10 let 24 4 13 7 Nezg. na potu 6 1 5 2 Skupaj 199 63 67 69 V avgustu 1963 63 A nesreč V septembru 1963 67 A nesreč V oktobru 1963 69 A nesreč Pregled v kateri uri dela se je zgo dila nesreča Število primerov Ura avgust september oktober V 1. uri 18 3 8 7 V 2. uri 19 8 5 6 V 3. uiri 23 9 6 8 V 4. uri 32 9 13 10 V 5. uri 33 7 9 17 V 6. uri 20 7 8 3 V 7. uri 32 13 10 9 V 8. uri 12 5 3 4 Nadurno delo 4 1 2 1 Na poti 6 1 3 2 Skupaj: 199 63 67 69 Pregled po vrstah poškodb Vrsta poškodbe Skupaj Avgust September Oktober Roka 85 26 31 23 Noga 60 21 17 22 Telo 15 4 4 7 Glava 19 6 4 9 Oko 20 6 11 3 Skupaj : 199 63 67 KAJ JE POKAZALA ANKETA GLEDE PREHRANE (Nadaljevanje s 1. strani) Na vprašanje, kje bi se najraje hranili in kakšno hrano si želijo, pa so odgovorili: 15 si želi ustanovitev rudniške menze 5 pričakuje dodelitev stanovanja in se želijo hraniti doma 4 bi se hranili kjerkoli, samo da bi bila hrana dobra in cenena 3 želijo ostati pri zasebnikih 1 si želi nekje dobiti »lahko hrano« 1 ni odgovoril na to vprašanje 29 Od 4, ki se hranijo v gostilnah: 3 niso zadovoljni s hrano, 1 pravi, da mora biti, ker nima izbire. Trije od teh si želijo ustanovitev rudniške menze, četrti pa pričakuje družinsko stanovanje. Štirje, ki si kuhajo sami, pa so odgovorili: 3 niso zadovoljni, I je zadovoljen. Tudi od teh si trije želijo rudniško menzo, eden pa si želi samo dobro hrano kjerkoli. Zadnja dva anketirana se nista izjasnila, kako sta zadovoljna s prehrano, ker se neredno hranita — tu in tam, oba želita ustanovitev rudniške menze. Ceno prehrane so v anketah navedli: V menzi »Vegrad« od 10.000 v samopostr. rest. »Paka« od 15.000 pri privatnikih do 10.600 din mesečno do 15.800 din mesečno II 10.000 din mesečno 9 9.000 din mesečno 2 po 11.000 din mesečno 1 16.000 din mesečno 1 13.000 din mesečno 1 10.300 din mesečno 1 7.000 din mesečno 1 6.000 din mesečno 1 3.600 din mesečno 1 ni navedel cene _ ~~29 Povprečna cena hrane pri zasebnikih znaša po teh podatkih 10.500 dinarjev mesečno. V gostilnah plačajo povprečno 15.075 din mesečno, tisti ki si kuhajo sami, so navedli trije, da jih stane hrana 10.000 din mesečno, eden pa 6.000 din mesečno. Anketa že pri površni obdelavi pokaže, da problem prehrane za naše samce in za tiste, ki živijo ločeno, ni rešen. Organi samoupravljanja v Rudniku lignita Ve lenje poznajo težave, ki jih imajo delavci s prehrano in imajo namen pristopiti k rešitvi tega problema. • Podatki te ankete bodo služili zainteresiranim za spoznavanje problema in za orientacijo pri podvze-tih ukrepih. Anketa ni bila anonimna. Anketirani so vpisali tudi svoja imena in generalije, zato menimo, da so njihovi odgovori z malimi izjemami resni in vredni proučevanja. M. I ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega moža FRANCA BLAŽIČA se najiskreneje zahvaljujem sindikalni podružnici RLV za pomoč, katero mi je nudila v dneh mojega trpljenja. Posebno se zahvaljujem za denarne pomoč, katero sem prejela od vseh rudarjev EE jame vzhod, še posebno zahvalo pa tovarišem, ki so k temu pripomogli in mi s tem olajšali mojo največjo izgubo. Blažič Angela s hčerko in sinkom Nastopajoč m veliko priznanje - občinstvu pa... Ob dnevu republike in 20. obletnici AVNOJ je velenjska Svoboda uprizorila zelo kvalitetno akademijo. Na akademiji so masovno nastopali recitatorji, moški pevski zbor, godba na pihala in tambura-ški zbor. Ugotovil sem, da jih je bilo kar sto. Lepo število, kajne? In tudi program so izvedli kvalitetno. Za takšno delo jim lahko samo čestitamo in izrečemo javno pohvalo. Priznanje in pohvalo pa vsekakor zasluži tudi tov. Šmajs Vinko, ki je sestavil program in ga z omenjenimi sekcijami tudi uprizoril. Ker vemo, da so vsi nastopajoči le »materji, morajo lepo število svojih prostih ur žrtvovati na pripravah in vajah, predno stopijo pred občinstvo. Da, veliko prostega časa, in za koga? Razumljivo je, da se ne trudijo zaradi samega sebe, da se s tem izživljajo, pač pa želijo dati našemu delovnemu človeku nekaj kulturne hrane, katere je zelo, zelo potreben. Naj povem samo to, da je na omenjeni akademiji bilo le nekaj gledalcev več kot nastopajočih, čeravno je v dvorani štiristo sedežev. Najprej smo mislili, da sploh ne bi začeli. Res, bilo je že na tehtnici, ali bi ali nebi. No, odločili smo se kljub minimalni udeležbi, zaradi tistih, ki so se akademije udeležili, da pričnemo z akademijo. Kaj je vzrok tej nezainteresira-nosti? Ali je res tako nizka zavest naših občanov? Ali niso vedeli, da bo akademija v počastitev Dneva republike in 20. obletnice AVNOJ. Je bilo mogoče slabo obveščeno — ne, to ne smemo trditi, saj je bilo veliko obvestilo v listu »Rudar«, ki ]e izšel v 5500 izvodih in ga je sleherna družina v Velenju prejela, poleg tega pa veliki lepaki pred kino dvorano, tržnico in kulturnim domom. Res nekaj nemogočega Kaj mislijo o tem problemu naši predstavniki političnih in družbenih organizacij, predstavniki sindikatov, samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Kaj menijo mladinske organizacije? O tem je ravno treba razmišljati. Dobesedno bom navedel besede tovariša, ki se je udeležil akademije. Takole je rekel: »Toliko lepih besed in tako malo ljudi!« Res nekaj nemogočega. Zakaj je slaba udeležba tudi na ostalih sklicih, kot so zbori volivcev in predavanja? Naj navedem še tale primer. Občinska skupščina je prejšnji teden sklicala zbor volivcev. Kljub temu, da je bilo prebivalstvo seznanjeno o zboru in da je bil dnevni red zbora zelo aktualen, je bila udeležba silno slaba. Na zboru se je obravnavala šolska problematika obeh šol, otroškega vrtca, glasbene šole in RŠC. Ali Velenjčane, posebno pa starše šoloobveznih otrok, ne zanimajo šolski problemi delo šolskih odborov, vzgoja svojega lastnega otroka? In predavanje o obrambni vzgoji, ki bi moralo biti v torek, dne 3. 12. 1963 ob 18. uri? Ne. Saj tega predavanja sploh ni bilo, ker je bila premajhna udeležba. S predavateljem dr. Zdenkom Gamsem nas je bilo le 25. Več kot pol ure smo čakali na morebitne zamudnike, nato pa smo se razšli. Med čakanjem smo se vpraševali, kje so ljudje in se pogovarjali, kaj storiti, da bi o vsebini omenjenega predavanja seznanili prebivalce. Nekdo je predlagal, naj bi se predavanja vršila po blokih. Drugi pa je izpodbil predlog, češ, jaz stanujem v bloku, kjer je 64 družinskih stanovanj, pa tudi v bloku ne moremo dobiti stanovalcev na sestanek hišnega sveta, čeravno ni treba prestopiti praga iz stavbe. Torej niti v lastni hiši — doma — ne moremo na sestanek! Niti v lep kulturni dom, s katerim se Ve-lenjčani ponašamo! Ne! Nikjer ni obiska, pa naj bodo dvorane še tako lepe in naj bodo predstave še tako kvalitetne in dogodki, ki jih proslavljamo, še tako pomembni: Velenjčane take reči ne spravijo na noge. Kako to? Kje so vzroki? Odgovora na tako vprašanje enostavno ni. Nekateri pravijo, da je vzrok tretjinsko delo v podjetjih. Res je. Težko je iti na neko kulturno prireditev, na zbor občanov ali pre- davanje, človeku, ki dela v popoldanski oziroma v nočni izmeni. Priznati moramo: nihče nima pravice kratiti ljudem počitka in jim tako preprečiti, da bi zbirali novih življenjskih sil za izpopolnjevanje delovnih nalog, ki jih čakajo naslednji dan. Prav. Priznam, da nekateri upravičeno izostajajo. Toda kje so drugi? Kje so tisti, ki so delali dopoldne? Kje so tisti, ki sploh nimajo tretjinskega dela in kje tisti, za katere smemo trditi, da je njihova poklicna dolžnost slediti kulturnemu življenju in razvoju pri nas (menda se razumemo, komu gre to vprašanje). Pa to še ni vse! Ali ni čudno, da se tudi mladina ne udeležuje kulturnega življenja. Škoda, da smo tako hitro pozabili, kako smo si nekoč želeli slovenske besede, slovenske pesmi... Ali je ta želja res povsem izginila? No, pa povejte dragi bralci, kaj storiti. J. Volk Osnovno šolsfvo velenjske občine v luči 7-letnega programa Vsak oče in vsaka mati želita, da bi se njun otrok že v osnovni šoli čim več naučil. Koliko se učenec nauči, pa ni odvisno le od tega, kdo in kako ga poučuje, temveč tudi od tega, v kakšnih pogor jih se odvija učni proces. Tu ne mislim na pogoje, ki jih imata učenec in učitelj doma ali izven šole, temveč na okolje, v kakršnem oba delata med poukom, neposredno v šoli. Mislimo namreč na šolske prostore, opremo, učila itd. Proizvodnja v podjetjih in pouk v šoli se glede tega v ničemer ne razlikujeta: slabo, urejeno in opremljeno delovno mesto v proizvodnji — slaba proizvodnja, slabi šolski prostori in oprema — slab učni uspeh, Zadnjih 10 let je tudi naša občinska skupnost posvetila tej »-nezapisani zakonitosti« vso pozornost. Ce pogledamo osnovno šolstvo v velenjski občini skozi prizmo investicij, lahko ugotovimo, da je bilo zadnjih 8 let vloženo ogromno sredstev za povečanje šolskih površin, ureditev notranjih prostorov in nabavo šolske opreme. V te namene je bilo vloženih 646.000.000 dinarjev. Iz teh sredstev sta bili zgrajeni osnovni šoli v Velenju, osnovna šola Paka pri Velenju, v Belih vodah in v Šmartnem ob Paki; adaptirali so II. osnovno šolo v Šoštanju in v Zavodnji, dočim so ostale šole več ali manj irenovirali. Vemo, da reformirana šola zahteva sodoben pouk, ki pa se ne more vršiti v zastarelih prostorih z dotrajano opremo. Zato je pred nami še vedno odprt problem ureditve preostalih šol. Sedemletni plan predvideva adaptacijo naslednjih šol: II. osnovna šola Velenje, osnovna šola Plešivec, Pesje, Šentilj, Topolšica, Cirkovce in osnovna šola Ravne, za kar bo potrebno vložiti 82 milijonov din. V planu je tudi predvidena gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki in za obe osnovni šoli v Šoštanju, za kar bo potrebno 100,000.000 dinarjev. Zaradi nenehnega porasta števila prebivalstva, in s tem števila otrok v samem mestu Velenju, pa bo potrebno graditi novo šolo, ki pa bo morala biti dograjena že v letu 1967, za kar bo potrebno 340 milijonov. V novo dograjeni šoli pa bo imela oddeljene prostore še posebna šola in prvi razredi bodoče gimnazije. Za opremo in učila v tem oddelku bo potrebnih 35,000.000 din. Toda znanost, tehnika, ekonomski in družbeni razvoj nikoli ne mirujejo. Vse se razvija in hiti dalje. Tak napredek ima svoje zahteve tudi do vzgoje in izobraževanja. Da bo človek, sedanja in bodoča generacija, sposobna dohajati, obvladati in dalje razvijati tempo družbenega dogajanja, bo vsestranska pomoč skupnosti še dalje potrebna. ZA BOLJŠE POTOVANJE POSLOVALNICA AVTOBUSNEGA PROMETA V VELENJU! Podjetje Avtobusni promet Celje je v lokalu Izletnik v Velenju, nasproti hotela Pake, uredilo poslovalnico avtobusnega prometa. Vsa dosedanja dejavnost Izletnika, kot npr. organizacija posebnih izletniških voženj, naročila avtobusov za posebne vožnje, potni listi in vizumi, ter vsa ostala turistična dejavnost, se bo sedaj vršila v okviru te poslovalnice, razen vplačevanja Lota in športne stave. Tu se bodo sedaj vršili dnevni obračuni voznega osebja, izdajale se bodo tudi mesečne delavske in dijaške vozovnice. Prav tako bodo tukaj lahko prebivalci Šaleške doline urejevali vse zadeve, ki se tičejo avtobusnega prometa (pripombe na obstoječi vozni red itd.) Poslovalnica bo v najožjem stiku z občinsko skupščino ter turističnim in olepševalnim društvom Velenje in Šoštanj. Uradne ure za stranke bodo od 8. do 12. ure. Ob tej priliki obveščamo, da bo lokalna avtobusna proga Velenje—Šoštanj—Topolšica v kratkem pojačana z večjim vozilom. Opozarjamo prebivalce Šaleške doline, da že sprejemamo prijave za ogled svetovno znane dunajske drsalne revije, ki bo v Celovcu od 5. do 17. februarja 1964, kjer bodo nastopali prvovrstni drsalci. Prevoze na to revijo bomo vršili s sodobnimi turističnimi avtobusi. V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki predavanja za starše 2e nekaj let prireja Delavska Šole bodo organizirane za star-univerza v Velenju ciklus preda- še otrok iz višjih razredov osnov-vanj za starše, ki jih poznamo tu- nih šol — osemletk v Velenju, Sodi po imenom »šole za starše«. Te štanju in Šmartnem ob Paki. Pre-šole obravnavajo vzgojna vpraša- davali bodo pedagogi, psihologi in nja otrok od njihovega' rojstva, pa zdravstveni delavci. Med preda-vse do njihove zrelosti. Lani so šo- vatelji so dolgoletni sodelavci dele za starše bile posvečene vzgoji lavske univerze na področju vzgo-predšolskih otrok. V letošnjem je, kot so tovariš Vinko Šmajs, šolskem letu pa bodo šole za star- tovarišica Neža Eberlinčeva in še obravnavale odraščajočo mla- drugi. Letos bosta prvič sodelova-dino, to je mladino, ki je v pu- la v teh šolah tudi psihologa to-bertetni dobi. To je vsekakor ena variš Lazar Ivan in Marjan Salo-od najbolj zapletenih dob odrašča- bir. jočega človeka, ki naj bi jo po- Staršem priporočamo, naj se v sebno starši dobro poznali, da bi čim večjem številu vključijo med lahko pravilno vzgajali svoje otro- poslušalce teh šol, ker bo to samo ke. njim najbolj koristilo. S pravilno V ilustracijo naj navedem samo vzgojo otrok si bodo lahko pri-nekaj tem, ki jih vsebuje ciklus hranili marsikateri notranji kon-predavanj: predpubertetna doba flikt v družini, do katerih največ-(vse značilnosti te dobe); puberte- krat pride zaradi pomanjkljivega ta; pubertetnik in ljubezen (prva znanja o osnovnih vzgojnih prije-ljubezen — prva kriza; pubertet- mih. Šole za starše, ki jih delavnik in kolektiv; delovna vzgoja v ska univerza organizira po naro-puberteti; Poučimo otroka o spol- čilu občinskega odbora SZDL, naj nosti in nekatere pomanjkljivosti bi pomagale staršem pri odgovor-spolne vzgoje; higiena spolnega nem vzgojnem delu svojih otrok življenja in mladinsko prestopni- in s tem tudi pri vzgoji naše nove štvo in puberteta. N generacije. V. V. IZ PODJETJA SO V NOVEMBRU 1963 ODŠLI: Antolie Gabrijel — poskusna doba; Božič Ilija — samovoljno; Banovič Stjepan — poskusna doba; Berlot Vladimir — umrl; Cavlovič Ivan — samovoljno; Crep Alojz — poskusna doba; Doler Ferdo — samovoljno; Drame Rudolf — samovoljno; Fekner Franc — sporazum; Fišekovič Husein — sporazum; Flršt Ivan — poskusna doba; Galič Stjepan — potek pogodbe; Galič Vinko — iztek pogodbe; Galič Stanko II — iztek pogodbe; Grko-vič Branko — samovoljno; Halilovič Hasan — Iztek pogodbe; Hrgarek Mirko — poskusna doba; Hriberšek Ivan — samovoljno; Hamulič Hašim — samovoljno; Jazbinšek Ivan — samovoljno; Krčmar Štefan — samovoljno; Kahvedžič Smajl — iztek pogodbe; Kralj Milan — poskusna doba; Klarič Josip — poskusna doba; Kos Leopold — samovoljno; Katič Ivan — v JLA; Lesar Mi jo — samovoljno; Lukič Zdravko — poskusna doba; Lisjak Alojz — samovoljno; Lampret Pavel — samovoljno; Macakonja Milan — poskusna doba; Mucik Maks — v JLA; Markelič Ivan — samovoljno; Mušič Osman — samovoljno; Medvešek Stanislav — samovoljno; Mučič Ivan — v JLA; Marčinkovič Stjepan — samovoljno; Mušlč Began — iztek pogodbe; Navodnik Frančiška — samovoljno; Novinšek Ivan — v JLA; Ojsteršek Oto — samovoljno; Pirnat Anton — po odpovedi delojemalca; Podjavoršek Konrad — v JLA; Puhman Silvester — poskusna doba; Posavi Ivan — v JLA; Pavič Branko — poskusna doba; Povh Ivan — invalidsko upokojen; Palati-muš — poskusna doba; Plevnik Kari — v JLA; Preložnik Jože — v JLA; Puš-nik Franc — v JLA; Pevnik Erika — sporazum; Rogel Miroslav — samovoljno; Rihtar Rudolf — samovoljno; Roginič Josip — poskusna doba; Rošer Andrej — v JLA; Rak Mihaela — invalidno upokojena; Smetiško Stjepan — poskusna doba; Sulejmanovlč Dje-mal — iztek pogodbe; Špur Franc — samovoljno; Sproger Raj ko — samovoljno; Struc Franc — samovoljno; Stajcer Mijo — poskusna doba; Stefič Alojz — samovoljno; Trupi Ivan — samovoljno; Velunšek Ivan — v pokoj; Valenčak Dana — sporazumno; Ver-hovšek Silvo — samovoljno; Volk Edvard — v JLA; Vulama Stevo — poskusna doba; Vratanar Albert — v JLA; Videmšek Jože — po odpovedi delojemalca; Zlomislič Božo — samovoljno; Zaponšek Ludvik — poskusna doba; Žižek Vekoslav — sporazum (77). V MESECU NOVEMBRU 1963 SO BILI SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE: JAMA VZHOD: Skrgič Hasan, polkvallficirani kopač; Ošep Jože, kvalificirani električar; Praprotnik Franc, nekvalificirani kopač; Kvartič Ivan, kvalificirani strugar; Kač Štefan, nekvalificirani kopač; Vezjak Anton, kvalificirani strugar; Hrgarek Mirko, nekvalificirani kopač; Romih Janez, nekvalificirani kopač; Jurkovšek Martin, nekvalificirani kopač; Rošer Jože nekvalificirani kopač; First Ivan, nekvalificirani kopač; Drav Franc, nekvalificirani kopač; Stvarnik Jože, nekvalificirani kopač; Jeremič Tomislav, nekvalificirani kopač; Klepej Anton, nekvalificirani kopač; Pavlovič Zivojin, kvalificirani kopač; Crep Alojz, nekvalificirani kopač; Sušeč Ivan, nekvalificirani kopač; Bražkovič Drago-tln, nekvalificirani kopač; Klarič Josip, nekvalificirani kopač; Srajbek Adolf, nekvalificirani kopač; Roginič Josip, nekvalificirani kopač; Risek Stjepan, nekvalificirani kopač; Novak Peter, nekvalificirani kopač; Gredelj Slavko, polkvalificirani kopač; Smetiško Stjepan, polkvalificirani kopač; Samec Franjo, nekvalificirani kopač; Vdovč Stjepan, nekvalificirani kopač; Gradeček Vilim, nekvalificirani kopač; Fijačko Josip, nekvalificirani kopač; Klarič Andrija, nekvalificirani kopač; Fijačko Vilim, nekvalificirani kopač; Ilekovlč Mljo, nekvalificirani kopač; Tušek Milan, nekvalificirani kopač; Klarič Slavko, polkvallficirani kopač; Pakračič Janko, polkvallficirani kopač; Vulama Stevo, nekvalifi- cirani kopač; Vukman Avgust, nekvalificirani kopač; Perovec Jože, nekvalificirani kopač; Robnik Janko, nekvalificirani kopač; Antollč Gabrijel, nekvalificirani kopač; Požganje Franc, nekvalificirani kopač; Kadoič Rudolf, polkvalificirani kopač; Glagovšek Dominik, nekvalificirani kopač; Goriča-nec Anton, nekvalificirani kopač; Dvoršak Ivan, nekvalificirani kopač; Fruk Milivoj, nekvalificirani kopač; Novak Milan, polkvalificirani ključavničar; Kostlč Dragiša, nekvalificiran kopač; Krlvak Vladimir, kvalificirani mehanik. JAMA ZAPAD: Zivkovlč Viktor, kvalificirani ključavničar; Stropnik Franc, kvalificirani električar; Cerovečkl Rudolf, kvalificirani strojni ključavničar; Pretkovič Stjepan, kvalificirani klju- Občinska skupščina Velenje in Občinski sindikalni svet sta sklicala posvetovanje vseh predstavnikov delovnih organizacij in sindikatov v občini Velenje, da bi skupno analizirali zdravstveno problematiko in analizirali poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja z namenom, da se prikaže njodgovornejšim predstavnikom delovnih organizacij objektivne in subjektivne faktorje, ki vplivajo na zvišanje stroškov in rezultate .poslovanja sklada v primerjavi s finančnim načrtom za leto 1963. S tem se naj prikaže delovanje mnogih instrumentov financiranja v zdravstvenem zavarovanju. Na podlagi teh ugotovitev naj sprejmejo določene zaključke za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, tako v delovnih organizacijah, kot v samem poslovanju, z ozirom na trošenje sredstev sklada. Pri zdravstveni problematiki nastopajo objektivni in subjektivni razlogi za zvišanje stroškov in za zvišanje števila bolniških dopustov. Objektivih faktorji so predvsem: 1. V letošnjem letu je bilo več kožnih in prebavnih obolenj. 2. Razlogi so tudi v tem, da se ne koristi pravilno letni in tedenski počitek in da ljudje dnevno več delajo, največkrat tudi izven tovarne oziroma delovne organizacije, največ doma. 3. Industrijska preventiva še ni dosegla zaželjenega uspeha in ji bo treba dati več poudarka. 4. Nekateri delavci so minimalno zainteresirani za uspehe v gospodarski organizaciji. 5. Poškodbe pri delu in invalidnost, ki nastane pri delu. Pri nas so izdatki za invalidske dajatve največji. 6. V službo se sprejemajo ljudje, ki niso sposobni delati. 7. Na območju naše občine so izredno težki pogoji za delo. Subjektivni faktorja pa so predvsem: 1. Premajhna zavest posameznih delavcev, ki hočejo imeti za vsako malenkost bolniški stalež. čavničar; Djordjevskl Djordje, kvalificirani kopač; Nakani Mate, kvalificirani kopač. GRADBENI OBRAT: Matejevič Viton, nekvalificirani delavec; Dizdarevič Mehmed, nekvalificirani delavec; Skarlovnik Rudolf, kvalificirani mizar; S vab Kondrad, nekvalificirani delavec; Cakarevič Ne-deljko, nekvalificirani delavec; Pet-kovič Luka, nekvalificirani delavec; Paver Ivan, nekvalificirani delavec; Banovič Stjepan, nekvalificirani delavec; Lukič Zdravko, nekvalificirani delavec; Stiglič Zdravko, nekvalificirani delavec; Popovič Josip, nekvalificirani delavec; Petkovič Milan, nekvalificirani delavec; tltajcer Mijo, nekvalificirani delavec; Bolf Marjan, nekvalificirani delavec; Bukvič Gabro, kvalificirani zidar; Cakarevič Bogdan, nekvalificirani delavec; Hrastič Franjo, nekvalificirani delavec; Curin Štefan, nekvalificirani delavec; Ivan-čir Dragotin, nekvalificirani delavec; Vidovič Ivan, nekvalificirani delavec; Palatinuš Josip, nekvalificirani delavec; Smoljanovič Nlkola, nekvalificirani delavec; Stojkovič Dimitrij, nekvalificirani delavec; Klarič Josip, nekvalificirani delavec; Vajagič Pero, nekvalificirani delavec; Handanovič Omer, nekvalificirani delavec; Handanovič Hašim, nekvalificirani delavec; Tropša Pavao, nekvalificirani delavec; Kuzmanovič Vidoslav, nekvalificirani delavec; Stakič Aleksander, nekvalificirani delavec; Drežnjak Ra- 2. Relativno visoka obremenjenost zdravnikov. 3. V našo občino so prišli ljudje, ki niso imeli doslej dobre zdravniške oskrbe. 4. Nekateri delavci iščejo različne vzfoke, da bi imeli bolniški dopust. 5. Delavci se ne poslužujejo v dovolj ni meri obiska pri zdravniku izven delovnega časa. 6. Bolniki se n,e ravnajo po navodilih, ki jih dajo zdravniki, zavlačujejo zdravljenje in se na ta način daljša bolniški stalež. 7. Nepravilna prehrana in alkoholizem. 8. Velik porast_pa je zabeležen tudi pri B nezgodah, to so predvsem prometne nesreče in nezgode na poti m s poti na delo. To so predvsem vzroki za bolniške staleže, ki povzročajo tudi prekomerno trošenje sredstev sklada socialnega zavarovanja. V zvezi z uslugami, ki jih iščejo ljudje pri zdravnikih, vodi Komunalna skupnost socialnih zavarovancev občine Velenje podatke glede izdatkov, ki se predvidevajo po finančnem načrtu za leto 1963 s celotnimi dohodki na 662,426.000 dinarjev, kar pa kaže, da bodo dohodki v neznatni meri preseženi in da b°do predvidoma dosegli 666,000.000 din. Realizacija dohodkov za prvih devet mesecev letošnjega leta je 497,843.000 din ali 79,98% napram letnemu planu. Celotni izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje pa znašajo za prvih devet mesecev 500,648.514 din, kar predstavlja 74,75% napram letnemu planu. Poudariti je trelba, da je sklad na glavnih postavkah izdatkov v večini primerov izpod lanskega nivoja, predvsem v številu primerov oskrbnih dni, finančno gledano pa se presegajo lanskoletni izdatki, kar gre predvsem na račun povečanja cen storitvam oz. oskrbnim dnem, saj je bila lani v istem obdobju povprečna cena oskrbnega dne v bolnici 2.806 din. letos pa že 3.014 din ali za 47,0% višja. Cene oskrbnega dne v klimatskih in kopaliških zdraviliščih doslav, nekvalificirani delavec; Maca-kanja Milan, nekvalificirani delavec; Gerič Jože, nekvalificirani delavec; Bahunjek Anton, nekvalificirani delavec; Poslek Viktor, nekvalificirani delavec; Poslek Mijo, nekvalificirani delavec; Uzelac Stjepan, nekvalificiran! delavec; Mikulaj Mirko, nekvalificirani delavec. KLASIRNICA: Lobnik Janko, nekvalificirani delavec; Ledinek Franc, nekvalificirani delavec; Prislan Vinko, nekvalificirani delavec; Skornšek Anton, nekvalificirani delavec; Kanovnik Anton, nekvalificirani delavec; Kos-Grabar Dragu-tin, nekvalificirani delavec. ELEKTRO-STROJNI OBRAT: Novak Alojz, kvalificirani kovač. ZUNANJI OBRAT: Kralj Milan, nekvalificirani delavec; Mlinarič Jurij, kvalificirani vodovodni instalater. RUDARSKO ŠOLSKI CENTER: Korošec Stanislav, polkvalificirani kopač. EFE ŠOŠTANJ: Fučko Marija, nekvalificirana delavka; Maksimovič Mile, kvalificiran strojnik; Melanšek Ivan, kvalificirani ključavničar; Zvar Ernestina, nekvalificirana delavka. se je dvignila od 2.050 din na 2.327 din ali za 13,51%, cena enega zdravila pa je narasla od 428 na 450 din. Poseben problem predstavljajo pri nas delovni invalidi in z njimi seveda tovrstni izdatki, saj je sklad imel v devetih mesecih letošnjega leta že 27,613.406 din izdatkov, dočim je prejel od RZSZ za te stroške le 12,249.683 din. Zato se tu pojavlja primanjkljaj, ki bo do konca leta dosegel nekaj nad 20,000.000 din, če se pred tem ne bodo spremenili instrumenti delitve dohodkov za to panogo zavarovanja. V celoti vzeto, znašajo dohodki za obdobje januar—september 497,842.930 din, izdatki pa 500 milijonov 648.514 din, kar da v devetih mesecih 2,805.584 din primanjkljaja. Ker smo zavarovanci neposredno zainteresirani za pravilno koriščenje zdravstvenih uslug in pravilno trošenje družbenih sredstev sklada zavarovancev, je nujno, da povzamemo vse potrebne ukrepe za dobro gospodarjenje, ker bi vsak primanjkljaj morali kriti iz osebnih dohodkov, ki bi dodatno obremenjevali vse zavarovance. Priporočamo vsem zavarovancem, da pripomorejo k znižanju staleža bolnikov s tem, da se držijo zdravnikovih navodil in jemanja zdravil, da ne bi zavlačevali zdravljenja in s tem neupravičeno trošili družbena sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja. Z ozdrom na iznešeno problematiko, o kateri je razpravljala tudi občinska skupščina Velenje na zadnji seji, pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Stalno spremljati gibanje staleža dela nezmožnih in ukrepati takoj, čim ugotovimo nerazumljivo in neupravičeno odstopanje. V zvezi s tem bo potrebno v vseh delovnih organizacijah še izpopolniti evidenco dela nezmožnih, zlasti pa jo voditi ažurno in biti ▼ stalnih stikih z zdravstveno službo. Razmisliti bo o laični kontroli. (Nadaljevanje na 5. strani) Problematika sklada zdravstvenega zavarovanja občine Velenje O delu in nalogah sprejemne pisarne občinske skupščine Velenje Z uvajanjem novega komunalnega sistema in izvedeno decentralizacijo so v veliki meri razširjene pristojnosti organov uprave občinske skupščine. Občinski upravni organi so postali prvostopni organi s širokimi pooblastili za opravljanje upravnih poslov. Obseg teh poslov je posebno velik v gospodarsko razvitih občinah in občinah mestnega karakterja. Zaradi tega je nastal zelo živ promet med občani in organi občinske uprave. Občani prihajajo, ker so vabljeni (kot stranke, priče, izvedenci itd.) ali pa, da bi dobili potrdilo ali dovoljenje, da bi urgirali rešitev svoje zadeve, da bi dobili informacije, da bi plačali svoje obveznosti, da bi prijavili ali odjavili spremembe v družini, gospodinjstvu, prebivališču itd. Nešteto je vzrokov za obisk občanov pri občinski skupščini. Ni težko razumeti, da to množično prihajanje občanov k upravnim organom občinske skupščine zahteva posebej organizirano sprejemno in informacijsko službo, ki naj bi bila vpeljana v sprejemni pisarni. Potreba po taki službi še kaže povsod zaradi občanov, pa tudi zaradi racionalnejšega dela samih upravnih organov. Zaradi tega je takratni občinski LO Šoštanj v začetku leta 1961 ustanovil sprejemno pisarno (ki dela sedaj v novi upravni zgradbi v Velenju v sobi št. 19 - pritličje) in ji določil tele naloge: 1. da sprejema vloge po postopku, ki je predpisan z navodilom za izvrševanje uredbe o pisarniškem poslovanju; 2. da daje strankam obrazce in navodila za sestavljanje in kom-pletdranje vlog; 3. da posreduje strankam informacije, kdaj bodo vloge rešene in druga obvestila o postopku k vlo- gam, kakor tudi obvestila o zadevah, ki se rešujejo izven upravnega postopka; 4. da opravlja overitve prepisov, pisave in podpisov, izdaja živinske potne liste, izdaja razna potrdila in prodaja koleke; 5. da v upravičenih primerih posreduje obisk strank pri referentih; 6. da obvešča upravne organe o razpoloženju strank in o kritičnih pripombah glede postopkov. Delovni čas sprejemne pisarne je ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure, v sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure in ob sobotah o4 7. do 12. ure. Da pa bi lahko občani čim lažje uveljavljali svoje zahtevke, jim je v sprejemni pisarni na razpolago čez 50 vrst raznih obrazcev, kot npr.: za uveljavljanje delovne dobe, za izdajo delovne knjižice, raz- rez lesa, sečnje lesa, oprostitev prispevka v gozdni sklad, dodelitev stavbne parcele, lokacije stanovanjske hiše, izdaja gradbenega dovoljenja, tehnični pregled stanovanjske hiše, razne davčne olajšave, potrdila o premoženjskem stanju, za izdajo potnega lista, vsi obrazci v zvezi z registracijo motornih vozil itd. Tu lahko občani v opravičenih primerih dajo vlogo, pritožbo itd. Tudi na zapisnik, na razpolago pa jim je tudi telefon. Večina občanov, ki prihajajo po opravkih k občinskim upravnim organom, se uslug, ki jim jih nudi sprejemna pisarna, že dalj časa poslužujejo (v letošnjem letu že čez 21.000), zato bi bilo prav, da bi tudi ostali občani, ki še mogoče z delom in nalogami te pisarne niso seznanjeni, svoje posle opravljali preko sprejemne pisarne, saj bi se s tem omogočilo na čim lažji način in v čim krajšem času uveljaviti svoje pravice ah urediti druge zadeve, ne da bi po nepotrebnem izgubljali čas in dobro voljo s potmi od urada do urada. Kako dotekajo proračunska sredstva v občini Velenje Spričo skladnejšega plana proračunskih dohodkov občine Velenje, so sredstva proračuna v 10 mesecih letošnjega leta realnejše in suksesivno dotekala. Zaradi rednejšega in enakomernejšega dotoka sredstev se je tudi proračunska potrošnja odvijala po predvidenem planu. Prav tako so tudi sredstva skladov, t. j. zlasti tistih skladov, katerih del dohodkov se steka iz proračuna, enakomernejše dotekali, kot pa je bil to primer v prejšnjih letih. Z doseženim rednejšim dotokom proračunskih sredstev v letošnjem letu ni prišlo do zastojev likvidnosti proračunske potrošnje oziroma financiranja proračunskih potreb v okviru sprejetega proračuna in planov skladov. Po dosedanjih pokazateljih in analizi predvidevamo, da bodo proračunski dohodki, kakor tudi dohodki skladov, ob nekoliko doslednejšem vnovčevanju dohodkov in pospešeno izterjavo, realizirani do konca leta v višini 98 do 100%. Ker so med letom nastali nekateri izredni izdatki, ki v-proračunu niso bili predvideni, bo nujno do konca leta omejiti nekatere potrebe, ki se dajo odložiti in pokriti z rebelansom plana tiste izredne nepredvidene izdatke, ki že obstajajo. O predlogu rebelansa proračuna in o spremembi nekaterih proračunskih postavk bo sklepala Občinska skupščina na eni izmed prihodnjih sej. Z V. Borci in aktivni sodelavci NOB uživajo posebno varstvo družbe, kar pa jim je naša družba dolžna za njihove napore, žrtve in zasluge za narodno osvoboditev ter družbeno revolucijo. Naša družba posveča potrebno skrb vsem državljanom, ki so take skrbi potrebni, zakonodaja pa še posebej ureja varstvo borcev NOV. Za ureditev svojstva borca pa ni posebnega pravnega predpisa, pač pa imamo na številnih pravnih področjih posebne predpise, ki urejajo posebne pravice borcev na ustreznem področju. Pod nazivom »borec NOV« se podrazumeva tudi sodelavec NOG, NOB, udeleženec NOV, imetnik »Partizanskega spominskega znaka 1941«, narodni heroj in udeleženec španske državljanske vojne. Do svojstva borca NOV, ali krajše borca, pa lahko pride vsakdo, ki dokaže, da je med narodno osvobodilno vojno bil aktivni borec, aktivni in organizirani sodelavec NOB. Postopek se vodi pri občinski skupščini, v kateri predlagatelj prebiva. Da se uvede postopek za priznanje posebne dobe aktivne udeležbe v NOV ah aktivnega in organiziranega sodelovanja za cilje NOB, je potrebno. Kako se uveljavi priznanje posebne dobe sodelovanja z NOB in v NOV da stranka vloži predpisani zahtevek (obrazec), ka ga izpolni v sprejemni pisarni občinske skupščine ter temu zahtevku priloži življenjepis v dveh izvodih, v katerem pa mora podrobno opisati udeležbo v NOV ali pa organizirano sodelovanje z NOB. Dalje mora v življenjepisu navesti priče, katere lahko potrdijo to njegovo sodelovanje. Te priče pa morajo imeti že priznano posebno dobo za ta čas, za katerega zahteva stranka, da se ji prizna kot posebna doba. Obrazcu za priznanje posebne dobe priloži stranka tudi originalna uve-renja ali prepise istih o odpustu iz JLA, v kateri je potrjeno sodelovanje ali udeležba v NOV z datumom vstopa v NOV in datumom odpusta iz NOV. Po teh opravilih se stranka podrobno zasliši, ter se postopek po zahtevi stranke nadaljuje in konča z odločbo o priznanju posebne dobe aktivnega in organiziranega sodelovanja v NOV in NOB. Odločanje o priznanju posebne dobe sodelovanja z NOG daje posebna komisija za priznanje delovne dobe in posebne dobe pri občinski skupščini, katera vedno predhodno v vsakem primeru zahteva mnenje in predlog komisije Združenja borcev NOV dotične občine. V letu 1961 je bila v občini Velenje 119 osebam priznana posebna doba sodelovanja z NOB, ter je tem osebam priznano 364 let, 8 mesecev in 16 dni posebne dobe. V letu' 1962 je 84 osebam priznano 233 let, 11 mesecev in 9 dni posebne dobe. V letu 1963 do oktobra meseca pa je 117 osebam priznano 283 let, 6 mesecev in 11 dni posebne dobe. V teku pa je še 90 zahtevkov za priznanje posebne dobe, kar kaže, da še mnogi niso uredili svojih pravic, ki izvirajo iz takega sodelovanja. Zato naj ti pregledajo svojo dokumentacijo in uveljavijo svoje pravice po navedenem postopku. R. V. Seminar v tovarni usnja V Tovarni usnja v Šoštanju so te dni začeli s seminarjem za člane delavskega sveta. Predavanja so ob ponedeljkih in četrtkih. Na seminarju bodo razpravljali o metodah dela delavskega sveta, o proizvodnji, organizaciji in ekonomiki delovne organizacije; o krepitvi notranjih odnosov in pogojev dela, kot posebnem čnitelju za večjo produktivnost dela; o problemih zaščite pri delu; o sredstvih delovne organizacije; o formiranju in delitvi dohodka; o planiranju v delovni organizaciji. Na omenjenem seminarju bodo' razpravljali tudi o perspektivnem načrtu TUŠ. V pripravi je še seminar o družbenoekonomski problematiki za delovni kolektiv. V kratkem bodo podobni seminar organizirali tudi v LIK Šoštanj. Vse seminarje organizira Delavska univerza iz Velenja s svojimi predavatelji. V. V. Problematika sklada... (Nadaljevanje s 4. strani) in poostrenih ukrepih zoper tiste, ki se okoriščajo s sredstvi skupnosti. 2. Preventivno dejavnost v delovnih organizacijah bo potrebno izpopolniti, za kar naj izdela zdravstveni dom ustrezne predloge in programe. 3. Sistematično bo treba zasledovati gibanje dohodkov, zlasti pa izdatkov zdravstvenega zavarovanja in doseči, da se s sredstvi razpolaga racionalno, pri čemer bo morala odigrati glavno vlogo zdravstvena služba. 4. Pri sestavi finančnega programa za leto 1964 bo potrebno doseči tako v zdravstvu kot v zavarovanju, da se potrošnja vskladi z našimi možnostmi, to pa ne na račun kvalitete zdravstvenih uslug, pač pa predvsem z iskanjem metod izboljšanja organizacije dela v zdravstvu, racionalnejšo in smotrnejšo delitvijo dohodka itd. 5. Poiskati bo treba tako obliko financiranja zavarovanja, da bi stimulirala tiste organizacije, ki bodo znižale stroške zdravljenja na najnižjo mogočo mejo s tem, da bodo svoje HTV službo uredile tako, da dosežejo željene rezultate na področju znižanja nezgod in števila obolenj, torej stalež bolnih. 6. Vsa prizadevanja samoupravnih organov socialnega zavarovanja je treba usmeriti v reševanje problematike invalidskega zavarovanja, zaposlovanja invalidov, iskanja primernih delovnih mest za invalide in nazadnje reševati perečo problematiko financiranja invalidskega zavarovanja. 7. V okviru občinske skupščine in vseh odgovornih gospodarskih organizacij, je treba iskati možnosti za ustanovitev obrata, kjer bi se zaposlovale za delo manj zmožne osebe. Predvsem naj bi bila to naloga Zavoda za zaposlovanje delavcev. M. V. Gostota cestnega prometa se iz dneva v dan veča, veča pa se tudi število prometnih nezgod in prekrškov. Naj navedemo samo nekaj podatkov, vzetih iz statistike, ki nam povedo, da je bilo v SR Sloveniji naslednje stanje: Leta 1960 je bilo registriranih 47.624 motornih vozil in da se je do konca leta 1962 dvignilo število registriranih motornih vozil kar na 69.251. Tako je prišlo leta 1960 eno motorno kolo na 33 prebivalcev, v letu 1962 pa na 23 prebivalcev. Za ilustracijo navajamo, da je bilo leta 1954 v Sloveniji registriranih 11.651 motornih vozil in je tako prišlo po eno motorno vozilo na 129 prebivalcev. Po statističnih podatkih je bilo v LR Sloveniji leta 1960 skupno 68.170 voznikov motornih vozil, leta 1962 pa je to število naraslo na 105.569 voznikov motornih vozil. Od skupnega števila voznikov motornih vozil je bilo konec leta 1962 naslednje stanje: 16.749 poklicnih voznikov, 88.820 voznikov amaterjev. Kljub tolikšnemu porastu števila motornih vozil pa se število prometnih nesreč v zadnjih letih ni povečalo in je manjše od števila nesreč v letu 1959. Kako izboljšati prometno V letu 1959 je bilo v Sloveniji registriranih 5.325 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 245 oseb, dočim je bilo v letu 1962 4.197 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 216 oseb, ter je tako bil vsak 348 prebivalec telesno poškodovan in vsak 7.450 smrtno ponesrečen. Tako kot v republiškem merilu, narašča število motornih vozil tudi v naši občini. Leta 1958 je bilo naslednje število motornih vozil: 42 osebnih avtomobilov, 51 motornih koles, 58 tovornih in specialnih vozil. V letu 1963 (s stanjem 30. 9.) pa imamo registriranih: 492 motornih koles, 384 osebnih avtomobilov, 101 tovornih avtomobilov, traktorjev in specialnih vozil. Prav tako je s stanjem 30. 9. 1963 registriranih: 1.229 voznikov amaterjev, 200 poklicnih voznikov, 1.274 voznikov mopedov. Tudi na našem Območju beležimo dokaj visoko število prometnih nesreč, katerih število je od Dragi starši! Ni dneva, da ne bi bilo na cesti prometne nesreče! Vsak dan je med ponesrečenimi na naših cestah vsaj en otrok, neredko dva aH tudi več! V enem letu se v Sloveniji na cestah ponesreči več kot štiri sto otrok od teh 17 celo smrtno! Mnogi ostanejo invalidi, brez roke, noge ali pa so drugače hudo poškodovani. Zal smo nesrečam največkrat krivi otroci sami. V svoji otroški nepremišljenosti pozabljamo na previdnost, vse premalo smo pazljivi, prav po nepotrebnem preizkušamo svoj pogum na cestah, £ez cesto gremo o nepravem času in tam, kjer ne bi smeli, cestni predpisi pa nas največkrat kaj malo zanimajo. VSE TO SO NAM ZE VEČKRAT POVEDALI V SOLI! Opozorili so nas na mnoge nepravilnosti, ki jih počenjamo na cestah, učimo se prometne znake in predpise, prometni miličnik nam je predaval o varnosti na cestah, še poseben prometni krožek smo ustanovili, kjer se seznanjamo z vsem, kar je treba vedeti, da bomo na cesti varni. TODA VSE TO JE SE VEDNO PREMALO! POTREBUJEMO TUDI VASO POMOČ! V šoli so nam rekli: »Prav bi bilo, da vas tudi starši opozarjajo na cestno-prometne predpise. Materina in očetova beseda pri otrocih zelo zaleže, zato naj tudi onadva sodelujeta pri prometni vzgoji otrok! Prav bi bilo, če bi vaši starši na roditeljskih sestankih razpravljali o prometni varnosti in vzgoji otrok! Se posebej pa je važno, da prav starši pazijo na predšolske otroke, ki radi uhajajo na cesto. Med ponesrečenimi otroki je namreč kar precej majhnih otrok! Dom zares lahko veliko pomaga otroku, da bo na cesti varen in da ga na poti v šolo in iz šole ne bo doletela nesreča na cesti.« Tako so nam rekli v šoli. DRAGI STARŠI! Skupaj si bomo torej prizadevali, da bo nesreč otrok na cestah čim manj: — VI ODRASLI, ki vozite avtomobile, kamione, avtobuse in druga vozila, — ŠOLA, ki nas bo še naprej učila in vzgajala k varnosti na cestah, in seveda tudi mi otroci sami, ki hodimo po prometnih cestah. Le sodelovanje vseh nas nam je zagotovilo, da bomo število nesreč, in še posebej nesreč otrok na cestah zmanjšali, in če bi se le dalo, odpravili. »ZDRAVO IN SREČNO ŽIVLJENJE IMA PREDNOST« to bodi naše skupno geslo VAŠI OTROCI 1. 1. 1962 do 30. 9. 1963 naraslo kar na 157. Primeri nesreč pa so naslednji: — s smrtnim izidom 2 primera, — s hujšo telesno poškodbo 21 primerov, — z lažjo telesno poškodbo 80 primerov, — samo materialna škoda v 54 primerih. Vsi smo priča, da večina teh prometnih sredstev dnevno kroži po naših cestah, upoštevajoč še mopede, kolesarje in vprežna vozila ter končno še mnogo tujih in domačih turistov. Vzporedno s tem nastaja problem, kako zasigurati čim varnejše odvijanje prometa in preprečevanje prometnih nezgod in prekrškov. Odveč bi bila vsa prizadevanja posameznih organov, komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu in strokovnih društev (AMD, SŽAM in LT), če ne bomo združeno pristopili k prometno vzgojnim in drugim ukrepom, ki voliva jo na sam promet in prometno varnost. Naše šole ta problem že rešujejo. V vseh višjih razredih so uvedle kot obvezen predmet tudi prometno vzgojo. Rezultati se že kažejo, saj beležimo le manjše število prometnih nezgod, kjer naj bi bili prav otroci povzročitelji prometnih nesreč. V večini primerov, katerih število je bilo v zadnjih dveh letih 13, so bili povzročitelji odrasli prometni udeleženci. Seveda pa ne moremo trditi, da smo s tem načinom vzgoje že dosegli svoj smoter. Lahko pa trdimo, da že skoro vsak šoloobvez-nik pozna vse prometne znake in deloma tudi prometne predpise, da pa jih včasih ne znajo koristiti na cesti. To bomo dosegli, če bomo otroke tudi praktično poučevali. To nalogo bodo morale prevzeti prav strokovne organizacije, v prvi vrsti pa starši sami, ki so neposredno odgovorni za obnašanje otroka povsod, največ pa na cesti, kjer mu grozi neposredna nevarnost pred prometno nezgodo. Nedvomno bomo le tako dosegli cilj. Drugačno pa je stanje med odraslimi prometnimi udeleženci. Prizadeti naj ne zamerijo, če povemo, da vlada določena disciplina v prvi vrsti med kolesarji in mopedisti. Ti mnogokrat spravljajo sebe in ostale prometne udeležence v nevarnost. Napake, ki jih opažamo, šo neupoštevanje prednosti v križiščih, vozijo se v nočnem času brez luči ali vozijo vzporedno, ne upoštevajo cestno-pro-metnih znakov in vozijo tam, kjer je prepovedano (po pločnikih, stezah za pešce), nenadno spreminjajo smer vožnje, ne da bi za njimi vozeče voznike pravočasno opozorili na spremembo vožnje, vozijo vinjeni in podobno. Končno morajo vedeti, da so prav tako, kot vsi ostali prometni udeleženci, dolžni upoštevati cestnoprometne predpise. Če jih ne poznajo, pa se morajo z njimi seznaniti. Ne smemo pa trditi, da je nedisciplina samo med kolesarji in mopedisti. Ugotavljamo določeno nedisciplino tudi med ostalimi vozniki motornih vozil. Med temi se opaža določena objestnost do osta- lih prometnih udeležencev, zlasti do kolesarjev in pešcev, ki jih postavljajo v manj vreden, položaj s tem, da ne upoštevajo njihovo prednost, kadar jo imajo in jih tako kot manj zaščitene spravljajo v nevaren položaj. To pa mnogokrat privede do težje prometne nesreče. Kako pa bi ukrepali, da bi lahko pri slehernem prometnem udeležencu vzbudili čut discipline na cesti. Kot osnovno naj velja načelo preventive, ki se lahko mno-gokje uporablja kot sredstvo vzgoje. Pretežni del prometnih udeležencev je v delovnem razmerju pri raznih gospodarskih organizacijah in ustanovah. Vemo, da so vsi delovni kolektivi trudijo izboljšati svojo oroizvodnjo, utrditi delovno disciplino, zmanjšati neupravičene izostanke od dela, zasigurati varnost pri delu in podobno. Zelo malo, ponekod pa skoraj nič, je bilo storjenega, da bi se naš delovni človek vrnil zdrav domov ali pa na delo. Zal nam ni uspelo dobiti podatkov, koliko ljudi se ponesreči na poti na delo in z dela, in kolike-je bilo izgubljenih delovnih dni prav zaradi prometnih nezgod. Vetrno le, da jih je mnogo preveč' Večina teh nezgod je vezana na daljše zdravljenje ponesrečenca Vprašujemo se, ali nismo morda, sokrivi, da je nastala prometna nesreča. Zakaj? Ker nismo pravočasno opozorili svojega delovnega tovariša oz. člana kolektiva, kaj se mu lahko pripeti, če se bo nepravilno obnašal na cesti, če ne bo imel kolo v brezhibnem stanju (luči, zavore in podobno). Ali smo poskrbeli za ureditev predpisanih kolesarnic pod nadzorstvom čuvaja, ki naj bi istočasno vršil preglede koles in na nepravilnosti opozarjal lastnike. Vse to se lahko uredi z majhnimi stroški, ki se bogato obrestujejo, saj gre za življenje in varnost človeka. Poglejmo samo primer zadnje tragične nesreče kolesarja, ki se je smrtno ponesrečil na poti z dela. Verjetno bi imela še žena moža in otrok očeta, če bi ga bil nekdo opozoril na posledice vožnje brez luči v nočnem času. Ne smemo vso krivdo pripisala slehernemu prometnemu udelel žencu, zlasti pešcu in kolesarju!. Le-ti niso šli greko raznih tečajevi in morda nehote povzročijo prometni prekršek, zato jih moramo vzgajati v preventivnem smislu: Mnogo več lahko zamerimo vozniku motornega vozila, ki pozna ali bi vsaj moral poznati cestno-prometne predpise, pa vseeno krši prometno varnost. Te bo v bodoče potrebno obravnavati strožje, kadar bodo povzročili prekršek ali. nezgodo po svoji krivdi. O Rudar St. 15 — 16. decembra 1963 varnost ? Nekaj o vožnji v koloni Kako. pa je z našimi najmlajšimi prometnimi udeleženci, s predšolsko mladino? Tem smo posvetili premalo pozornosti. Zanje izkazuje statistika največ nesreč. Prav zaradi tega je na pobudo zveznega sveta za promet bila organizirana akcija pod ge-l^m »-ZAVARUJMO OTROKA V PROMETU«, katere cilj je, da se doseže med slehernim udeležencem v prometu zavest posebne pozornosti nad otroci na cesti. Poiskati moramo najprikladnejše oblike vzgoje naših najmlajših, jim prikazati potrebo po prometni vzgoji otroka že od rane mladosti in končno, da se vsem odgovornim činitedjem družbenih organizacij v komuni prikaže vse večjo stopnjo nevarnosti otrok v cestnem prometu. V zvezi s tem nastaja potreba odgovarjajočega tretiranja in perspektivnega reševanja vprašanj, od katerih zavisi varnost otroka v javnem cestnem prometu. Pri tej nalogi naj bi sodelovala skratka vsa društva in družbene -organizacije, varstvene ustanove in končno tudi starši. KORISTNIKI JAVNIH CEST! Pokažite se kot disciplinirani udeleženci v cestnem prometu. Zavedajte se nevarnosti, ki je povsod na cesti. Ne spravljajte sebe in druge v nesrečo. Upoštevajte ukrepe, ki so predpisani za varno vožnjo, ker so namenjeni samo vam, da bi bili čimbolj varni na cesti. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL! . Opremite svojci vozila s snežnima gumami, preglejte, če imate v redu zavore in kretalni mehanizem. Bodite pozorni med vožnjo v megli in vedite, da bo cesta postala ledena. PODJETJA, USTANOVE IN SINDIKALNE ORGANIZACIJE! Ko obravnavate nezgode pri delu, ne pozabite na probleme nezgod izven dela (na poti na delo in z dela). Varstveni tehniki naj skrbe, da bodo vsi člani delovnega kolektiva sproti seznanjeni s cestno problematiko. Pri svojem delu naj se obračajo za potrebno pomoč na strokovna društva (LT, AMD in ZSAM). Poklicne voznike opozarjajte, da bodo imeli v redu vozila, ne obremenjujte jih s prekomernim delom. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV, AVTOMEHANIKOV IN AMD! Svoje plane dela vskladite s programom prometne vzgoje svojega članstva in ostalih koristnikov javnih cest. Sodelujte pri prometni vzgoji v šolah, podjetjih in ustanovah. Vse vaše delo naj se odvija v cilju izboljšanja javnega cestnega prometa. Vedimo, da je cestni promet iz dneva v dan gostejši, in da so potrebni odločni ukrepi, če hočemo, da se bo nemoteno odvijal. Vsa naša prizadevanja naj temeljijo na geslu »VSE ZA ZBOLJŠANJE CESTNEGA PROMETA IN VARNOSTI PROMETNIH UDELE-ŽENCEV»! Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Občinske skupščine Velenje Ugotavljamo, da je ob nedeljah in državnih praznikih turistični promet z vsemi vrstami motornih vozil, zlasti osebnih avtomobilov, posebno intenziven in se tako odvija že v kolonah na važnejših cestah. Vožnja v kolonah pa zahteva od vsakega uporabnika ceste, da se podredi zahtevam in prometno varnostnim ukrepom, predpisanim za vožnjo z motornimi vozili v kolonah. Vsak voznik, ki ne more in ne zna vožnje prilagoditi hitrosti kolone, ovira promet in ustvarja nevarne situacije, zaradi katerih nastajajo največkrat tudi prometne nesreče s hujšimi posledicami. V takih dneh, posebno ob prometnih konicah, ovirajo vožnjo ostalih udeležencev v prometu zlasti še tovorni avtomobili z in brez priklopnikov, ker posebno na vzpetinah ne morejo dosegati povprečne hitrosti. V želji, da bi se dosegla varnost v cestnem prometu SE PRIPOROČA VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL: — da so pri vožnji v koloni posebno zbrani; — da so obzirni do drugih; — da podrejajo svoje želje prometno varnostnim zahtevam vožnje v koloni; — da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja! VSEM VOZNIKOM TOVORNIH VOZIL, KI MORAJO ZARADI NEODLOŽLJIVIH PREVOZOV TOVORA OB TEH DNEH NA CESTO: — da vozijo tako, da čim manj ovirajo in ogrožajo turistični motorni promet; Zasenčite luči, če vozite ponoči v koloni Z ODPRTIM ŽAROMETOM SLEPITE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, KI VOZIJO PRED VAMI, KER JIM Z ZVRATNEGA ZRCALA BLESCI SNOP VAŠIH DOLGIH LUCl IN JIH MOTI PRI UPRAVLJANJU VOZILA. Ne zahtevajte, da morajo zaradi vašega udobja vozniki pred vami obračati zrcalo, ga zatreti z roko, se upogibati ali drugače spreminjati običajno držo za volanom, -da bi se izognili močnemu blesku. Zato upoštevajte naslednje: — Ce vozite za drugim vozilom, vam dolge luči niso potrebne, ker vam kaže in osvetljuje pot vozilo pred vami, kratke luči pa vam dovolj osvetljujejo prostor med vašim in prednjim vozilom. — Z dolgimi lučmi tudi ne povečate lastne varnosti, ampak jo lahko le poslabšate. Voznik pred OBJAVA Vse lastnike motornih vozil, ki ne nameravajo zaprositi za podaljšanje registracije motornih vozil za leto 1964, ki bo, kot je že bilo objavljeno v zadnji številki »RUDAR«, v času od 10. 12. do 31. 12. 1963, opozarjamo, da so dolžni najkasneje do 30. 1. 1964 odjaviti svoja vozila pri oddelku za notranje zadeve občinske skupščine Velenje in oddati evidenčne tablice. Zoper tiste lastnike motornih vozil, ki v določenem roku ne bi zahtevali podaljšanja registracije ali ki ne bi odjavili vozil in oddali evidenčnih tablic, bo uveden upravno kazenski postopek v smislu 57. člena pravilnika o registraciji motornih vozil (Ur. list FLRJ št. 22/61). Oddelek za notranje zadeve Občinske skupščine Velenje — da se med seboj ne prehite1-vajo ali vozijo drug za drugim; .— da omogočajo varno prehite-vanje hitrejših vozil, zaradi česar naj se na primernih mestih, kjer prehitevanje ni nevarno, ustavljajo ali sicer z ustreznimi ukrepi olajšajo varno prehitevanje. Pričakujemo, da bodo vsi prometni udeleženci, posebno pa vozniki motornih vozil, upoštevali to priporočilo in da bodo z vzorno vožnjo čim več prispevali k hitremu, varnemu in neoviranemu cestnemu prometu. Anketa o osebni potrošnji vami se lahko zmede zaradi blišča, iskanja druge drže ali zastiranja zrcala in lahko povzroči pri tem neugodno ali celo nevarno situacijo na cesti — zlasti še, če mu hkrati prihaja nasproti drugo vozilo z nezasenčenimi ali močnimi malimi lučmi. — Zasenčite, čim se približate vozilu pred vami na takšno razdaljo, da lahko že z malimi lučmi dobro vidite cesto. Pri tem upoštevajte hitrost svojega vozila in razmere na cesti. — Ce vozilo prehitevate, prižgi-te dolge luči šele takrat, ko ste že dali predpisane znake za prehitevanje in ko že zapustite prvotno smer vožnje. — Cim vas vozilo prehiti, zasenčite luči in jih obdržite zasenčene tako dolgo, da se prehitevajoče vozilo primerno oddalji. VLJUDNOST, OBZIRNOST, TOVARIŠTVO IN MEDSEBOJNA POMOČ NAJ BODO VODILO ZA VARNO IN UDOBNO VOŽNJO NA CESTI! — Ce ne zasenčite pravočasno luči, kadar vozite ponoči za drugim ali proti drugim vozilom, ste nevljudni, celo objestni, netova-riški. ogrožate varnost prometa in povzročate neugodno vožnjo vozniku pred vami. V času od 10. do 25. decembra 1963 bo v določenem številu gospodinjstev na območju cele države organizirana anketa o osebni potrošnji. Anketo bodo opravili posebni anketarji po navodilih Zveznega zavoda za statistiko. Skupno bo zajela 17.000 jugoslovanskih gospodinjstev. V naši Občini bo zajela 10 gospodinjstev v mestu Velenje in 15 gospodinjstev v naselju Hrastovec, ki bodo slučajno izbrana. Namen ankete je, ugotoviti spremembe v osebni potrošnji naših državljanov, ki so nastale v zadnjih letih. Anketa bo ocenila dejanske dohodke posameznih gospodinjstev in vire, iz katerih se le-ti formirajo. Nadalje bo dala zanimive podatke o opremljenosti stanovanj, o višini potrošniških kreditov, namenu njihove uporabe in o tem, koliko osebnih dohodkov potrošijo prebivalci za hrano in koliko za ostale stvari. Ugotovitve te Obsežne ankete bodo koristno služile za bodoče planske ujcrepe v zvezi z reguliranjem osebnega standarda pri nas. Podatki, ki jih bo dala anketa, se smejo uporabljati le v statistične namene. Vsi anketiranci so dolžni dati resnične in popolne odgovore na vsa zastavljena vprašanja, anketarji pa bodo dolžni varovati kot uradno tajnost vse, kar bodo zvedeli pri anketi. »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Ostali člani: Franc Pristov-šek, Alojz ing. Diaoi, Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje Cena 20 din št. 15 — 16. decembra 1963 Rudac O Smučarji pred zimsko sezono Pretekla zima je pokazala, koliko veselja ima velenjska mladina za smučanje in še posebej za skoke. Tudi med občinstvom so nekatere kvalitetne prireditve občutno dvignile zanimanje za to zvrst športa. Velenjski tekmovalci so na tekmovanjih doma in drugod dosegali že lepe rezultate, tako da smo nanje lahko že upravičeno ponosni. Razumljivo je, da bomo v pred-stoječi sezoni poskušali nadaljevati z dosedanjo aktivnostjo kar se tiče skakalnih prireditev, izvedbe raznih tečajev, zlasti pa s prizadevanjem, da bi naši tekmovalci kvalitetno še bolj napredovali. Velenje se v letošnji zimski sezoni poteguje za izvedbo republiškega pionirskega prvenstva v skokih, ki bi se vršilo na naši 30-metrski skakalnici in še za izvedbo državnega mladinskega prvenstva i? skokih na 45-metrski skakalnici. Obe tekmovanji bosta sigurno zanimivi in se jih bo splačalo ogledati. Razen navedenih pa se še tekom decembra predvideva na Kozjaku, eno tekmovanje v skokih, v nadaljnji dobi pa še eno meddru-štveno in nekaj klubskih tekmovanj. ' Da bo izvedba pionirskega republiškega prvenstva za mlajše pionirje na 15-metrski skakalnici možna, se je izvršilo popravilo izteka, tako da je skakalnica tudi v primeru poledice varna. Tudi most ki je že razpadal, je sedaj sezidan iz kamna in dosti prispeva k lepemu izgledu skakalnice. Na ostalih skakalnicah pa so bila letos izvršena le najnujnejša vzdrževalna dela kljub temu, da bi bilo nujno potrebno vsaj problem drenaže temeljito rešiti. In naši tekmovalci? Večina jih je vključenih v razna društva ali sekcije in si tako nabirajo kondi-cijo za zimo. Tudi na tečaju na plastični skakalnici v Ljubljani so letos prvič sodelovali tudi Velenjčani. Na zaključnem tekmovanju so se razmeroma zelo dobro odrezali. Pri mlajših mladincih je bil Anton Zep 3., pri starejših mladincih pa Tone Hladin 6., pri članih, kjer je bila konkurenca najhujša, saj sc sodelovali vsi državni reprezentan-ti, pa je Drago Bizjak dosegel 7. mesto. Upamo, da se bodo na bodočih tekmovanjih tudi dobro odrezali, čeprav na večjih skakalnicah za sedaj od naših tekmovalcev Vesti POROČILO O NARAVNEM GIBANJU PREBIVALSTVA V OBČINI VELENJE V ČASU OD X. 11. DO 30. 11. 1933 ROJSTVA: Rodili so se: sest dečkov in ena deklica. POROKE: Vejnovič Djordje, rudarski mojster iz Velenja, Bračičeva 1 in Pečečnik Ana-Marija, šiviljska pomočnica iz Velenja, Bračičeva št. 5. Leskošek Edvard, ključavničar iz Trbovelj. Ob železnici št. 24 in Pre-melč Milita, uslužbenka iz Šoštanja, Trg Svobode št. 4. Jan Edvard, električar iz Šoštanja, Koroška 19 in Arzenšek Marija, gospodinjska pomočnica iz Šoštanja, Koroška 15. Molan Jože, rudar iz Lokovice 111 in Pečovnik Jovžefa, kmetovalka iz Lokovice. Modrijan Bogomir, kovinostrugar iz Metleč 8 in Kovač Julijana, učiteljica iz Metleč št. 18. Videtič Peter, uslužbenec iz Šoštanja, Lole Ribarja 10 in Serdoner Vida, delavka iz Topolšice 18. Glinšek Stanislav, kmetijski tehnik iz Laz pri Velenju in Drev Marija, poljedelka iz Arnač 29. Zakeršek Franc, študent iz Metleč 54 in Krump Erika, knjigovodja iz Velenja, Bračičeva št. 6. Stramec Stanislav, rudar iz Ložnice 2 in Kranjc Hajdi, gospodinjska pomočnica iz Laz pri Velenju 44. Kolšek Franc, kovinostrugar iz Smartnega ob Paki 17 in Letonje Elizabeta, uslužbenka iz Paške vasi 40. Gracej Robert, rudar iz Velenja, Slandrova 40 in Skornšek Jožeta, delavka iz Velenja, Jenkova 12. Vanovšek Frančišek, posestnik iz Plešivca G in Simečnik Ana, gospo- še ne moremo pričakovati pomembnejših uspehov. Velik problem za naš naraščaj pa predstavlja nabava kvalitetne smučarske opreme, predvsem smuči, saj stanejo smučke s plastično maso ca. 35.000 din, katerih fant sam ne more spraviti skupaj. Tudi finančno stanje kluba je takšno, da lahko nudi najprizadevnejšim tekmovalcem le delno podporo. Vendar je treba nujno podpreti z manj kvalitetnimi smučmi vsaj naše pionirje, če hočemo imeti naraščaj, na katerega bomo lahko v bodoče računali. Stanje pa bi bilo neprimerno boljše, če bi člani pokazali več zanimanja za razne probleme in več prizadevnosti zlasti pri udarniškem delu na vzdrževanju skakalnic. Brez osebnega prizadevanja posameznih članov oziroma tekmovalcev tudi klub ne more doseči vidnejših uspehov. dinjska pomočnica iz Kavč št. 36. Rogl Milan, mizar iz Velikega vrha 24 in Podvratnik Ana, tovarniška delavka iz Malega vrha 8. Kolar Alojz, kmet iz Lokovice 29 in Prašnički Julijana, kmetovalka iz Laz pri Velenju št. 29. Podvinšek Matevž, strojni ključavničar iz Gaberk 49 in Topole Ljudmila, prodajalka iz Šoštanja, Kajuhova 7. Selič Milan, delavec iz Prelog 5 in Božič Jožefa, delavka iz Šoštanja, Heroja Sercerja 2. Podvratnik Stanislav, delavec iz Lepe njive 58 in Stropnik Ana, delavka iz Skorna 40 Cvikl Franc, rudar Kavče 16 in Pant-ner Terezija, delavka, Kavče 16. Zaje Ludvik, kolarski pomočnik, Ravne št. 39 in Janežič Klara, delavka Silova 25. Perger Ivan, delavec Šoštanj, Aškerčeva št. 3 in Fekner Pavla, delavka, Skale št. 27. Vranjelt Rudolf, rudar, Ložnica št. 17 in Ocepek Ana, poljedelka, Laze 49. Segovc Karel, rudar Velenje, zidan-škova 8 in Ferenčak Marija, poljedelka, Velenje, zidanškova 8. Krejan Ivan, strojni ključavničar, Velenje, Koroška 7 in Zevart Ema, frizerska pomočnica, Velenje, Koroška 15. Podjavoršek Jakob, rudar, Konovo S in Hriberšek Jožefa, kmetovalka, Ravne 129. Pirnat Anton, strojni ključavničar, Velenje, Koroška 11 in Srebre Marjana, šiviljska pomočnica, Družmirje 8. Miklavžina Alojz, rudar Pesje 110 tn Pungartnik Cecilija, delavka, Šoštanj, Cankarjeva št. 10. Arzenšek Ivan, delavec Šoštanj, Koroška 15 in Srebre Jožefa, delavka, Družmirje 8. Aristovnik Franc, rudar Skale št. 21 in Meh Stanislava, kmetovalka, Ravne Št. 90. Jazbec Ivan, delavec, Višnja vas št. 16 in Arlič Leopoldina, čistilka Šoštanj, Kajuhova 39. Regvat Karel, delavec iz Lokovice 75 in Jelen Katarina, gospodinja iz Šentvida 3. Reherman Franc, delavec iz Raven pri Šoštanju 55 in Lenko Ana, delavka iz Raven pri Šoštanju. Jeseničnik Ludvik, avtomehanik iz Pesjega 43 in Dežnikar Jožefa, bolniška strežnica iz Velenja, Šaleška 20/c. Marčeč Valent, rudarski nadzornik iz Velenja, Slandrova št. 11 in Bučar Er-na, uslužbenka iz Velenja, Stritarjeva 1. Balažek Ignac, rudar iz Pesjega Gt in Chrommy Margareta-Marija, delavka iz Pesjega št. 61. UMRLI SO: Drofelnik Mihael, Prevžitkar iz Paške vasi 17, star 71 let. Ljubeč Slavoljub, usnjar iz Sentflor-jana, star 51 let. Kotnik Gašper, kmet iz Topolšice 105, star 91 let. Terče Krista, gostilničarka iz Belib vod 2, stara 53 let. '' Hozjan Štefan, prevžitkar iz Pea-nice, star 65 let. Stvarnik Ivan, upokojenec iz Šoštanja, Goriška 17, star 92 let. Kugonič Ivan, kmet Topolšica 32; star 75 let. Vršič Justina, gospodinja, Vinski vrh 27, stara 50 let. Kotnik Agata, soc. podpiranka, Sa-lek 32, stara 49 let. Krajnc Ivana, družinska upokojenka iz Saleka 32, stara 85 let. Gril Pavel, upokojeni župnik, Šoštanj — Družmirje 1, star 73 let. (Ples in glasba za razvedrilo GOSTINSKO PODJETJE »P A K A« V E L E N J E obvešča, da bo redno vsak petek ob 19. url in vsako soboto ob 20. uri glasba za ples in razvedrilo v prostorih hotela »Paka«. — Ob nedeljah pa ob 17. uri v restavraciji »Jezero«. — Igra priznani kvintet. Za obisk se priporočamo Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje pripravlja SIVESTROVANJE v naslednjih obratih: Hotel »PAKA« s pričetkom ob 20. uri. Menu 1700 din. Rezervacija sedežev od 15. decembra dalje. Plesna glasba. Restavracija »JEZERO« s pričetkom od 19. url. Vstopnina 500 din. Brez rezervacije. Plesna glasba. Bile »PAKA« brez vstopnine. Glasbena skrinja. Gostišče »RUDAR«. Brez vstopnine. Glasbena skrinja. Gostišče »POD KLANCEM« Pesje. Brez vstopnine. Mehanična glasba. V hotelu »PAKA in restavraciji »JEZERO« bo glasba za ples še v sredo in četrtek, to je 1. in 2. januarja 1964 ob 20. uri. Za obisk se priporoča KOLEKTIV gostinskega podjetja »PAKA« VELENJE o. >- o trn _ cn O >