MA 195 ira irjeta am. eje pokazale v bližnji boso Molv-nosti, ko bodo zahodniki ork. -tisiljeni zavzeti določeno sta-edi - 2išče i glede avstrijske državne a iz a^goei^g ; glede tržaškega 'toašanja. ! Konkretno: prepričani smo, a je tokrat sovjetska zahteva I™ 11 spoštovanju mirovne po-lodbe z Italijo in po ustano-itvi STO zadela v živo in po-iuando-aVila zahodnike pred razpd-Jem: ali za rešitev dveh vpra-ionovi.lanj hkrati, t. j. avstrijskega se porih tržaškega, in za odločilen rovi"1 !°rak naprej k mednarodni rati oč^hiiritvi, ali pa za opustitev nicol. ',Sakega napora za njuno re-i brez'itev s tistimi posledicami, ki ielo). ji jih lahko predstavljamo, va^obl Tržaški Slovenci smo zelo ih zač^dovoljni, ker razumemo, da I6 prav ta sovjetska poteza, 3a katero se jezijo le tisti, ki 0' batirna^° Č‘Ste vesti in h013*!0 P° arija,fpitlerjevih stopinjah prezirani ,Jfh-JS teptanj^ mednarodnih in 2 ’bveznosti, korak naprej k re-Volko#1 ,vi našega vprašanja v smislu ‘hrovne pogodbe z Italijo in ■ežak udarec, mešetarjem, ki 130- ni1 Prizadevajo za uničenje lje» pTO. jq j ,i Zaradi položaja, ki je nastal 1 3a berlinski konferenci, in zali fadi ozračja, ki se je ustvarilo (GiuflPo njenem zaključku (saj se “anes na Zahodu odkrito go-___,v°ri o koncu «hladne vojne»), ^°stajamo Tržačani upraviče- 0 optimisti. Zakaj? Zato. ker p1110, da bodo sedaj zahodni-\ ^sočkrat prej temeljito prešlih, preden bodo napravili akršen koli korak proti STO. ,eHti STO danes, po sovjet- 1 zahtevi in po sovjetski polvi avstrijskega s tržaškim , »šanjem, pomeni onemogo-se je n'11 sklenitev avstrijske držav-čilno .e Pogodbe. Ali je to v in-vo, da _ esu zahodnikov. predvsem > na Amerikancev? Kaj bi v tem ovoljepimeru rekli Avstrijci, če izr Obtofžamemo avstrijske vladne ri^druL*®6’ ki zaman skušajo prepri-; matLatl svoje ljudstvo, da je ZSSR d c.iviVllVa nadaljevanja tuje okusite v deželi? Ali ni to na late{.°do samih zahodnikov? Ali azzi K to predvsem dokaz, da nosti. MhJo mednarodne pomiritve? e Zaradi vseh teh dejstev smo le aF « Val že podpisana menica! h viri0^6*3110 °b tej priliki smo a v Joj . ^uch> kako je prišla do 1 dnj. blišče voditeljev naše ma-_-s*v_tUe države, ki bi morali v «gj11 Podpirati naše težnje po ^ohranitvi. Oni trobijo v »ne* skuPno z zahodniki, da j6 P ni pravilno ravnala, ko in Zahtevala ustanovitev STO s^vezala tržaško z avstrij-flei . vPrašanjem. Vemo, da to Lj-30’. ker hočejo delitev m vn-ilain 6!?3e ®PO. Vemo, da to de-10tl hranil61 3im 'e vPrašanje o- 0 tve . tržaških Slovencev t. t0 io, , ® briga. Vemo, da to dela- vL hm niso mar jugoslo- -tkljuh in slovanski interesi. - Oi temu imamo kot Sloven- ** zahte Ju.S°si°vani vso pravico držav^ati, da voditelji matične 1 sPremenijo svojo dose- li) 86 0(jjP?subonosno politiko, da \// ttsroj °Pn° zavzamejo za naše ■ e . Pravice, da skupno s 1 trm Slovenci zahtevajo V rimskem senatu so se ves teden nadaljevale razprave o zaupnici Scelbovi vladi in p njenem programu. Do trenutka ko to pišemo, so govorili številni govorniki bodisi iz sredinskih in desničarskih strank, kakor tudi iz vrst političnih skupin, ki so v opoziciji. Zelo klavrno figuro v novi vladi predstavlja socialdemokratski Saragat, ki je že nekaj mesecev po volitvah, ki so pomenile katastrofalno nazadovanje za njegovo stranko, pozabil na to, kar je po volitvah trdil, namreč, da je vsako nadaljnje vztrajanje pri šti-ristranski vladni sestavi nesmiselno in nemogoče. Na to je seveda pozabil zato, ker mu je Scelba dodelil stolček ministrskega podpredsednika. Kljub temu da demokristjani računajo na glasove senatorjev sredinskih strank, ki predstavljajo zelo pičlo večino, se vendar boje poraza. Zato njihova eminenca, don Sturzo, snubi monarhiste in se torej zavzema za tesnejše sodelovanje z njimi Do sedaj so govorili v senatu nam že znani senatorji: Terracini, ki je ožigosal Scelbovo vlado zlasti zaradi dejstva, ker ne nudi jamstva za ščitenje republiške ustave; Sereni, ki je ostro obsodil novo vlado zaradi nameravane ratifikacije pogodbe o evropski obram-bin skupnosti ter napovedal veliko kampanjo po vsej državi proti tem naklepom. Ostro je kritiziral tudi dejstvo, da vlada trosi ogromne vsote denarja v vojaške namene. Poudaril je, da ne bo mogoče voditi pravičnejše socialne politike vse dotlej, dokler bodo tako visoki stroški za vojsko. V torek je govoril tov. Secchia ter naglasil, da bo levičarska opozicija glasovala proti vladi zato, ker se je ta izneverila idealom osvobodilne borbe in ker spravlja neodvisnost države v resno nevarnost. Sen. Bitossi pa je obrazložit, zakaj italijanski delavski razred nasprotuje novi vladi. Ožigosal je zadržanje Scelbove porcije do delavcev, ki manife- stirajo za delo in kruh ter Vittorio je s svoje strani obraz- poudaril, da perečega delavskega vprašanja ni mogoče rešiti z ustanavljanjem delovnih centrov, z raznimi zakonskimi popravki brez pravega temeljnega pomena. Poudaril je pa-trebo po vzpostavitvi trgovine z Vzhodom ter končno opozoril na nevarnosti, ki jih za Italijo predstavlja evropska o-brambna pogodba. Že zadnjič smo omenili, da je zelo značilno dejstvo, da si Scelba upa predstavljati novo vlado prav v času. ko se po vsej Italiji vrše stavke za izboljšanje mezd in za zaščito dela. Kljub dezertiranju liberinskih sindikatov vlada v delavskih vrstah velika kompaktnost. Sindikalni organizaciji CGIL in UIL sta zahtevali, naj ministrstvo za delo posreduje za rešitev vprašanja. Di ložil da pada glavna krivda za sedanje razmere v Ital-iji na Zvezo industrijcev. Napovedal je, da se bo stavkovno gibanje nadaljevalo, dokler se ne bodo pričela konkretna pa-gajanja. Padec Nagiba KAIRO — V četrtek zjutraj je nenadoma podal ostavko s svojega mesta gen. Na-guib, predsednik egiptovske republike, predsednik revolucijskega sveta in presednik vlade. Na njegovo mesto je stopil polkovnik Gamal Abdel Nasser. V zvezi s tem je bilo oklicano po vsej državi obsedno stanje. Ostavko pripisujejo dejstvu, da je hotel Naguib i-meti v državi obsolutno nadoblast, čemur pa se jeuprl revolucijski svet. mativnega značaja. Sovjetska zveza je predložila načrt za rešitev nemškega vprašanja, je v nasprotju z zahodno koncepcijo o delitvi Evrope na dva sovražna tabora predložila načrt za kolektivno varnost vseh evropskih dežel brez izjeme, je nakazala smernice za rešitev avstrijskega vprašanja in s tem v zvezi zahtevala, kot je logično, spoštovanje sprejetih obveznosti glede Trsta in njegovega Ozemlja. Čeprav skušajo zahodniki dokazati, da je Sovjetska zveza tista, ki je vedno odgovarjala «Njet», je danes jasno vsakemu razsodnemu človeku, da so prav zahodniki tisti, ki so na vsak sovjetski predlog odgovorili «Ne!» In če so se zunanji ministri razšli, ne da bi dosegli noben rezultat glede Nemčije in Avstrije, je to krivda zahodnikov, predvsem pa Dullesa, ki hoče vedno igrati vlogo nepopustljivega politika. Zakaj naj bi morala Sovjetska zveza sprejeti brez diskusije in brez popravkov zahodne preloge, zakaj ne bi zahodniki vsaj enkrat dokazali, da so pripravljeni priti na pol poti in doseči kompromis med enimi in drugimi predlogi .kot je vztrajal Molotov? Kljub temu so se v obeh vprašanjih razčistili pojmi. Danes svet ve, da ni rešitve nemškega vprašanja v evropski o-brambni vojski. Glede Avstrije pa je tudi znano, da je avstrijski zunanji minister Figi že pristal na sovjetske predloge, a da je menjal svoje mnenje, ker ga je Dulles poklical na odgovornost! Tudi krivda za to nerešeno vprašanje pada na Dullesa. Konkretni pozitivni korak dalje je bil storjen glede rešitve azijskih vprašanj, ker so se štirje ministri zedinili, da se bo 26. aprila otvorila v Ženevi konferenca o korejskem in indokitajskem vprašanju. Na konferenco bo pravomočno povabljena Kitajska. Zvedelo se je, da bodo na njej sodelovali tudi zunanji ministri petih velesil. Ta sklep pa predstavlja poraz za Dullesa in ameriško politiko, ker je znano, da je Dulles pred konferenco v Berlinu dovolj glasno izjavljal, da ne bo nikoli privolil v konferenco petih z udeležbo kitajskih predstavnikov. Da je konferenca rodila da-lekosežnejše rezultate, potrjuje dejstvo, da se je v tem trenutku povečal odpor proti evropski obrambni vojski. V Franciji se odkrito govori, da Laniel ne bo mogel nikoli doseči večine v parlamentu glede ratifikacije CED. V Angliji pa je glede tega prišlo do težke krize v laburistični stranki, kjer je Attlee s svojim programom v prid oborožitve Nemčije dosegel le 2 glasova večine v Izvršnem odboru stranke. In končno je berlinska konferenca omogočila, da je prišla še bolj do izraza francoska želja po prenehanju sovražnosti v Indokini. Indijski ministrski predsednik Nehru je celo predlagal i Franciji i LR Vietnamu, naj se takoj sovražnosti prenehajo. Nočemo, da bi nas nemški škorenj ponovno teptal! Ali se še spominjate kratice ERP? — Dobesedno je ta kratica pomenita «Načrt za obnovo Evrope». Ta načrt je dovršil svojo funkcijo. No, kako jo je dovršil je vsem znano. Dovolj je le da pogledamo, v kakšnem stanju se nahaja tržaško gospodarstvo. Tudi Trst je namreč pripadal v območje ERP. Za ERPom je prišla na dan druga podobna kratica, t. j. (JED. Tudi za to kratico se skriva podobna mednarodna goljufija, le da je ta še večja kot je bil ERP. Kratica CED pomeni «Evropska obrambna skupnost», v to skupnost naj bi bile vključene Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Na podlagi te pogodbe bi morale biti vključene vse države-članice pod eno samo vojaško poveljstvo, katero bi skrbelo za re-krutacijo v raznih državah, določalo bi rok obvezne vojaške službe, določalo koliko vojaštva naj prispevajo posamezne države in kje naj bi bile razvrščene čete. V tej vojski bi imela Zapadna Nemčija največjo veljavo, zato ker bi ji nudila tudi največ divizij. ZDA hočejo na vsak način izpopolniti napadalni blok v Evropi s pomočjo ponovno oborožene Zapadne Nemčije. Ker potsdamski sporazum, ki so ga podpisale tudi ZDA prepoveduje ponovno oborožitev Nemčije, poskušajo to prepoved premostiti s pomočjo CED. in v tem tiči največja nevarnost te goljufije. Z ato Je lahko ugotoviti, zakaj se pfav nacisti in vojni zločinci, ki jih je izpustila na svobodo Adenauer jeva Nemčija tako navdušujejo z a evropsko vojsko in so postati tudi njeni «strokovnjaki» Zloglasni nacistični gen. Kesselring se je o njej tako-ie izjavil: «Prepričan sem, da bo nemška vojska, v kateri bodo sodelovali veterani z ruskega bojišča, prežeta s prav tako borbenim duhom do boljševi-kov, kot je bila Wehfmacht. Zato se ne sme odlašati z ratifikacijo.» Evo, kaj se skriva za kratico CED, kratico, ki dejansko skriva nacistični raženj in peto zatiralca! Tega se mora zavedati tudi Trst in v posebni meri rpni; Slovenci. To nam bi moralo biti dovolj za to, da bi razumeli, zakaj se narodi držav Francije, Italije. Nemčije, Belgije itd., tako borijo proti ratifikaciji pogodbe s strani njihovih parlamentov. Ratifikacija te pogodbe bi pomenila to, da bi se v naše kraje povrni- Vojaški Izdatki so breme ki onemogoča napredek Jugoslavije Pijade je v nasprotju s Stefanovičem povedal, da je bilo v šlirih lelih in pol areliranih 171.731 «kominformislov» - Ameriška pšenica za nekdaj na pšenici bogato Jugoslavijo! V sredo je obrambni minister Jugoslavije Gošnjak poročal pred parlamentarnima odboroma za proračun in gospodarstvo o letošnjih vojaških izdatkih. Kot je znano, je Titova vlada letos nakazala za vojaške izdatke 164 milijard ali 550 milijonov dolarjev (sedaj se pač v Jugoslaviji vsaka postavka računa v dolarjih). Od teh bo uporabljenih 102 milijardi 400 milijonov za kopno vojsko, 40,500 milijonov za mornarico in 20.500 milijonov za letalstvo. Ta vsota predstavlja 62,6% zveznega proračuna ali 18.9% celotnega narodnega dohodka! Toda Gošnjak je zahteval še 2 milijardi din. kar sta mu odbora rade volje potrdila. Tako da je proračun dosegel 166,550 milijonov din. Poleg tega je Gošnjak napovedal, da se bodo morali izdatki še znatno povečati, če se «cene ne bodo zmanjšale, kot predvidevajo strokovnjaki». Dejansko se bodo v teku leta vojaški izdatki še povečali, saj je znana tenden- 4064 «kominformistov», 1953 pa Naši ljudje rodne grude v v naj ne zapuščajo in bratov po krvi! Tudi titovci so neposredni krivci žalostnega pojava izseljevanja, ker vodijo politiko sovražno interesom Svobodnega tržaškega ozemlja in njegovega razvoja Vse zgleda, da se je prvotno zanimanje za imigracijo v Avstralijo precej poleglo. To bi se dalo sklepati tudi iz dejstva, da se je do sedaj prijavilo kakih tisoč oseb, dočim je razpoložljivih mest dvatisoč. Nekateri, ki so se že vpisali, posebno iz vasi, so celo zahtevali ,da jih zbrišejo. Uvideli so pač, da jim še posebno tak način najemanja delovne sile ne more nuditi najmanjšega jamstva, da bi prišli do kake zaposlitve v tujini, in da bi bilo nepravilno zapuščati svojo rodno grudo, dezertirati borbo za nacionalne in socialne pravice. Res je sicer, da so življenjski pogoji pri nas iz dneva v dan težji. Temu so predvsem krivi okupatorji, ki niso znali Jutri, v nedeljo 28. februarja ob 10. uri bo v Kinu ob morju senator ARTURO COLOMBI član vodstva KPI proslavil spomin velikega tržaškega rojaka, nosilca zlate kolajne EUGENIA CURIELA ki so ga fašisti ubili v Milanu 24. februarja 1945 Predsedoval bo Curielov prijatelj in tovariš inž. ATTO BRAUN V teku proslave bodo prinesli svoje pozdrave predstavniki raznih množičnih organizacij. Vstop prost oziroma niso hoteli v devetih letih svojega paševanja niti v majhni. meri izpolniti svojih dolžnosti upraviteljev, ki jim jih nalaga Varnostni svet OZN. Velik del krivde za to stanje Pa leži seveda na beograjski in rimski vladi, ki skupno z Londonom in Washingtonom mešetarita z nami že več let, kot s klavno živino. Kljub vsem gornjim dejstvom pa ni še rečeno, da je treba iskati izhod v emigraciji. Sko-ro odveč bi bilo zopet poudarjati, da gre,o v račun tistim, ki hočejo deklasirati delavski razred, upropastiti naše kmete in jih izpodriniti iz rodne zemlje, oši&iti delavski razred in ga spraviti na raven brezpravne raje ter s tem postaviti na našem področju čim trdnejše temelje za vojno bazo. Italijanski nacionalisti in šovinisti igrajo pri vsem tem le drugorazredno vlogo zvestih izpolnjevalcev ukazov svojih prekooceanskih gospodarjev. Za ES je zavzela stališče proti emigraciji tudi Z KM, ki v pozivu naslovljenemu mladini svari pred naklepi, ki se snujejo v zvezi z vprašanjem emigracije. Tudi ZKM počrtuje, da ima naša mladina vso pravico do dela na rodni grudi in tisti, ki upravljajo to ozemlje, ga morajo tudi poskrbeti. Vsa mladina naj se združi v enotno fronto in stopi v borbo ob strani delavcev ladjedelnic za uresničitev konkretnih predlogov, ki kažejo izhod iz sedanje krize. O vprašanju emigracije so se — nepoklicani — oglasili tudi titovci. Tudi tokrat so začeli besediči šele potem, ko je naš tisk že zavzel znano stališče. Sedaj pa hočejo dokazovati, da se «e-dini borijo proti emigraciji». Njihova borba pa obstaja, kot vedno v prikrivanju glavnega krivca današnjih razmer ki tirajo lju- di v emigracijo. Da bi skrili odgovornosti, ki jih ima VU, skušajo zvaliti krivdo na... «kominf or miste», ki jih spravljajo tudi v tem vprašanju v isti koš z italijanskimi nacionalisti. Ljubljanski tisk se drzne celo pisati, da «Unità» propagira izseljevanje, česar se «Primorski» seveda ne upa trditi.. Nizkotni titovski lažnivci pa niti z besedo ne zinejo o razlogih, ki so privedli do tega stanja. Rimski emisarji, londonska konferenca, nota od 8. oktobra, vključevanje v italijansko gospodarstvo, vse to se je vršilo in izvedlo s pristankom in odobritvijo titovske vlade in je le posledica teptanja mirovne pogodbe. Titovci nočejo, da se u-stvari STO. kar bi privedlo do pozitivnega preokreta vsega našega življenja ,in kot barantači z našo usodo nimajo nobene pravice oglašati se pri vprašanju e-migracije, saj so tudi krivi tega žalostnega pojava. Kdo je pač prisilil, da se je po 8. oktobru iz cone B. kjer že stoletja skupno z nami živijo, izselilo preko 3000 oseb; kdo grozi Slovencem s podeželja z obeše-njem in smrtjo, kdo hoče upropastiti naše Ozemlje z nemogočo delitvijo, če ne titovci? Ali ni ta politika najboljša podpora emigraciji? Zato naj pridno molčijo, ker njihovo lajanje 'Le slabo prikriva željo, da bi si pred Ijud-stvam oprali umazane in izdajal-;ke roke. za k povišanju cen, ki se opaža na jugoslovanskem trgu. Ti izdatki pa ne predstavljajo vsega jugoslovanskega proračuna. Gošnjak je namreč sporočil komisijama, da je vlada ZDA dodelila Jugoslaviji 216 milijonov dolarjev ali sko-ro 70 milijard din «pomoči» za «okrepitev jugoslovanskega vojnega letalstva». To ogromno vsoto bodo jugoslovanski delovni ljudje morali plačati prav tako kot ostale milijarde za vojaške izdatke. V resnici gre torej za 236 milijard din ali 766 milijonov dolarjev vojaških izdatkov, kar nedvomno predstavlja nečuveno vsoto, ki velja kot dokaz napadalnega značaja sedanjega jugoslovanskega režima. Ce pa k temu prišteje-mu še vse izdatke za strateške ceste, železnice, luke, utrdbe itd., bomo videli, da trosijo titovci skoro -tretjino vseh na rodnih dohodkov Jugoslavije. In to se odraža nad življenjsko ravn jo jugoslovanskega ljudstva. Ta življenjska raven ni zastonj najnižja poleg španske v Evropi in ena izmed najnižjih v svetu. V torek se je predstavil istima komisijama tudi policijski minister Jugoslavije Stefanovič. Znano je. da je pred mesecem dni tudi Tito govoril o tem argumentu in povlekel na dan ,la- Jeb.TU-ajja: Anna -, ... , , , Marra Caglio, ki je ze pred ca- « poboljševalne zavode» za «ko- som sporočila, da ve za vzroke minformiste». v katerih se jet- smrti VVilme Montesi, katero so la vojska, ki bi ji poveljevali nacistični poveljniki, tisti, ki so požigali in pobijali po Jugoslaviji, ki so ubijali naše najboljše sinove na Upčinan, na Rroseku, v ul. Chega, v ul. D'Azeglio, v Rižarni in v nemških taboriščih smrti; tisti, ki so požgali vasi Prebeneg, Mačkovlje, Mavhinje Vižovlje. Medjo vas in dr. Hamburški list «Der Spiegel» je preteklega novembra pisal, aa bosta takoj Po ratifikaciji CED prišli dve nemški diviziji na področje med Tirolsko in Trstom. Ker je Trst že sedaj vojaška baza imperialistov, smo tem bolj zainteresirani nad tem, da preprečimo, da ne bi prišlo do tega, da postane še vojaška baza CED. Ze sedaj se tu uvajajo nekatere točke CED, po ratifikaciji bi uveljavili še druge, ne da bi vprašali zainteresirano ljudstvo za njegovo privoljenje. Američani se tako krčevito zoperstavljajo ustanovitvi STU. Ce bi prišlo do ustanovitve STU, bi morala njihova vojska oditi s lega področja. Tega pa oni seveda ne marajo, ker hočejo imeti tu svoje oporišče za čete v Avstriji in za podpiranje beograjske klike, katera dasiravno uradno ne pripada CED, je pa vendar vezana na ZDA s posebno vojaško pogodbo, na podlagi katere ji dobavljajo tudi orožje in drugo vojaško opremo. Italijansko delovno ljudstvo vodi težko borbo proti Scelbovi vladi, ki hoče ratificirati pogodbo s CED. Mi tu v. Trstu smo v veliki meri odvisni od te borbe: kajti če bo Italija jutri postala sestavni del CED, bi to pomenilo nadaljnjo odgoditev možnosti ustanovitve STO. Tu bi še nadalje o-stale tuje čete in tuje komande. Kot danes uveljavljajo posamezne točke iz programa CED, bi jutri lahko uvedli še druge in bi «samo 371». Da jih je bilo iste- nas cel° lahko mobilizirali ga leta administrativno, t. j. ilegalno kaznovanih 661 in da je sedaj v zaporih le. 2901 človek. Potrdil je tudi. da je policija ubila v teh letih 337 ljudi na mejah z ljudskimi demokracijami. Toda le številke ne odgovarjajo resnici, ker je sam Piia-de v teku volilne kampanje dejal, da je bilo od 1948 do 1952 aretiranih 171,731 ljudi: 1948, 45.086; 1949, 52,606; 1950 36,196: 1951, 22,359, 1952, 15.484. Komu naj verjamemo: Pijadi ali Stefanoviču? Na vsak način so prav gotovo verodostojnejše Pijadove številke, ki je morda v trenutku spozabe povedal, da ie titovski režim spremenil Jugoslavijo v ječo in taborišče. Da postane slika popolna, naj omenimo le dejstvo, da bodo ZIDA izvozile v Jugoslavijo 100.000 ton pšenice: in to v deželo, ki je pred 15 leti izvažala pšenico v vse države zahodne Evrope! «evropsko vojsko» ter nas poslali kdove kam, kjer bi bili pod komando nacističnih generalov. Za to. da preprečimo vse to. zato da preprečimo, da bi na našo oženijo ponovno stopil prn-kleti nacistični škorenj, se moramo tudi mi boriti proti CED. S tem, bomo branili naše interese, interese našega naroda in naših bratov v Jugoslaviji, ki Jih zatira klika, ki jo vzdržujejo prav isti imperialisti, ki oborožujejo naciste in hočejo CED. M. KOLENC VI. kongres KP Bolgarije SOFIA — Včeraj se je ot-voril VI. kongres Komunistične partije Bolgarije. Politično poročilo o delovanju partije je podal sekretar Viko Cervenkov. Sledila bodo poročila o II. petletki, o delovanju centralne kontrolne komisije in o spremembah v partijskem .statutu. OD TEDNA nikom «najboljše godi». Tudi Stefanovič ni hotel zaostati za svojim glavarjem in je tudi povlekel na dan zgodbico o «poboljševalnicah», kot da svet ne bi vedel o zloglasnih taboriščih po otokih dalmatinske obale. Ne glede na to je skušal omiliti katastrofalni vtis. ki so ga napravili v svetu Pijadovi podatki o aretiranih komunistih in demokratih. Stefanovič je dejal, da je bilo 1949 aretiranih Državni prevrat v Siriji DAMASK — V Siriji je bil izveden državni prevrat. Diktator Sišakli je zbežal iz prestolnice. Oblast je prevzel voditelj ljudske stranke El Alassi. aprila 1953 našli mrtvo na obali pri Ostiji (Rim), je izjavila, da to ji grozili s smrtjo, če ne bo prenehala svojo akcijo — Sodi-Ite Detroita (ZDA) na 4 do 6 voditeljev KP ZDA na 4 do 5 let zapora; proces je trajal štiri mesece — Iz rimskega zapora Regina Coeli sta zbežala dva kriminalca, ki sta bila obsojena na tosmrtno ječo: policija ju še ni zasledila. SOBOTA, 20. februarja: V Rim le prispel novi sovjetski veleposlanik v Italiji Bogomolov — V demokratičnem Berlinu je bila manifestacija za Molotovove predloge o nemškem vprašanju; sprevoda po Unter den Linden se je udeležilo preko pol milijona ljudi — Italijanska policija je sporočila, da je razpisala nagrado 2 milijonov za izsleditev dveh jeinikov. ki sta zbežala iz Regina Coeli. NEDELJA. 21. februarja: V Kairu sta bili podpisani sovjet-sko-egiiptovska in romunsko-egip-tovska trgovinska pogodba — Na Japonskem ie v poplavi nekega rova izgubilo življenje 36 ruda- Tržaški Slovenci se spra: ujejo, zakaj se titovci nikoli ne spominjajo grozot, ki so jih nemški nacisti v letih vojne zagrešili proti našemu narodu. Molk o določeni stvari skoraj vedno pomeni sokrivdo. In res se nam vse zdi, da titovci že nekaj let radi zamolčujejo vse. zlo, ki so nam ga prizadejale razbesnele Hitlerjeve horde. Kako naj si torej tolmačimo to širokogrudnost titovcev do Hitlerjev cev? Ali morda zato, ker so se znašli v skupnem kotlu z Adenauerjem in nočejo z obujanjem «neljubih spominov» delati preglavice svojemu sedanjemu zavezniku Mi mislimo, da je prav tako, saj so dejstva, ki to dokazujejo: molk o nacističnih zločinih, osvoboditev vseh nacističnih vojnih zločincev v Jugoslaviji, širokogrudnost do nemških kapitalistov, ki prihajajo po dobičke v Jugoslavijo, takojšnje priznanje Adenauerjeve Nemčije, odobravanje propadlega nacističnega puča od n. junija, cmerikavo pretakanje solz zaradi od ljudske sodbe zadetih nacistov v Berlini , dovoljenje za snemanje nemške- Prijatelji nacistov ga protipartizanskega filma «Srečanje v Sarajevu» v Jugoslaviji, odobravanje načrta o ponovni o-borožitvi Nemčije in o njeni vključitvi v evropsko vojsko itd. Gotovo je, da si more navaden človek raztolmačiti to titovsko zadržanje do nemških militaristov, ki so predstavljali, predstavljajo in bodo vedno, dokler bodo obstajali, predstavljali največjo nevarnost ne samo za Slovence, marveč za vso Jugoslavijo in, če hočemo biti popolni, za vse slovanske narode. Zato je titovsko stališče do nemškega vprašanja protislovensko in protijugoslovansko, je stališče, ki je do pičice slično Cvet-kovičevemu in Stojadinovičeve-mu; je torej izdajalsko. Prav posebno čudno se nam zdi, da je «Primorski dnevnik», ki se tako pogostoma trka po prsih, da je najboljši branilec naših narodnih interesov, popolnoma pozabil na naciste in njihove zločine in z velikim veseljem pozdravlja vsak korak dalje k oborožitvi Nemčije in z uso silo graja vsakega, ki se tej veliki nevarnosti upira. Titovci so šli že tako daleč, da hočejo prikazati Adenauerjevo Nemčijo kot «branilko» pred agresijo, medtem ko je vsakemu otroku znano, da je tudi Hitler začel svojo zločinsko kariero prav po istih Adenauerjevih stopinjah. Tako zadržanje pa pomeni pljuvati na NOB. na 1.300.000 mrtvih, ki so jih Nemci povzročili v Jugoslaviji, na požgane vasi, razdejano deželo. Pomeni odpreti na ste-žaj vrata tistim nemškim zločincem. ki ponovno sanjajo o pohodu proti vzhodu in jugo-vzho-du. Ali se titovci ne sramujejo te izdajalske robote? * * * Kar se tiče vodenja inteligentne politike, naj se naučijo od «Demokracije»! Vemo, kaj pred■ ta list zapisal kot geslo boj proti komunizmu, o katerem sanja rjev — Iranska vlada je napovedala boj proti muslimanskemu papežu Kašaniju — V zadnjih štirih dneh so Angleži ubili v Keniji 158 domorodcev. PUNEDELJEK, 22. februarja: V Parizu se je začel proces proti generalu SS Obergu, ki je bil za časa nacistične okupacije policijski poveljnik v Franciji; Oberga so imenovali «pariškega mesarja», ker je poslal v Nemčijo 80.000 ljudi, arei irai 114.000 Židov iti dal ubiti 1000 talcev — Mac Car-thy je obložil poveljstvo ameriške vojske, da «ščiti komuniste»: minister vojske Sfevens je reagiral in je dejal, da je Mac Car-:hy «šel predaleč»; vojaški fvnk-honarji zahtevajo od vlade, naj se omeji delovanje Mac Carthye-ve preiskovalne komisije. TUREK. 23. februarja: Drugi trije francoski duhovniki-delavci so podpisali protest 73 svojih tovarišev proti odločitvi cerkvenih oblasti, ki nočejo dovoliti duhovniškega delovanja med in v prid delavcev — V Castellamare di Stabia, kjer se pripravljajo u-pravne volitve, so se fašisti, mo-narhiki. demokristjani, republikanci, liberalci in socialdemokrati povezali v skupno listo — Ob aretaciji ngkega tolovaja v bližini Palerma je bil ubit karabinjerski podoficir. SREDA. 24. februarja: Skupina francoskih parlamentarcev, pisateljev, politikov, umetnikov in ponoči in podnevi. Kljub temu znanstvenikov je podpisala poziv stavlja ta list, vemo, da si je niši ljudje! niso njegovi voditelji še i zgubili pameti, kot se je zgodilo ti-tovcem, ki rajši podpirajo naciste in vsakega sovražnika slovanske skupnosti, kot pa da bi količkaj skrenili s poti protisov-jetizma. «Demokracija» od 19. 1. m. je namreč objavila na prvi strani članek, v katerem priznava pozitivni korak Sovjetske zveze glede Trsta in pravi: «Tistim pa, ki so se navadili na današnjo Evropo zreti z miselnostjio Ce zara Borgie, je morala slovanska Rusija postaviti nasproti načelo svetosti podpisanih obljub». To priznanje s strani Agnelet-tovcev sovjetski akciji v prid STO, kar pomeni v prid tržaških Slovencev, istočasno osvetljuje močvirje, v katerega so zagazili titovci s svojo vse prej ameriško kot pa jugoslovansko politiko. To pa tudi dokazuje, da so med vsemi tržaškimi Slovenci edino le titovci janičarji, ki so se toliko spozabili, da nimajo v sebi niti trohice slovanskega čuta. In to naj dobro vedo vsi I osebnostim Italije. Belgije, Nizozemske in Luksemburga, naj se 20.-21. marca udeležijo konference, ki naj razpravlja o nevarnosti CED in o načinu za njeno odvrnitev: med podpisniki so Dala-dier, razni radikalci, bivši go-lisii, demokristjani, neodvisne o-sebnosti itd. — Italijanska policija še vedno ni izsledila dveh jetnikov, ki sta ušla iz rimskega zapora Regina Coeli — U-radno je bilo javljeno, da šteje Italija 47.213.000 prebivalcev, t. j. skoraj 300.000 več kot lani. ČETRTEK, 25. februarja: Angleško sodišče v Najrobiju je obsodilo na smrt neko ženo zato, ker je bilo v bližini njene hiše najdenih nekaj puškinih nabojev — Churchill je v spodnji zbornici, v nasprotju z Edenom, poudaril pozitivne rezultate v Berlinu in važnost udeležbe LR Kitajske na ženevski konferenci; po njegovem mnenju pogajanja in razširitev trgovinskih stikov lahko pripomorejo k zmanjšanju napetosti v svetu — V Italijo sta dospela dva ameriška senatorja, ki bosta po nalogu vlade ZDA izvedla preiskavo o komunizmu v italijanskih 'tovarnah; to je pač «neodvisnost» atlantskih dežel. OSREDNJA KONFERENCA SLOVENSKIH AKTIVISTOV KR STO Vsestransko izboljšajmo delo in ga vskladimo z današnjo dobo V nedeljo dopoldne je bila na glavnem sedežu KP STO osrednja konferenca slovenskih aktivistov. Konferenci je predsedoval dolinski župan tov. Dušan Lovriha, glavno poročilo pa je imel sekretar KP STO, tov. Vidaii. Po poročilu tov. Vidalija se je razvila živahna in plodna debata. Zaradi številnih intervencij se konferenca ni mogla zaključiti v nedeljo in se bo nadaljevala danes, v soboto, 20. februarja ob 17. uri. Dosle so intervenirali sledeči tovariši Bernetič, Košuta, Gerlanc (mlajši), Kaluža, Cebulec, Kapelj, Markovič, Lovriha. Škrk, Jagoda, Bidovec in Turko. Izvlečke intervencij bomo objavili v prihodnji številki. Danes objavljamo v izvlečku samo poročilo tov. Vidalija. «Tovariši, nimam namena govoriti na dolgo — tako je ot-voril svoj govor tov. Vidaii — ker želim in ker je potrebno, da govorijo vsi tovariši ter tako s svojimi intervencijami pripomorejo k čim plodovitej-šemu uspehu današnje konference. Zato bom skušal govoriti kolikor mogoče zgoščeno, jedrnato. Gotovo ste se vprašali: čemu ta konferenca? — Evo vam odgovor na to vprašanje: Potrebno je bilo, da smo se sestali, da preučimo naš položaj, predvsem položaj med Slovenci v mestu in na deželi. O tem smo govorili že na sejah, ki jih je imelo v tem času vodstvo naše Partije, govorili smo na zadnjem zasedanju CK naše Partije. Ugotovili smo, da obstajajo v delu med Slovenci razne pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da se naši slovenski voditelji dovolj ne poglabljajo v preučitev realnega položaja na slovenskem polju. Djilasova «zadeva» pa nam je med drugim pokazala, da premalo sledimo razvoju v Jugoslaviji in borbi, ki jo jugoslovanski narodi vodijo proti vladajoči kliki. V tem času se vodi v naši Partiji diskusija o notranji demokraciji, o kolektivnemu vodstvu Partije. Prav zato je bilo tem bolj potrebno, da smo se tukaj zbrali in da skupno preučimo položaj med Slovenci. Skupno moramo preučiti ta položaj. Pri tem je potrebna objektivna, konstruktivna kritika in samokritika. Rekel sem, da nas je našel primer Djilasa v marsičem nepripravljene. Zato ta primer ni našel zadostnega odmeva na Tržaškem. Ne slediti jugoslovanskemu ljudstvu v borbi proti vladajoči kliki, pomeni ne ljubiti tega ljudstva, kar pa je za nas nedopustno. Mi moramo poznati te borbe, mi moramo ljubiti to ljudstvo!» Za tem je tov. Vidaii govoril o političnem delu med Slovenci na Tržaškem ter poudaril, da morajo Slovenci imeti svoje sposobno vodstvo; kajti to je potrebno in za to obstajajo vsi pogoji. Na slovenskem polju imamo mnogo elementov, ki so zato primerni, treba jih je samo usposobiti. Zato pa je potreben študij. In prav ta je na slovenskem polju pomanjkljiv; kajti v celicah se pre-malu študira. Sedaj se vrši premalo političnih tečajev. To pomanjkljivost je treba čim-prej odpraviti, če nočemo, da bo prišlo do prevelike ideološke razlike med raznimi celicami. Nato je tov. Vidaii prešel k obravnavanju vprašanj množičnih organizacij. Tudi njih delo na slovenskem polju je zelo pomanjkljivo. Omenil je Zvezo demokratičnih žena, partizanov in političnih preganjancev, ki imajo v mnogih krajih na podeželju svoje organizacije samo na papirju. Podobno je tudi na sindikalnem in na prosvetnem polju. Preveč prosvetnih društev je še vedno pasivnih. Prosvetna zveza še ni postala osrednja organizacija Slovencev. Končno je prešel k obravnavanju nove politike naše Partije na splošno in med Slovenci še posebej; o tem kako je treba prilagoditi naše delo sedanjim razmeram. Poudaril je. da je treba poživiti nacionalen čut Slovencev. Slovenci morajo čutiti, da so del matičnega naroda, ki živi v Jugoslaviji. Napovedati 'je treba brezkompromisen boj kozmopolitizmu, ki se skuša vrinjati tudi v vrste tržaških Slovencev. Zdrav nacionalni čut ni nacionalizem, je internacionalizem. Nujno je, da se Slovenci v svojih borbah povežejo z drugimi političnimi skupinami, seveda ne pa za vsako ceno. Pričeti je treba s konkretnimi dejanji za združitev vseh poštenih Slovencev v :kupnih akcijah. Pri vsem tem pa je potrebna budnost. Za tem je tov. Vidaii govoril o zatiranju Italijanov v coni B in da se morajo v obrambo njih potegniti tudi Slovenci; nadalje o raznih indipen-dentističnih variantah v Trstu, o tem, da titovci s svojo tako-imenovano OF ne morejo ničesar doseči ter da se zato poslužujejo indipendentizma ln drugih oblik, za prodiranje v ljudske vrste in za ustvarjanje konfuzije. Vsi navzoči tovariši so z velikim zanimanjem sledili poročilu tov. Vidalija. Poročilo samo je bilo napotilo k izredno razgibani in plodoviti disku-;iji, ki bo prav gotovo mnogo pripomogla k izboljšanju in poživitvi našega dela med Slovenci. nila vrsto trgovskih pogodb s Sovjetsko zvezo. Ta teden so podpisali trgovinski sporazum za 17.232.000 funtov. V preučevanju je drugi sporazum za na-daljnih 500 milijonov funtov šterlingov. 364.000 brezposelnih v 1 tednu v ZDA Iz Moskve, Ki eva, Rostova. Krasnodarja in iz drugih večjih središč Sovjetske zveze odhajajo te dni skupine mladih delavcev, specialistov, ki so po večini člani Komsomola, z namenom, da dajo svoj doprinos v akciji za bonificira-nje doslej še neobdelanih predelov Sibirije, Kazakstana, U-ralov in, v Povolžja in da tako zagotove sovjetskim državljanom še večje izobilije poljskih pridelkov, kar je danes eden izmed glavnih ciljev sovjetske družbe. 'Po načrtu bodo v 2 letih preorali in posejali 13 milijonov hektarjev doslej še neobdelane zemlje. Da si u-stvarimo pravo sliko te velikanske akcije, naj omenimo, da bo ta površina enaka površini vseh kmetij v Jugoslaviji! Trgovina Anglija - ZSSR MOSKVA — Skupina angleških trgovcev, ki je prišla pretekli mesec v Moskvo, je skle- Newyorski časopisi so objavili poročilo ministrstva za delo ZDA, iz katerega izhaja, da je v tednu od 1. do 6. februarja 384.000 oseb vložilo prošnjo za podporo brezposelnosti. V primeru z lanskim letom se je število prošenj zvišalo za 82 odst. Po vsej državi se nadaljujejo odpusti na področjih industrije železa, jekla, avtomobilov, premoga, gradbeništva, materialov za prevoze, kakor tudi v raznih sektorjih lahke industrije, med katerimi so obutveni, tekstilni, pohištveni itd. Posebno veliko število odpu- da se bo potrošnja narodnega dohodka dvignila letos od 75 na 82 odst. Akumulacijski sklad pa se bo znižal od 25 na 18 odst. Obtok blaga v trgovini na drobno se bo na ta način povišal za približno 20 odst. Proizvodnja socialistične industrije se bo na podlagi načrta povečala za 4,5 odst. v primeri s prejšnjim letom. Proizvodnja predmetov široke potrošnje se bo povečala za 16 odst. V primeri s povprečno višino zadnjih letih let se bo letos kmetijska proizvodnja povišala za 18 odst. V kmetijstvo bo vloženih 24 odst. celokupnih investicij. Glavna naloga vlade v gospodarski politiki je letos večja pažnja materialnim in kulturnim potrebam prebivalstva. stov beležijo v državah 'New QTAWA —l List «Gazette» poroča, da je montrealska policija izsledila veliko organizacijo, ki se je bavila s pro- York, Kalifornija, Michigan, Ohio in New Jersey. Za dvig blagostanja v LR Madžarski Iz gospodarskega načrta LR Madžarske za 1954 izhaja, dajo otrok. V to afero so za- pleteni številni advokati, zdravniki, bolničarji in drugi. Po sodbi omenjenega lista je bilo doslej poslanih več kot 1.000 otrok v Združene države, kjer so jih prodali po cenah, ki se sučejo od 3 do 10.000 dolarjev za otroka. Razkol v vrstah SKSZ Slovenska krščanska socialna zveza preživlja težko notranjo krizo. Ze pred časom sta se v vodstvu organizacije spoprijeli dve skupini, od katerih je prva sestavljena iz ljudi, ki so popolnoma pokorni višjim cerkvenim hierarhijam, škofu Santinu in italijanski demokristjanski stranki, druga pa se zbira okrog dr. Besednjaka. Prva skupina ima v svojih rokah slovensko glasilo tržaške škofije in goriške nadškofije «Katoliški glas», druga pa namerava v kratkem izdati na pobudo dr. Besednjaka svoje lastno glasilo, ki naj bi se imenovalo «Novi list». V zadnjem času so se nasprotja med prvo in drugo skupino odločno zaostrila. To je prišlo predvsem do izraza, ko je dr. Besednjak predaval v slovenskem akademskem klubu «Jadran» in iznesel gledišča, ki niso bila v skladu z mišljenjem ostalih voditeljev organizacije. Ne vemo mnogo, kaj se je v zadnjem času dogodilo v SKSZ, jasno pa je, da je prišlo do preloma. Zaradi tega so voditelji skupine, ki se vrti okrog italijanskih cerkvenih oblasti, v veliki naglici sklicali občni zbor organizacije, da bi izvolili novo vodstvo in izključili iz vseh važnih položajev dr. Besednjaka in njegove pristaše. Pred občnim zborom, ki se je začel 14. februarja in se tega dne ni zaključil, je «Katoliški glas» objavil nekak «idejni program» kandidatov na novo vodstvo. Iz tega «idejnega programa» izhaja NOV DOKAZ KAPITALISTIČNEGA GOSPODARJENJA V JUGOSLAVIJI KREDITE BODO DOBILI PODJETJI Ki Kodo plačala aaivečie obresti Na ta način bodo najbolj prizadete industrijske panoge, ki proizvajajo predmete široke potrošnje Nov kreditni sistem, ki ga prosilec za posojilo ponuja ve- sedaj uzakonjujejo v Jugoslaviji, kot barometer jasno kaže, do kakšne stopnje so prišli jugoslovanski oblastniki v svojih naporih, da okrepijo kapitalistične gospodarske odnose v deže'i in da jo še bolj podredijo inozemskemu kapitalu. Ta sistem predvsem jasno kaže, da v Jugoslaviji ni niti sledu o nekakšni skrbi za interese narodnega gospodarstva. To se vidi tudi v najvažnejši u-redbi o dajanju kreditov za investicije, v kateri je rečeno, da se bodo krediti delili z natečajem z ozirom na to, kateri Ulica v Luang Prabangu, prestolnici Laosa na meji vuna-ma, kjer so v teku bitke med osvobodilno vojsko in enotami francoskih zavojevalcev čjo obrestno mero. Pri tem je važno dejstvo, da se s takoime-novanirn «gospodarskim načrtom» določa le najnižja meja obrestne mere, izpod katere se ne more, dočim najvišja meja obrestne mere ni omejena z nobeno določbo. To pomeni, da bodo v natečaju zmagovala in dobivala kredite ne tista podjetja, ki so važnejša in koristnejša s stališča interesov narodnega gospodarstva, temveč tista, ki so gospodarsko močnejša in so v stanju ponuditi večjo obrestno mero, ne glede na to, kakšno vlogo igrajo v gospodarstvu, ali koristijo ali pa škodujejo ljudskim interesom. Ni dvoma, da bodo s tem predvsem prizadete razne panoge lahke industrije in podjetja za proizvodnjo blaga široke potrošnje, ki zaradi vedno nižje kupne moči prebivalstva ne morejo najti tržišča za svoje blago, gospodarsko slabijo in propadajo in seveda ne bodo mogle ponuditi visokih obrestnih mer za dobivanje kreditov in jih tako tudi ne bodo dobile. Nov kreditni sistem beograjskih oblastnikov dokazuje tudi to, da v Jugoslaviji danes ni niti govora o kakšnem načrtnem gospodarstvu, temveč da v njej s polno silo vladajo in se stalno krepijo zakoni anarhije kapitalistične proizvodnje m PISMO SLOVENSKEGA FANTA IZ AVSTRALIJE Kljub pogodbi si je moral sam iskati de o Objavljamo prepis pisma, pritožujočega se izseljenca z ki ga je iz Avstralije poslal junija meseca 1953 uredništvu «Katoliškega glasa» neki Alojzij Skok iz Jazbin na Goriškem. To pismo smo sicer že objavili v naši številki od 6. avgusta 1953 in takrat smo razkrinkali licemerstvo in farizejstvo glasila slovenskih klerikalcev, ki je skušalo tolažiti m... i m § i ... .. ...... Razočaran emigrant se je vrnil domov, ker mu tuja dežela ni dala ne dela in ne kruha. Pri izkrcanju ga že čaka policija, da mu prepreči stike z drugimi emigranti, ki čakajo na odhod raznimi «pomagaj si in bog ti , bo pomagal» itd. Vsebina pisma se glasi: «Dragi Glas! — Eno leto je, odkar sem se ločil od svoje domovine in od svojih dragih staršev. Mislil sem, da je Avstralija tista bolj rodovitna zemlja za našo mladost. Ko sem pa prišel na to zemljo, sem bil kar zaporednih 57 dni brez dela (v selišču Bonville). Potem so nam dali delo, pa samo za 10 tednov; in za naprej sem si moral sam pomagati. Težko mi je bilo, ker ni->em razumel veliko angleščine in ker nisem imel nobenega znanca, da bi mi bil kaj pomagal. Vdal sem se v dozjo voljo in šel kar sam iskat. Ako bi si ne bil sam pomagal, bi bil še danes brez dela, kakor jih je Se veliko, ki so prišli z mano na to novo zemljo in so ze sedem mesecev brezposelni. Pa ni naša krivda, če nismo Sli na delo po sedmih dneh, kot se je glasila naša pogodba; krivi so samo tisti, ki so nam jo dali v podpis. Pod prvi izvod pogodbe so postavili Se plavi papir, ki je izgubljal svojo barvo in tako so nas zapeljali.» Alojzij Skok iz Jazbin, izseljenec Bronte Park, Tasmanija, Avstralija, 28. 6. 1953. Kakor vidimo, gre za izseljenca, ki je šel v Avstralijo na podlagi redne pogodbe, ki bi mu morala nuditi vsa jam- stva za zaposlitev. Toda, kot sam priznava, so ga v resnici osleparili, kot so osleparili tudi druge. Ze iz tega si lahko predstavljamo kakšna usoda čaka tiste izseljence, ki jih v teh tednih popisujejo za Avstralijo na našem področju. Tem ne dajo baje niti vsaj navideznih jamstev kake pogodbe. Mislimo, da so preproste besede slovenskega kmečkega fanta, ki je veroval, da bo našel v tujini boljše življenje, bil pa je bridko razočaran najboljši odgovor na vso reklamo, ki jo delajo tržaški demokri-itjanski listi za Avstralijo. Ni nam sicer znana nadaljna usoda ubogega slovenskega fanta, ki je moral za zaslužkom po svetu, ker mu De Gasperijeva vlada ni znala nuditi drugega. Morda je bil med redkimi, ki jim uspe priti do kakega boljšega dela. Toda taki primeri so zelo redki, prave bele muhe. Dejstvo, da iščejo za Avstralijo krepkih, mladih in zdravih ljudi, tudi če nimajo svojega poklica, je dokaj značilno. Glavno je. da zna izseljenec dobro vihteti kramp in lopato, v kolikor bo seveda sploh prišel do tega dela. Pač kupčija z belimi sužnji, ki jo vsestransko odobravajo in celo podpirajo bodisi italijanski, kakor tudi slovenski klerikalci. Reklama tukajšnjega demokri-stjanskega časopisja in komentar «Katoliškega glasa» na obtožbe slovenskega izseljenca sta najboljša podkrepitev naših trditev, zamenjave. Dejstvo, da bodo kredite dobivali predvsem tisti, ki bodo ponudili najvišjo obrestno mero (ta pravica bo zajamčena celo z zakonom), dokazuje, da se more zgoditi in da se bo brez dvoma tudi zgodilo, da mnoge panoge narodnega gospodarstva ne bodo v nikakršni prej določeni medsebojni proporciji, temveč da bosta kapitalistično tržišče in kredit še z večjo stihijsko silo določala njihove medsebojne odnose. C e bo n. pr. podjetje za izkoriščanje strateških surovin ponudilo večjo obrestno mero kot podjetje za proizvodnjo poljedelskih strojev, bo prvo dobilo kredit in moglo nadaljevati proizvodnjo, drugo pa bo ostalo praznih rok, kljub temu da v deželi obstaja velika potreba po razširitvi kmetijske proizvodnje. Istočasno, ko s svojim kreditnim sistemom še bolj onemogočajo, da bi razvoj narodnega gospodarstva odgovarjal interesom ljudstva, odpirajo beograj'ski oblastniki s tem istim sistemom na stežaj vrata delovanju in krepitvi oblasti banke, to se pravi finančnega kapitala. Po omenjenem sistemu banka odbija vsako zahtevo, če njeni strokovni organi ugoto-ve, da določena investicija ne bo dajala dovolj dohodkov, ki bi omogočali izplačevanje posojila z obrestmi. Ker pa pravica banke ni precizirana, to se pravi z ničemer ni konkretno omejena, ni dvoma, da dobiva s tem banka polno svobodo s pomočjo svojih strokovnjakov, po svoji volji in po svojih interesih dodeljevati kredite. predvsem, kot piše list, da «Slovenska kršč. soc. zveza ni nič drugega kot to, kar je krščanska demokracija za Italijane. Saj je v bistvu med obema le en razloček: slovenska ima kot svoj političen program "Svobodno tržaško ozemlje" v okviru mirovne pogodbe, italijanska pa zahteva priključitev Trsta k Italiji». Ze dejstvo, da se slovenski klerikalni vrhovi smatrajo za «slovenski prevod» italijanske demo-kristjanske stranke, nam dokazuje, da spada v ta «idejni program» tudi in v prvi vrsti protikomunizem. V tem smislu pravi «Katoliški glas», da «ima ta zveza pravico do obstoja le, če je njen program izrazito protikomunističen in katoliški». In v tej jor-mulaciji je pravzaprav zapopaae-no bistvo te zveze, ki se za slovenske nacionalne in socialne pravice zmeni toliko kot za lanski sneg, dočim postavlja v o-spredje protikomunistično spako, ki more biti v skladu z vatikanskim neznanskim strahom pred delavstvom in njegovimi pravičnimi zahtevami, a prav gotovo ne more biti v skladu z našimi narodnimi interesi; kajti je znano, da je prav protikomunizem tisti, ki je danes največja ovira za u-resničenje naših želja in težem, t. j. Svobodnega tržaškega ozemlja. V svoji številki od 18. februarja t. I. «Katoliški glas» poroča o poteku občnega zbora SKSZ. Čudno je le to, da je list zamolčal vzrok zavlačevanja tega zbora in da ni niti napovedal datum njegovega nadaljevanja. Iz tega članka pridemo do zaključka, da je bil prvi del občnega zbora zelo buren in da je prišlo na njem do ostrega medseboj-tega obračunavanja med voditelji :ne in druge skupine. «Katoliški ;las» trdi, da je bil dr. Besednjak > manjšini. Kljub temu pa je bila .večina» primorana dovoliti, da je Besednjakova skupina iznesla svoje stališče, s katerim slovensko škofovo glasilo polemizira. «Katoliški glas» trdi, da je dr. Besednjak povezan s titovci, da je hotel vnesti v SKSZ titovske teze o razdelitvi STU med Italijo ul Jugoslavijo, da je prijatelj titovskih voditeljev Kocbeka, Breclja in drugih, da hoče z 2M0M0 lirami izdati svoj list itd. Iz tega pisanja pa izhaja, da je «večina» predvsem zamerila Besednjaku, da je... katoličan levičar. Po drugi strani zgleda, da je dr. Besednjak očital organizatorjem občnega zbora, da ga niso pravilno sklicali. Kdo ima prav v tej pravdi o-krog vodstva SKSZ? Prav gotovo nobena od obeh skupin ne predstavlja teženj in interesov slovenskih. katoliških ljudi. Po lastni izpovedi je ena izmed teh skupin tesno in nerazdruZLjivo povezana z italijansko demokristjansko stranko, ki je narodni sovražnik tržaških in goriških Slovencev. Zaveden Slovenec prav gotovo ne more pasti i> kremplje italijanskih šovinistov, ki so si nadeli lažno krščansko kožo in ki skušajo onemogočiti naš narodni boj preko organizacije, ki ima le slovensko ime, dočim so njene ideje, njen program, njena načela, njene akcije le prevod italijanskih demoknstjanskih šovinistov. Po drugi strani pa prav gotovo ne more. zaveden Slovenec slediti dr. Besednjaku, ki je večkrat zelo jasno dokazal, kakšen simpatizer sedanjega jugoslovanskega režima je. Noben zaveden Slovenec ne bo mogel sprejeti njegove, oz. titovske teze o razdelitvi Tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, ker je ustanovitev STO edina sedaj možna in pravična rešitev. žejo v svoji protikomunistični besnosti, nas prepričujejo, da so tudi v vrstah SKSZ ljudje, ki razumejo brezmiselnost tega «lova na čarovnice» in ki postavljajo z vso silo socialna vprašanja. Slednja pa se lahko rešijo le, če se uresničijo Kristusova, ne pa vatikanska načela. Kriza, ki se je pojavila med vrhovi slovenskih klerikalcev, se ne bo končala z zmago ene ali druge skupine. Nadaljevala se bo, ker zahtevajo socialna vprašanja svoje mesto v politiki vsake stranke. S protikomunizmom pa prav gotovo ne bodo slovenski klerikalni voditelji mogli nasititi lačnih, obleči nagih in nuditi dela brezposelnim. katko. Slovenci! “Delo" je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. SAMI PRIZNAVAJO.M ŠOLSKE RAZMERE V MURSKI SOBOTI Kakšni so šolski uspehi v Murski Soboti: V tej šoli je letos tudi 6ti ciganov. Ce upoštevamo, da žive cigani v svojem, naselju v Pušči v takih primitivnih razmerah, kot so živeli njihovi predniki pred 100 in več leti, da so po večini vsi brez stalne zaposlitve in žive od beračenja, ki je združeno tudi s tatvinami, je razumljivo, da se njihovi otroci v šoli, ki je navadno redno niti ne obiskujejo, ne morejo naučiti tega, kar se od današnjega otroka zahteva. Na slab uspeh soboških gimnazijcev pa vplivajo tudi številne težave: 60% -dijaštva hodi v šolo s podeželja in izgubi mnogo časa s hojo, 30% učencev je brez električne napeljave doma in 10% u-čencev mora poleg svojega učenja pomagati pri delu doma na posestvu. («Slovenski poročevalec» 20. 1. 1954) TEHNIČNA ZAŠČITA DELA Mariborska podjetja premalo skrbe za tehnično zaščito dela: Lansko leto so podjetja izgubila zaradi velikih in manjših nesreč 24.330 delovnih dni, zaradi nezgod pa je bilo izgubljeno pri narodnem; dohodku 140 milijonov din. («Ljudska pravica-Borba» 25. 1. 54) STANJE V POSTOJNSKI SOLI Postojnska gimnazija ob semestru: V postojnski gimnaziji je ob prvem semestru letos izdelalo od 213 dijakov I. razreda samo 86 ali 40,4%, kar je zelo slab rezultat. II. razred gimnazije po- Otroka Rosenberg pred newyorškim sodiščem Nesramna gonja maccarthislov proli nedolžnim sirotam Ameriški maccarthisti se niso zadovoljili s tem, da so usmrtili Rosenbergova zakonca. Tudi njuna otroka, 11-letni Michael in 6-letni Robert sta jim na poti. Ro smrti nesrečnih zakoncev je imenovali za «izdajalce», «Komuniste», «Kuse» itd. Nekega dne Je ravnatelj izključil otroka iz šole. Evo kakšna je tako opevana ameriška «demokracija» in «svoboda!» Tedaj je odvetnik Bloch, ki je bil pravni varuh otrok, poskrbel za drugi dom in sicer pri družini Meeropol v Rivarside Drive pri New Yorku. Obenem pa je sprožil kampanjo za nabiranje prispevkov z o. njuno vzdrževanje. V kratkem času je nabral v ta namen preko 50.000 dolarjev. Družina Meeropol je prav ' tako kot družina Bach vzorno skrbela za otroke. Vse je bilo v redu, dokler ni takoimenovano «Društvo za zaščito mladoletnikov» predložilo vrhovnemu državnemu sodi-, šču v New Yorku spomenico, v kateri zatrjuje, da družina Meeropol ne vrši svojih dolžnosti do otrok, da špekulira s prispevki, ki jih prejema za vzdrževanje, da se za vsem tem skriva nekaka «komunistična zarota», da s prispevki, ki so namenjeni otrokom, vzdržuje razne filokomuni-! stične organizacije in podobno. I To je sodišču seveda zadostovalo Siroti Michael in Hobby Ko- za io, da je odredilo, da se otro- senberg z varuhom odv. Blo-chom, ki je pred kratkim nenadoma umrl v precej zagonetnih okoliščinah ka zapreta v neko zavetišče, kjer naj bi ju vzgojili za «dobre ameriške državljane» z drugimi besedami povedano: v tem zavodu naj bi otroka vzgojili v duhu mržnje do svojih staršev, do svo- otroka vzela v varstvo družina Bach iz New Jerseja. Hrt, tej bode ln demokracije, čemur sta družini sta siroti našli prave na-, bda t'theZ in Julius Rosenberg mestnike staršev. Hodila sta tudi zves^a d0 zadnjega diha. Zlogla-V bližnjo šolo, kjer sta se pridno . sna P°liciJa FBI Je s silo odvedla učila. Toda maccarthisti so kaj otrol da z * * * £tna 5 /o vse ZDRAVSTVENI PROBLB&rja. I DELAVSKE MLADINltiajanj Centralni higienski zavočdališč Ljubljani je zbral podatke iztanovl 1950, 1951, in deloma 1953, Ki festrto v zarjajo na številna pereča v[e ■ Sanja, katera niti v preteki en..lg tu niso 'bila rešena. . h1" Pri učencih avtomehanični® v -trgovske stroke, se zaradi- de^ogoki slabo ali nič ogrevanih prosinca. ir in ker prihajajo na delo pešekovai s kolesi, veča število težko, škodovanih, največ mladine I* rep 14 in 17 letom. Zaradi 2.331vZema škodb je bilo izgubljenih 2*mcosk delovnih dni; zaradi 2689 oM Jean na dihalih pa 20.630, zaradi jwaisk obolenj kože 12.912; zaradi, o obolenj prebavil 6980 dni, >z3 tiarl 40 revmatičnih obolenj je bili’. anl gubljeno 264 delovnih dni. ylestlej 1952 je bilo v Sloveniji med ^tra 1 dino pod 18 leti prija-vljenih-'Zrnopc obratnih nesreč in 6 smrtnih in dr m-erov, od 20 do 25 let pa ll. Ti in 13 smrtnih primerov. t40;;u , tični pouk poučujejo v.619 oLfJ , kih. Oprema teh učilnic n(sj Up streza telesnemu razvoju rri ,UPC ne. Posebno je pomanjkljiva1 in z svetljava. Delavska mladina VI jen j« naša s seboj mrzlo hrano in (itilovo niti opoldne toplega obroka.t in « («Ljubljanski dnevnik irioiu 2S' '■ 54) ftrioth * * * inje it STANOVANJSKO V kar VPRAŠANJE Pnjeg 20. skupna seja mestnega zfnouda in zbora proizvajalcev LjubllIhancl je bila v celoti posvečena sthbezei vanjskemu vprašanju. Zivàstva, razprava je pokazala, da st;no j’ vanjsko vprašanje v Ljubija^ činkovito ni in ni mogoče t* j" s cele ure trajajočimi razpr,1 pub mi. Dejstvo, je da je v Ljubi16’ d°: iz leta v leto več ljudi— tu^ zgol; zlasti za novoporočence — K»l!» S< majo stanovanja. Takih — tjegovc enih in drugih — je danes žetec» k: 5000. Novoporočencem ne prejovans' ne drugega, kakor da nadL , jejo tudi po sklenitvi zakóiiC čeno življenje pri starših, po-i» m°ra kanje stanovanja sili te m’ Vsi' ljudi — brez njihove lastne krtkrnuji k določeni lahkomiselnosti, Kpjj Q-v neredkih primerih konča s piri pa tudi z ločitvami zakoiU, («Slovenski poročevalk Dki'ac 26. 1. 54) Tudi * * * Ntiki» kih k KDO JE V ZMOTI? |e. bi , Neka žena, vdova in mati L0:- . mi h otrok ie bila obsojena ^ . 5.000 din denarne kazni, ke> , nakupila 1560 jajc po 10 dii. r k n jih prodajala v Zagrebu na |l6. skt po 12 din. Neki kmet iz Pi^ek je nakuipil od raznih kmetov "atsko manj 80.000 kg sliv. da jih prkr;lQ ha v žganje ter ga razprodaj;^, kupovalcem. Sodišče ga je t>' P stilo, ker je bil «v zmoti...» ---- na je to dejanje storila, k e1, ~ imela denarja, da bi plačala! vek na 64 oralov zemlje, k| znašal n-ad' 4.000 din). («Slovenski poročevalec 26. 1. 54) P e ANALIZA DELA OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OKRAJA NO k GORICA Pri obravnavanju davčne f tike je razvidno, da je v oK1 V ne še nad 10 in pol milijona -ntihu (| branih davkov za leto 1953dna tega dolgujejo župnišča 8 miii2jr |: nov 372 tisoč din, kmetje I,325jVez. 1 obrtniki 884.000, zadruge 65 V Grgarju so si večji kin^r člani davčnih komisij predP:,a,ntei nižji davek kot ostalim. V , hribu (Dornberg) pa so si P* tisk sednik občine in celo člani z®friz0 proizvajalcev prisvojili večje tsa ličine vina. Tudi član m-esth ^ ljudskega odbora je ustajil K3L ”°SI hektolitrov vina, 3 ?a n («Slovenski poročevalec,a, še •elavc: eležei 26. 1. 54) pfer ZA VSAKOGAR NEKAB ^njeg «Kaj pa re je zgodilo? Ali se prepirajo?» «Ne! To je zadnji ples, ki so nam ga prinesli iz Amerike». * * * DA BO DRUŽBA POPOLNA SLAVNI angleški zdravnik prejšnjega stoletja _Stanley He-wett je bi! neke noci v vsej naglici -poklican k bolniku. Čeprav truden in zaspan, je zdravnik takoj videl, da gre samo za navadnega pijanca. «Ne skrivam vam, da je vaše stanje zelo nevarno» — je s strogo resnim obrazom- dejal namišljenemu bolniku. «Ali ste napravili testament?» «Ne». «Pokličite takoj notarja. Istočasno pa pokličite tudi vaše sinove». «Toda oni stanujejo v Manchestru». «Nima pomena. Telegrafirajte jim!» Ko je nekdo odhitel na brzo- jav, se je- «bolnik» ves prepis St v a opogumil in vprašal zdravniKtrj2 «Ali ni vpt4. nobene$?a U,. «AU res ni 4^.^ nja, da bi m-i ,.— ------jv...j-i —- «Bodite brez skrbi, vaše Adstv vje je izvrstno» — ga za<5ene zdravnik. k- «Cernu ste torej hoteli, da,!6 mo kličem- sinove in celo notah11- Sic «Zato, da ne bom edini tefttavn; ki so ga nadlegovali sredi ‘ zaradi vase pijanosti» f nfei * * * "ev, d NI GA VIDEL h‘ sil tilS VM k3j ’Pa Se J® P'ì v ziom.iJ d m namreč, da |f, zlomljeno nogo!» »Ztneni «K=Vn.na žal0SL ie tako.» bika « «Kako pa se je zgodilo?» h a 1 «Ali vidiš te tri stopnice?1' r- . «Seveda jih vidim.» ."^dst «Ze prav, toda jaz jih m'kij0rri vide!.» J R ra * * * , o* tt KOLIKO BO STALO J? * «JOŽEK — vpraša učitelj! i, j čunstva — «vzemimo na pri*1 ®Hi. da kupi tvoja . mati oblek® Prv dvajsettisoč lir, klobuk za se" Dam k tisoč, torbico iz krokodilove n° za dvan-ajsttisoč in par če‘jA®ga za desettisoč lir. Koliko bo llheni; to stalo?» , Dr, '«Prepir v hiši in najmanj/^ cat razbitih krožnikov» — o • H vori brez pomišljanja Jožek. ^v. ]y * * * ?iego NI JE SPRAVILA at6vjj V ZADREGO ,vtg «KAKO je vendar mogoč®*, v°jniJ pravi gospodinja služkinji hjjv je na tej stolici še toliko n.,,, «Nič čudnega gospa. Do ^ "bdi ni še nihče sedel nanjo.» Melila kma i Mai sialo pi io 38, Današnje jugoslovansko gle-i uspsliišče postaja čedalje bolj na-89 dijflno sredstvo za širjenje re-704 vfcionarne ideologije in mrač-o^ki odstavljena so iz re- 18%P°rtoaria ali Pa ponarejena in oeéuaia'agojena ciljem vladne pro-gande skoraj vsa napredna la domače in tuje gledali-f literature, posebno ruske lIMINi :a notr, sovjetske, ki širijo humani- “ “uun, mir in bratstvo med na-e v sv(. :i tega11, era nafte s je, da od časa do časa 1 izmejejo jugoslovanska gledali-je kriH[ dela Shakespeareja, Mo-' brl0 ta, Lopez de Vega, Ostrov-carwr®3 in nekatera dela doma-revarai1 klasikov, toda ta redka de-zviSalo se popolnoma izgubijo v o- 1353 jtomi poplavi kozmopolitskih >seb zarnskih del, ki se na zahte-To P* oblasti vedno bolj pogosto 31valefikazUjejo pod izgovorom “^'Modernizacije» gledaliških 2 000 j^edov. Iz poročil njihove-dnevni režimskega tiska je razvid-'4. l. ji, da zavzemajo razna deka- ntna in kozmopolitska dela % vsega gledališkega reper-[OBLBàrja. Posebno se odlikujejo VDINItiajanju teh dekadentskih del zavoedališče v Beogradu, novo-3tke iztanovljeno v Zagrebu, in 153, ki estn.0 v Ljubljani (ki je pred J.eča Jjevi gostovalo tudi v Trstu). e e"di hrvatsko Narodno gleda-haničnl®6 v Zagrebu, v katerem se adi de^ogokrat propagirata deka-l prostóca. in mračnjaštvo, širi o-elo peiekovanja proti taboru miru. adine repertoarjih teh gledališč i 2.331vzemajo glavno mesto dela mih žtincoskih eksistencialistov ti->89 obTI- . |®- bi v ničemer zaostajali za Njimi sobrati, reakcionarnimi, kefl Pisatelji zapadnih dežel. 10 di|r.*I'knjen kozmopolit Kulund-u na ,l®’ skuša v svojem delu «Clo-iz Pi5^ek je dober» (s katerim je hrti et av atsk0 Narodno gledališče ot-letošnjo sezono) opra-.pro Jičiti pred delavci naše dežele SS-ovce, ki jih prikazuje kot (dobre ljudi», ter izbrisati nji-love krvave zločine nad našim ljudstvom. Uprizarjanje tega dramskega dela v Jugosla-ziji nam še enkrat potrjuje, na cako nizko raven je padla iramska umetnost v Jugosla-/iji. Toda napredni jugoslovanski Iramski pisatelji skušajo sku->no z naprednimi gledališkimi delavci zajeziti naval te gnile, tekadentne, zapadne umetno-ti. Borijo se za vrnitev jugo-ilovanskega gledališča k svetim, naprednim tradicijam, s caterimi se naše gledališče nedvomno lahko ponaša. To borbo dokazujejo mnogi iramski pisatelji z odklanjanem ustvarjanja dramskih del do režimskih receptih in prignani gledališki umetniki prav tako odklanjajo sodelovanje v raznih neslanih burkah, ki ih zdaj v Jugoslaviji propagirajo, kot zadnjo besedo .(buržoazne umetnosti». Široke ljudske množice bojkotirajo kozmopolitske gledalske predstave. «Revija» je u-gotovila pred kratkim, da širo-ce ljudske množice ne posedajo več gledališč, kot prej po osvoboditvi, ko so trumoma vrele vanje. Nezadovoljstvo široke javnosti z delovanjem gledališča je prišlo do izraza posebno po premieri Kulundžičevega dela «Človek je dober». Zagrebška publika je z gnevom obsodila drzen poskus rehabilitirati fašistične zločince. Pod pritiskom javnega mnenja so bile oblasti prisiljene vzeti to delo z repertoarja. Da se izvlečejo iz neprijetnega položaja, skušajo oblasti zvaliti vso krivdo za ta škandal na voditelje gledališča. Gledališče je postalo jugoslovanskemu delavstvu tuje, ker ne izraža več teženj in stremljenj našega ljudstva. Razni režimski časopisi skušajo dajati navodila, po katerih naj bi se gledališča izvlekla iz krize, v katero so zašla. Toda ta navodila ne vodijo k poživljanju. marveč k razkroju jugoslovanske gledališke u-metnosti. Javno mnenje in tudi napredni gledališki delavci dobro vedo, da leži vzrok gledališke krize v politiki jugoslovanskih voditeljev, ki hočejo spremeniti naše gledališče s tako bogatimi naprednimi tradicijami, v navadno protiljud-sko propagandno sredstvo. Z. NALIC («Za socijalističku Jugoslaviju»), Sovjetski smučarji v Falunu Na zimskih mednarodnih prireditvah v Falunu na Švedskem so odnesli sovjetski športniki veličastne zmage. Smučar Kusin je presenetil vse gledalce in dosegel sijajno zmago v teku na 30 km in 50 km. Na drugem mestu je bil Finec Kakulinen; Jugoslovan Pavčič pa je dosegel 48. mesto. Kot posamezni tekmec se je odlično izkazal tudi Terentijev (SZ). Tudi pri ženski štafeti so se sovjetske smučarke sijajno pokazale in odnesle štafeto 3x5 km. Na sliki vidimo sovjetski smučarki Kosirevo in Maslen ikovo med odločilno tekmo ZAČETEK NARODNEGA PREPORODA V SRBIJI IN JUGOSLAVIJI Letos poteka 150 obletnica od dneva, ko so slabo oboroženi srbski kmetje^ vstali v vseljudsko borbo proti nadmočnemu tujemu zatiralcu, turškemu, carstvu, da sebi in svojim o-trokom izbojujejo svobodo, deželi pa nacionalno neodvisnost. Zgodovina naših narodov je slavna in bogata na borbah proti tujim osvajalcem. In v kolikor je naša zgodovina bogatela s temi borbami, v toliko so se v naših narodih razvijali in krepili svobodoljubni duh in revolucionarne tradicije. Napredne tradicije naših narodov so razvijali buditelji in preporoditelji: Peter Petrovič Njegoš, Vuk Karadžič, Ljudevit Gaj, France Prešeren in revolucionarni demokratie na čelu s Svetozarjem Markovičem. Misel, da je revolucija edini pravi temelj in edina mogoča pot za ustanovitev nove srbske države, se je globoko vkoreni-nila med vsemi izobraženci srbskega ljudstva. Ko se revolucija prizna kot pravni temelj nove srbske države, takrat preneha državna pravica samostojnih srbskih državic Srbije, Črne Gore in dr. in ostane ves srbski narod kot zbor izbranih oseb, ki po splošnem dogovoru osnuje novo pravno ureditev. Da bi se ustvarilo tako stanje na Balkanskem polotoku, da se združijo vsi državni okovi, ki so delili in zatirali srbski narod, je bila glavna naloga Srbije. S tem ciljem se je začela prva srbska vstaja za osvoboditev izpod 500-lenega turškega jarma. V tej veliki borbi je Srbija nedvomno odigrala najvažnejšo vlogo. Zgodovinar srbske revolucije L. R. je z naslednjimi besedami označil turški državni sistem: «Narod in zemlja zgle-data kakor en sam ogromen kapital, na čigave interese ima vlada največje pravice, od katerih ene odstopa za vzdrževanje vojske, druge pa daje državnim uradnikom v najem. V turškem carstvu tiste dobe so bili vsi muslimanci nasproti kristjanom, kot oblast nasproti podjarmljenim. Sultan, kakor tudi vsi mohamedanski vladarji, so bili po Koranu gospodarji vse zemlje, ki je bila osvojena in razume se tudi gospodarji ljudi, ki so živeli na tej zemlji. Celotno carstvo je bilo v 18. stoletju razdeljeno na limare (vrsta zemlje, ki se je dajala spahijam na užitek). Spahije Nov način kreditiranja v Jugoslaviji (Nadaljevanje z 2. strani) jrav banke ne postavlja za varuha nad gospodarstvom, vendarle ne izključuje možnosti ajene aktivne vloge... Z ozirom na to bi bilo zelo zaželeno da bi se izdelal sistem garancij proti eventuelni samovolji banke». Težko, da bo ta prestrašeni glas našel odmev pri beograjskih oblastnikih, kajti oni so ustvarili ta svoj. nov kreditni sistem prav zato, da «samovolja banke», to se pravi oblast finančnega kapitala, ne bi bila samo «eventuelna». RADMIRA VERSTOVŠEK PRORAČUN DOLINSKE OBČINE ZA TEKOČE POSLOVNO LETO Demokratična občinska uprava se upira vsakemu povišanju davkov Vojaška uprava je dolžna z državnim prispevkom podpreti pasivno občino - V letošnjem proračunu sta ponovno vključeni postavki o napeljavi telefona v Domjo, Ricmanje in Boršt ter o nabavi zložljivega odra za kulturne prireditve, ki ju je VU črtala iz lanskega proračuna Proračun dolinske občine, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, ne odgovarja v celoti potrebam in zahtevam dolinskih. občanov. Toda pri tem ne nosi občinska uprava niti najmanjše krivde. Vsem je znano, da naše občinske uprave niso samostojne, odnosno avtonomne uprave in da so v vsem podrejene conski, odnosno VU, ki pa delata tako, kakor jim narekujejo njuni interesi. Skupna vsota letošnjega proračuna znaša 120.096.632 lir. Na prvi pogled se zdi ta vsota zelo visoka. Toda, če razčlenimo posamezne postavke, kaj kmalu ugotovimo, da temu ni tako in da proračun upošteva le to, kar je zaenkrat zelo nujno in neodložljivo. Ako odštejemo od skupnega zneska, odnosno iz posebnega, knjigovodstva najprej žiropostav-ke (katere predvidevajo skupno 67.396.000 lir in sicer za podpore brezposelnim, plače za delavce pri SELAD, za javna dela in druge namene), potem pa še stroške za upravo občinskih vodovodov, bomo videli, da konkretni občinski proračun znaša le 45.356.264 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. 17.636.664 lir dohodkov bo imela občina od davkov, trošarine in drugih pristojbin. Predvide- ni primanjkljaj pa bo znašal 27.717.620 lir. Tega bo krila VU z državnim prispevkom, seveda le, če bo menjala svoje dosedanje zadržanje do dolinske občine. Toda izkušnje zadnjih let nam dajo misliti o tem. Evo, kaj se je dogodilo leta 1953. Občina je predvidevala 28.349.210 lir primanjkljaja. Od te vsote je VU odbila 9.896.165 lir, od preostale vsote pa je doslej nakazala le 2.500.000 Ur. Z druge strani je finančni odsek pri VU ukazal občinski upravi, naj poviša davke za 2.067.000 lir Tega seveda občinska uprava ni storila, ker se v polni meri zaveda, da bi vsako nadaljnje o-bremenjevanje še poslabšalo gospodarsko raven že itak siromašnih občanov. Da bo pregled proračuna jasnejši navajamo še sledeče važnejše postavke (zaradi preobsežnosti postavk ni mogoče proračuna v celoti objaviti): a) Dohodki: Najemnina občinskega kamnoloma 140.500 lir; najemnina lova 54 tisoč; povračilo bolniških stroškov 1.000.000; trošarina 8.756.000; občinski davki 2.931.600; ostali davki in pristojbine 2.310.000; dopolnilni davek na zemljišča in druge dohodke 1 milijon 367.216. b) Izdatki: Plače la, kef, Dlačala Uje, Ki LA DSKltf A NO Problem dela v ladjedelnicah je življenjsko važen za Trst Nedeljska tiskovna konferenca Enotnih sindikatov in Delavske zbornice ivčne J ' v oKj. nedeljo zjutraj je bila v iona UltlU «Auditorium» važna ja-1 '95‘Yna konferenca, ki sta jo orga-1 i 325.‘‘2irali sindikalni strokovni ige' 6SjVLZ* kovinarjev Enotnih sinji krni1* at°v in Delavske zbornice. predP^.nferenca je bila sklicana v • V ZS'tiju, da se upoznata javnost o si P*1. tisk v vseh podrobnostih s 20 ladjedelniškega kompleti,8 °RDA’ ki i6 važen činiteli ajil us: g0sP°darskem življenju na-j ga mesta. Pri tem pa je tre-ievale^h še posebej podčrtati, da se e|syci ne omejujejo samo na ®leženje težkega stanja. Na Qhferenci smo imeli priliko . . »lSali konkretne in stvarne A Predloge, ki kažejo za ladjedel-Dh>ško industrijo izhod iz se-■'«njega nevarnega stanja, prepl» Stvarni predlogi za rešitev nesalK|riZe> ki 50 brez dvoma ures-■jjenjef'čijivi, postavljajo oblasti in 7aše z*r>dstvo ladjedelnic pred dolo-a 'za'T®he odgovornosti, ki se jim li, da,6 morejo in ne smejo izogni-notafi *■ Sicer pa so delavski pred-™Hitett;'Vniki tolipačili tudi na tej konferenci trdno voljo delav-l®,v> da bodo vztrajali z vse-h l11. silami v borbi za rešitev je p(' še ladjedelniške industrije, da 'fj?‘'a nedeljski konferenci sta „ fenoma predsedovala zastop-co.» o ilca hor. lilo?» k "Q ES tov. Burlo in DZ Mo->nice'!’'. r- . Na predsedstvu so bili ... edstavniki obeh sindikatov v J' ^°rdinaci jskem odboru CR ter tajnika obeh strokov-1bin-ZVez kovinarjev tov. Se-m Cosulich ter dr. No- ed1 h.Rrvi je imel besedo Luciano . lf -, .... ALO iCiteij. a pri1’ ibleKO za s< član koordinacij- ilove CCbrosi-n po' ' ‘rnJL8 °db°ra. ki je govoril v i bre^U TJZ. Podal je kratek iman^j, !$v g*ed delovanja ladjedelnice ožete Sv. a, Tovarne strojev in Hje ^arka v povojni dobi. V LA at®Viitem Poročilu je bil dvj„ kami prikazan postopni ogočc» vojnikDr,oizvodnie v Prvih p0 Ud hiih L etlh’ ki je pa v zad" 8urii.tnesecih Prejšnjega leta □očim je bilo v letih 1951-52 žbe «Italia», uporabi naj se o- zaposlenih v GRIDA 7.950' ielavcev, jih je danes še j.075. Gre torej za 23 odst. '.nižanje zaposlene delovne tile. Tov. Millo iz ladjedelnice Sv. loka pa je podal pregled stanja, v katerem životari tamkajšnja ladjedelnica. Govoril e nadalje o borbah in prizadevanjih za rešitev propasti imenjene ladjedelnice. Ta nemarnost se je pojavila še takrat, ko sta začeli občutiti krizo ladjedelnica Sv. Marka m Tovarna strojev in so hoteli spremeniti miljsko ladjedelnico v nekak privesek Sv. Marka. Snotna akcija delavcev in milj-zkega prebivalstva pa je to preprečila. V nadaljnem je tudi tov. Millo s številkami prikazal današnje stanje ladjedel-niških kompleksov ter objasnil konkretne predloge za rešitev krize. Izvajati naj se začne večletni načrt za gradnjo ladjevja, ki bi zaposlil ladjedelnice v višini 80 odst. Znižati je treba nadalje proizvodne stroške, kar se bo doseglo, če se v polni meri izkoristi proizvajalna zmogljivost ladjedelnic. Kljub krizi imajo GRDA 10 odst. dobička, d očim se nemške ladjedelnice zadovoljujejo 5 5. odst. Ostro je obsodil način reševanja problema s pošiljanjem delavcev v «barake», ker ;e to za delavce poniževalno. Delavci ljubijo svoje delo, znajo ceniti svoje sposobnosti in so ponosni na delo svojih rok, ki se je uveljavilo in je visoko cenjeno v vsem svetu. Zato zahtevajo, da se jim preskrbi delo. za kar se bodo tudi vztrajno borili, ker se zavedajo, da je vprašanje ladjedelnic istočasno vprašanje vsega mesta. Tov. Semilli je iznesel predloge ES: Ladjedelnici Sv. Marka naj se poveri delo na obno-na zelo nizko stopnjo.vo 4 brodov paroplovne dru- stanek nakazil za gradnjo petrolejskih ladij, za «Adriatico» naj se zgradita 2 ladji za progo na Istanbul ter 1 ladja za «Lloyd». Razen tega je treba obnoviti italijansko trgovsko mornarico, ki je za 50 odst. zastarela ter nakazali potrebne ladje Trstu za njegove tradicionalne proge, ker bo le na ta način lahko konkuriral s severnimi pristanišči in Reko. Z uresničitvijo predlogov, bi imele ladjedelnice zagotovljeno delo za najmanj 5 let, proizvodni stroški bi se znižali za 20 odst. in tako bi lahko naše ladjedelnice uspešno tekmovale z inozemstvom. Rešitev tega vprašanja pa je istočasno tesno povezana s potrebo reor- ganizacije ustanove IRI (Istituto Ricostruzioni Industriali). V zaključku je tov. Semilli pozval vse prebivalstvo in tisk, naj vsestransko podprejo veliko borbo, ki jo vodijo kovinarji CRDA za rešitev tega važnega industrijskega kompleksa pred popolno propastjo. Sledila je še intervencija tajnika DZ Cosulicha, ki je obravnaval razna tehnična vprašanja ladjedelniške prozvodnje, vlogo, ki jo ima ladjedelniška industrija v tržaškem gospodarstvu problem visokih proizvodnih stroškov. Tudi Cosulich je utemeljil potrebo po izvedbi desetletnega načrta za obnovo italijanske trgovske mornarice ter okrepitve naših tradicionalnih pomorskih prog. oOCinsktm nameščencem 4.818M6 lir; soc. zavarov. obč. nameščencev 3.211.278; vzdrževanje obč. uradov 247.900; pisarniške potrebščine 364.000; kurjava in razsvetljava obč. urad. 175.000; izterjevanje trošarine 1.687.162; javna razsvetljava 1.332.288; primanjkljaj uprave obč. vodovodov 1.721.748; konzorcijski stroški živinozdrav-nika 250.000; občinski tehnični urad (plače osebju) 2.901.867; plače šolskih snažilk in sluge pri Domiti 1.608.260; vzdrževanje in razsvetljava šol 1.300.000; bolniški stroški ter prevozi bolnikov v bolnice 3.000.000; nakup zemljišča za novo občino 899.849; napeljava telefona v Domjo, Ricmanje m Boršt 2.067.600; izpopolnitev javne razsvetljave po vaseh 1.113.600; stroški za nabavo odra za kulturne prireditve 6'00.000; stroški za ustanovitev občinske knjižnice 200 tisoč lir. Tudi v letošnjem proračunu beležimo postavki, ki se nanašata na napeljavo javnega telefona v Domjo, Ricmanje in Boršt ter za nabavo zložljivega odra za kulturne prireditve, za katere VU ni dala svojega pristanka v preteklem poslovnem letu. Naj omenimo še to, da je bil sklep o napeljavi telefona v omenjene vasi sprejet že leta 1951. .in odobren od conskega predsedstva. Tudi glede nabave zložljivega odra moramo spregovoriti par besedi, in to tembolj, ker ta znesek ne predstavlja bogvekakšnega bremena za občinsko bilanco. Dolinska občina nima niti ene primerne dvorane za kulturne prireditve, zato se te vršijo večinoma na prostem, seveda v poletnem času. Toda postavljanje 0-drov na prostem je združeno z velikim naporom in tudi stroški in končno taki zasilni odri so neprimerni za prireditve v večjem obsegu. Prav zato je nujno potrebno, da si občina nabavi o-der. Posojala bi ga raznim kulturnim skupinam, po možnosti proti primerni odškodnini. Dejstvo, da VU odnosno njej podrejeno predsedstvo cone ni dalo svojega pristanka za nabavo odra že v preteklem poslovnem letu nam vzbuja sum, da se za tem skriva navadna nacionalistična diskriminacija. No, o tem bomo spregovo-rtll ob drugi priliki. Dolinska občina je pasivna. Nima nobenega posebnega vira dohodkov. Davkov ni mogoče višati, saj so za presiromašne občane že itak previsoki. Zato je VU dol- žna, da ji nakaže državno podporo. In ne samo, da jo nakaže temveč da jo a resnici tudi izplača! Ali je punčka lojalna? Mala Amerikanka Janet Cray iz Pasadena (Kalifom.) se je rodila šele pred tremi leti, pa je že postala žrtev Maccarthistov. Janet si je bila zaslužila tri dolarje, ko je pozirala v neki slikarski šoli. Toda, ko je prišla njeno mati, da bi prejela denar, so ji rekli, da mora njena hčerka najprej priseči, da je «lojalna». «Toda moja hčerka ne zna pisati!» je začudeno vzkliknila mati. Tedaj so ji predložili besedilo prisege in zahtevali, naj ona podpiše namesto hčerke. Ko si je gospa Cray prečitala listino je odločno protestirala: «Kako morem potrditi, da moja triletna hčerka ni bila «v zadnjih petih letih» član kakršne koli organizacije, ki ima za cilj strmoglavljenje vlade?» «Mi ne delamo nobenih izjem,» so ji odgovorili ravnodušno, «če ne podpišete, ne boste prejeli denarja.» so bili privilegirani vojaki, katerim se je namesto stalne plače dodelil del raje, od katere so izžemali svoj družinski dohodek. Za spahijami so bili janičarji, ki so živeli razdeljeni na horde po vsem carstvu (janičarji so bili Srbi in drugi tujci, ki so jih Turki kot otroke ugrabljali od staršev in jih vzgajali v svoje vojake. Vzgojeni v sovraštvu do lastnega naroda, so janičarji znani kot krvniki srbskega naroda). Vrhovna in politična oblast je bila v rokah paše. Paša je imel neomejene pravice, da vse izdatke, ki jih je porabil za plače janičarjem in druge stroške, izropa po svoji volji od raje. Srbski kmet je bil prisiljen delati na pašini zemlji 100 dni v letu, dajati mu del svojih pridelkov in denar. V pa-šinih rokah je bila vrhovna policijska, vojaška in finančna uprava. Preganjanje hajdukov, pobiranje davkov — to so bili državni posli pašalske uprave v temni dobi. Vsi Srbi v turški državi so bili pravzaprav kmetje. Najbogatejši trgovci in nahijski knezi so živeli po vaseh. V mestu so bili le redki turški priliznjenci. Pravi Srb je bežal v gozdove, čim dalje od mesta. To je vzrok, da je živiljenje pod tujo oblastjo ostalo čvrsto in nespremenjeno v teku stoletij. Značilno je življenje in skupno delo srbskega ljudstva, ki se najboljše odraža v družinski zadrugi. Tedanji način življenja v zadrugi je temeljil na veliki medsebojni ljubezni, kar je še danes vkoreninjeno v Srbiji. Bratska pomoč in ljubezen prijateljev in znancev širi in krepi plemenite občutke v človeku. To je vzrok, da je v srbskem ljudstvu tudi pod največjim turškim pritiskom očuvana poezija o življenju, delu in običajih. Srbske slave, svatbe, poljska dela, pa tudi vsakdanji hišni posli so bili prežeti s pesmijo in veseljem. To je bila moč družinske ljubezni in splošne vzajemnosti srbskega ljudstva. Prav iz teh zadrug so vzrasli prvi hajduki, ki so naskakovali iz gozdov, da bi maščevali izgubljenega očeta ali brata, po-gaženo čast sestre, itd. Po gozdovih so se skrivali pred Turki, ki so jih hoteli v svojo vojsko. Tam so se zbirali v skupinice in napadali v zasedi Turke. Tu je narod spoznal veličino svoje zgodovinske preteklosti, tu je koval svojo bodočnost. Tukaj so se vzgajali tisti kmetje-revolucionarji, ki so vsako priliko izrabili za u-por in, končno ti=ti, ki so zaželi «prevrat» v Srbiji 1804. leta in pošiljali svoje poslance v Petrograd in Moskvo, da se pogajajo. Tja so poslali tudi znanega voditelja srbske vstaje pravoslavnega župnika Matijo Nenadoviča, ki je šel na daljno pot, da od bratskega ruskega naroda zaprosi pomoč. Pot k ruskemu narodu je bila pot vseh naših velikih domoljubov. Ob vsakem težkem trenutku v svoji zgodovini, so naši narodi upirali svoje poglede k vzhodu, v Rusijo. ZA NASE KMETE Par besed o kokoših Včasih sem namreč slišal praviti, da kokoš je kokoš. Toda to ne drži. Tudi pri kokoših imamo take, ki znesejo mnogo jajc in take, ki jih znesejo zelo malo. Ne mislim sicer propagirati za kdove-kakšne vrste kokoši, za tiste, ki znesejo preko 200 jajc na leto, ker sem že uvodoma nakazal na kakšne pogoje kokošje reje se spisek nanaša. Vsekakor pa mislim, da ni kar tako priporočljivo kupovati jajc za valjenje, ne da bi vedeli od kakšne kokoši so, še manj pa je priporoč Ijivo kupovati piščance na trgu, kot «mačke v Žaklju». Preden podsadimo kokljo moramo pomisliti, kje bomo nabavili jajca. Ce imamo kokoši doma, jih bomo odbrali kar sami. Vsaka gospodinja pozna jajca od vsake kokoši posebej. Zato bomo gledali, da bomo odbrali jajca od lepih kokoši, od takih, ki nesejo zelo pogostoma skoraj vsak dan. Seveda bomo gledali tudi na to, da ne bodo jajca predrobna. Nikdar pa ne bomo podsadili kar tjavendan. Nikdar ne smemo kupiti jajc kar tako na sle- Najugodnejši čas za valjenje je pomlad, t. j. mesec marec, april in maj. Poletje ni primerno zaradi prevelike vročine. Ponekod podsadijo tudi na jesen, to pa predvsem zaradi krme. Pri nas pa to ni v navadi in niti bi ne bilo primerno valjenje v tistem času. Pitke, ki so se zvalile spomladi, dorastejo že v avgustu ali septembru ter začno nesti ravno v času, ko starejše kokoši nehajo in ko je težko najti sveža jajca na trgu. Pri nas podsadimo navadno naravno kokljo, t. j. kokoš, ki kloči. Ce pa te nimamo, podsadimo lahko tudi kokoš, ki sicer ne kloči, a jo k temu prisilimo. Paziti pa moramo, da za to izberemo krotko kokoš, in po možnosti starejšo. Plašljiva žival je za valjenje neprimerna. Zelo primerna za valjenje je tudi pura. To je pravcati živi stroj, ki zvali mnogo piščancev. Navadno kokoš ali puro spreobrnemo v kokljo na sledeči način: V primernem zaboju ali ‘ A W ,.ju> ic.fr Orjaške kokoši pasme imenovane Kohinka po, ne da bi vedeli, če so sploh oplojena po petelinih. Tudi na petelina moramo malo pomisliti predno podsadimo. Tudi na to se moramo ozirati, da je petelin lep, da je velik in krepak, da rad poje in se druži s kokošmi, da je krotak a obenem dober varuh kokoši. Našim gospodinjam svetujem, naj nikoli ne kupujejo jajc za valjenje kar na slepo, kjer koli, morda celo v $ j; Slovenci s podeželja, dopisujte v pletenici napravimo gnezdo, vanj položimo nekaj votlih lupin, ki pa so napolnjene s peskom. Gnezdo mora biti tako globoko, da pura, odnosno kokoš, sedi na jajcih, odnosno, da se jih dotika s trebuhom. Za tem. ko položimo žival v gnezdo, ga pokrijemo, pokrov pa pritrdimo tako. da ga ne more vzdigniti. Seveda mora imeti žival dovolj zraka: kajti sicer je nevarnost. da pogine. V takem svoj Ust! J trgovini. Za naše kraje in za naše razmere so najbolj priporočljive kokoši pasme «Livornese» in pasme «Rhode Island». Kokoši livorneške pasme so zelo dobre jajča-rice. To so tiste bele, ali grattaste, ali jerebičaste kokoši srednje velikosti. Njih noge so rumene barve. (Čistokrvna jajca omenjene pasme si interesenti lahko nabavijo tudi pri Kmetijskem inšpektoratu v Trstu). položaju pustimo žival 48 ur. Sele na to jo izpustimo za dober četrt ure na svodobo. ji damo tudi jesti in piti. Nato jo posadimo za drugih 48 ur v gnezdo, in nato še za nadaljnih 48 ur. Po šestih dneh bo začela kločiti. Nato lahko podsadimo prava jajca. Ce pa v tem času ni postala koklja, je znamenje, da je k temu ne moremo prisiliti. (Konec prihodnjič) M. D. VATIKANSKA POLITIKA PROTI LJUDSKIM INTERESOM Za Franca so odlikovanja za duhovnike-delavce obsodba Tudi na Češkoslovaškem uvajajo moderne kombajne v kmetijstvu. Na sliki vidimo prvo slovaško kombajnerko Marijo Siglovo. Kombajn je dospel iz Sovjetske zveze Ze od septembra se vrši v Franciji polemika okrog du-hovnikov-delavcev. Ta polemika se je na mah razširila na vso deželo, dokler ni vanjo posegel tudi Vatikan, ki je v določenem trenutku preko francoskih škofov ukazal vsem duhovnikorn-delavcem, naj se pokorijo navodilom visokih cerkvenih oblasti in* naj zapustijo svoje ideje o misijonskem delu med delavci v tovarnah. Mnogi naši ljudje se sprašujejo, kdo so pravzaprav ti du-hovniki-delavci. o katerih se toliko govori in zakaj se francoske in vatikanske visoke cerkvene oblasti tako silovito boje kontakta duhovnikov z delavci. Zamisel o duhovnikih-delav-cih je nastala že v temnih letih od 1940 do 1943. Abeja Godin in Daniel sta v teh letih objavila knjigo, v kateri sta ugotovila, da je katoliška cerkev v Franciji vedno bolj o-samljena in oddaljena od širokih ljudskih množic in prav posebno od tovarniških delavcev. Pod pokroviteljstvom pariškega nadškofa sta bila ustanovljena semenišča «Pariški misijoni» in «Francoski misijon». V teh sem niščih so se pripravljali duhovniški kadri, ki so imeli namen vršiti svojo službo v tovarnah. V dobi od 1944 do 1946 so se prvi duhovniki-delavci zaposlili po tovarnah in so dobili od škofov dovoljenje, da se udeležujejo tudi sindikalnega delovanja. Večina teh «misijonarjev» se je vpisala v razredno sindikalno organizacijo OGT. Po določenem času so bili nekateri duhovniki-delavci izvoljeni celo za sindikalne zaupnike in voditelje. Najbolj so se francoski škofje vznemirili 1. 1952, ko se je veliko število duhovnikov-de lavcev udeležilo delavskih ma- nifestacij proti «generalu kuge» Ridgwayu. Dva sta bila celo aretirana in od policije grobo pretepena. Ker so se duhovniki-delavci vedno bolj poglabljali v delavske zadeve, so se tudi vedno češčeje udeleževali njihovih bojev za boljše življenjske in delovne pogoje. Avgusta 1953 se je dogodilo, da je skupina duhovnikov-delavcev iz Limogesa ostro obsodila, voditelje katoliške sindikalne organizacije, ki so razbili enotno sindikalno fronto v boju za izboljšanje mezd. Zato pa so francoski škofje odločili likvidacijo seminišča «Francoski misijon», ker so s strahom opažali, da je duhovnik-delavec postajal delavec ne samo zaradi svojega začasnega poklica, marveč tudi po svoji miselnosti. Septembra 1953 jè kardinal Pizzardo, prefekt Svete kon-gregacje semenišč prepovedal duhovnikom in sem .niščnikom izučevanje v delavskem poklicu. 150 semeniščnikom je bila prepovedana vrnitev v semenišče «Francoskega misijona» v Limoges. Po vsej Franciji se je dvignil val protestov proti temu ukrepu. Duhovniki-delavci so bili prav posebno ogorčeni, ker so smatrali, da je bil to udarec njihovemu misijonskemu delu med delavci. Vatikan je ob tej priliki posegel vmes in začel odločno kampanjo proti duhovnikorn-delavcem in jih pozval ,naj se ne vtikajo v delavske zadeve .naj se ne u-deležujejo njihovega življenja in naj živijo v tovarni le 3 ure na dan, ne da bi sprejemali sindikalne funkcije ali se zanimali za mezdna in druga sin dikalna vprašanja. To je bilo odločeno tudi na neki seji francoskih škofov, na katere je pritisnil Vatikan. Kardinali Feltin. Lienart in Gerlier so bili zaradi te zadeve sprejeti od papeža. Objavljena je bila reforma o duhov-nikih-delavcih v smislu vatikanskih zahtev. Največji napad proti duhovniškemu poklicu med delavci pa se je začel v začetku tega leta, ko je škof Lille izjavil, da je duhovniški stan nezdružljiv z delavskim poklicem. Duhovniki-delavci so odgovorili, da cerkev dopušča du-hovnike-parlamentarce, politike, posestnike in tovarnarje in da je zato še bolj potrebno, da dopusti tudi duhovnike-delav-ce. 25. januarja t. 1. je bil objavljen ukaz francoskih škofov, s katerim se sl. marcem prepove duhovnikom-de-lavcem vsako izven cerkveno delovanje. Zaradi tega je 73 duhovnikov-delavcev poslalo francoskim škofom oster protest, ki ga niso umaknili kljub vsem pritiskom. V tem trenutku so posegli vmes jezuiti, ki so odpoklicali vse svoje člane v samostane. Dominikanci pa niso tega hoteli storiti, zaradi česar je Vatikan odločil odstranitev treh dominikanskih voditeljev iz Pariza. Škofje so prav tako ostavili več duhovnikov-novinarjev z vodilnih položajev, ker so podpirali pravične zahteve duhovnikov-delavcev. V soboto 19. februarja je 31 duhovnikov-delavcev iz Pariza odgovorilo kardinalu Feltinu in mu sporočilo, da nočejo izbirati med cerkvijo in tovarno, ker je to za njih nerazdruž-Ijivo povezano. Vsekakor zadeva ni končana. Pravzaprav se je komaj začela. Iz vsega tega se vidi, kako se Vatikan boji vsakega kontakta duhovnikov z delavci in kako noče na noben način delati v njih korist, dočim vsestransko podpira podjetnike in krvnike a la Franco, Petletka v ČSR zaključena Na zasedanju češkoslovaške narodne skupščine, ki je bilo v Pragi 20. januarja t. L, je minister in predsednik sveta za državni plan Jožef Pucik poročal o bilanci prvega petletnega plana. Prvi petletni plan je v glavnem zaključen z uspehom. Globalna industrijska proizvodnja se je podvojila, industrija za izdelovanje proizvajalnih sredstev se je povečala za 110%; mehanične gradnje pa so se povečale za 230%. Ob zaključku petletnega plana je socialistični sektor industrije nudil 99.6% proizvodnje. Ce primerjamo proizvodnje z letom 1937. dobimo sledeče rezultate; električna energija se je povečala več kot za trikrat; proizvodnja jekla se je skoraj podvojila; proizvodnja premoga pa se je povečala preko 50%. V teku izvajanja petletnega načrta se je storilnost delg na industrijskem področju povečala za 66%. Na vseh sektorjih narodnega gospodarstva so se realne srednje mezde povečale za 35%, mezde industrijskih delavcev pa za 56%. Preteklo leto je država nakazala v socialne in kulturne namene preko 81% več kot leta 1949. To nakazilo pred-itavlja četrtino vseh državnih izdatkov. {Angleška okrutnost v Keniji V.kenijski prestolnici Nairobi so pretekli teden sodili 16-letnega rezervnega oficirja evropske policije Bargya Harve-ya Haywarda. Obdolžen je bil, da je nekemu kenijskemu domačinu polil lase s petrolejem in jih nato zažgal. Tudi žrtev «nadebudnega» policista je prisostvovala sodni razpravi. Ta nesrečnež je izjavil, da se je bal oporekati policijskemu oficirju zato. da ga ne bi obdolžili. da simpatizira s partizani Kikuju. Mladega zločinca so obsodili samo na 6 mesecev ječe. mm.. PROTIKOMUNIZEM J I H ZDRUŽUJE — Klerikalno-Ales-sijevo glasilo «Giornale di Trieste» je v sredo objavilo na prvi strani sliko neke protisovjetske manifestacije, ki je bila zrežirana na Dunaju ob zaključku berlinske konference. Isti dan je isto sliko objavil tudi «Corriere di Trieste», tudi na prvi strani. Ali mislite, da je s tem končano? Nikakor. Kdor je imel priliko videti «Primorski dnevnik» od srede, je laih 'o opazil na prvi strani... isto sli-i o in celo v isti velikosti. Pa da si je niso morda celo izposodili? Kako lepo se znajdejo na isti poti nacionalizmi, ko je treba udrihati po komunistih! Takrat «Giornale» in «Primorskega» prav nič ne loči, pozabljeno je vse navidezno psovanje in pitanje po eni strani s «cunjastim imperializmom», po drugii i pa s «,,ravjimi pastirji» ali še kaj hujšega. Kar se pa tiče «Corriera», bi lahko rekli, da ni ne miš ne ptič, ali pa oboje. Trobi pač v tisti nacionalistični rog, ki bolj nese. Trenutno so titovci bolj založeni in zato je protiitalijanski, če bi se pa oni posušili, bi postal prav gotovo protislovanski, kar je sicer v srcu že danes. BARKOVLJANSKE «MNOŽIČNE ORGANIZACIJE — iz «Primorskega» zvemo, da so poslale «množične organizacije» iz Barkovelj Titu pismo, slično tistim, ki so jih krpucali za razne naše vasi v ul. Ruggero Manna. Le kdo so vse te «množične organizacije»? Aha, jih že imamo: dr. Jože Dekleva, Anton Nardin in... pika. Mnenja smo, da je za barkovljan-sko filialko ul. Ruggero Manna še preveč. Proces proti „ Primorskemu" V torek se je začela in zaključila pred porotnim sodiščem v Benetkah sodna obravnava proti Francu Stoki in Stanislavu Renku. ki sta bila tožena, ker sta v «Primorskem» objavila tri članke, katere so italijanske oblasti smatrale kot «žalite italijanske nacije». Obtoženca nista bila prisotna. Na razpravi pa je sodni zbor sprejel tezo BNO\ Ce-.rtek, 4. - Kazimir ‘--------- Petek. 5. - Janez od Kr (I ZGODOVINSKI DNÉV 27. 2. 1936 je umrl veliki si ski biolog J, P. Pavlov. 2. 3. 1824 se je rodil Bc Smetana, češki skladatel 2. 3. 1924 so fašisti zažgal lavsko zbornico v ul. M nina, kjer je imel svoj !' tudi Ljudski oder. 3. 3. 1919 je bila ustanovi III. Internacionala. 7. feb 3. 3. 1953 je umrl v Rovj2iri„kp poslanec Giordano Prati , .??, član CK KPI. Rojča dne bil v Trstu, kjer je vejstari, vodil partijsko organizacij nk, 4. 3. 1844 se je rodil pisatef " 0K sip Jurčič. Umrl je 3.5adl na 4. 3. 1879 se je rodil pesn'ljevcev sip Murn. Umrl je 19.6dra»jjj 5. 3. 1953 je umrl Josip ViV A*" novič STALIN, vodit elSo SS( učitelj delovnega ljui poti, __vsega sveta. __ gnali v asi. P TRST II. 600 vi e in j To si i- Taki tee en SOBOTA: 14.40 Slovenski , ti vi - 15. Predavanje - 16. Cse en* i_a za najmlajše - 19. Pogcx#voji d ženo - 21. Malo za šalo - bi bi zares - 22.24 Lepe melodije i pi glasovi. f Prej NEDELJA: 8.45 Kmetijski v daja - 13. Glasba po žel/JO j 15.30 Koncert pevskega zbohlio Flavij - 16. Malo za šalo - t zares - 17. Klavirski koifa zloi prof. M'irce ,r — Sancinove - bčev l Verdi: «Otello», 1. in 2. dejk_ ’ PONEDELJEK: 18.40 Paul n g kas: La Peri - 19. Mamica" Uan poveduje - 21.45 Književno* umor umetnost - 22. Verdi: «OtelF je n. in 4. dejanje. Jko 19 TOREK: 13. Glasba po Sorjeni 18.40 Koncert mezzosopran" Justine Kralj-Vugove - 19. Gheg; venščina za Slovence - 21.aška ' driski oder - Jules RomL0 ' «Triumf zdravilstva», vesel«®”111'1 v 3 deja-njh. Italiji SREDA: 14. Paganinijevi|° o pricoi - 18. Beethoven: Kolt pa ca klavir in orkester - 19 ZÌ; , niški cedež - 22. Književnos. a°v< . iv li j V liv- . umetnost - 22.33 Schubertovem ; Schumanove pesmi. kih vc ČETRTEK: 13.30 Čajkovski se c har, fantazija - 18. Pagai«-,, Koncert št. 1. - 19 Mam'ase|rir pravljica - 20.30 Koncert. Z r; Slovenske filharmonije - 21. Vropsk matizirana zgodba - 23. Vanonijeva prijava Zveza malih posestnikov o-pozarja davkoplačevalce, da je treba predložiti običajno Vano-nuevo prijavo do Ji. marca t. 1. Kot vsako leto tako bo Zveza tudi letos poskrbela za izpolnitev dokaj zapletenega davčnega formularja, od i. marca dalje bo prijavnikom na razpolago strokovnjak v davčnih zadevah za nasvete, poja- Mala močna skladba. PETEK: 13. Glasba po žfalizir£ - 18. Chopin: Koncert za Kočije, št. 2. - 20.05 Čajkovski: Se|g,47 da za godalni orkester - 211,, ,SI žaški kulturni razgledi - 22.^‘lovin angleških koncertnih dvoraidužnjit ----------------- So ga K I SI O »f< OPČINE Sobota, 27. febr. ob 18 (z.adniitiizacii 22): «Naval Mongolcev» , v-, lata dei Mongoli). mio z Nedelja, 28. febr. ob 16 (zflše: m; ob 22): se ponovi. matere. sniia in izpolnitev formularja. - mmm ■H V četrtek zjutraj prejšnjega tedna se je na konjskem dirkališču na Montebellu težko ponesrečil 51-letni dirkač Giuseppe Renner iz Po-nčane. Med treningom je hotel prehiteti dnug dirkalni -koleselj, pri tem. pa je kolo njegovega vozila trčilo ob drugi koleselj in njegovo vozilo se je zaradi sunka pr ver n ilo. Pri padcu .si je Renner prebil lobanjo in pretresel možgane. Konferenca v Podlonjerju V petek prejšnjega tedna |e bila v Podlonjerju zanimiva konferenca. Udeleženci so ob zaključku sklenili, da pošljejo zunanjemu ministru 'ZS SR tov. Molotovu zahvalno pismo. V pismu se izraža hva- *** V četrtek prejšnjega tedna je 'bila pred kazenskim sodiščem razprava proti vlomilcem v vilo Jori a Goff-rede, ki se nahaja v ul. Pa-nzera v Barkovljah. Odnesli so za nad milijon lir vrednosti. Obsojeni so bili: Angelo Guastalla iz Neaip-lja na 4 leta, 6 mesecev in 15 dni: zapora, Vittorio Reganzin in Ennio Bresich, oba iz Trst vsak na 2 leti zapora. Skupno z vlomilci so bile obsojene še nekatere druge osebe, ki so skrivale oziroma pokupile ukradeno blago. *** V soboto se Je smrtno ponesrečil s službenimi motorjem 28-letni agent prometne policije Bruno Devetta, stanujoč v Tržiču. Ko se je vračal od kosi-la na službeno mesto v garažo v ul. Cor-oneo, se je na ovinku ul. Broletto nenadoma zvrnil z motorjem. Verjetno je s podstavkom Občni zbor PD «Matjašič» v Barkovljah bo imelo svoj redni občni zbor 13. marca, na 'kar že -danes opozarjamo članstvo, naj se ga polnoštevilno udeleži! Delegaciji Podlonjercev so pri ACEGATu odgovorili, da je bil strošek za dokončno ureditev vodne pipe že vnesen v proračun ,ki ga mora sedaj odobriti občina. Kar se pa tiče bruhanja umazane vode skozi pipo so obljubili, da bodo prišli takoj na lice mesta. Ni nam p t. NABREŽINA 'Vžroči Sobota, 27. febr. ob 20: Ijj11^ Slo film «Pesem reke» (CanF Še pi fiume). t, —.. Nedelja. 28. febr. ob 16 i« rav se -ponovi. tožili Sreda, 3. marca ob 20: «Viramhr mi» (Credimi). DOLINA ih. Nei Sobota. 27. febr. ob 19.30: «A1 Zatre tna džungla» (Giungla onn,; sfatto). ' ,, poz- Nedelja, 28. febr. ob 17.30 in r1-Pod se ponovi. eho —---- P, da 1 hlirm «ita i, isto v PD «Kraljič» organizira zh-čp!**3 k 2. marca v (imetu.n.™ «. Jo i: Pustne veselice re-k 2. marca v društvenem 4, zu in v dvorani -lina oi «i,tanovl od 15. do 18. ure -tradicioOfkti sn Pustno veselico — ----------------1 111 sporedu so recitacije, batotUC?1^-graditev najlepše otroške -n» in Od 21. dalje pa do prvih1 Balk tranjih ur naslednjega dne istih -prostorih pustni pl-es z3,i rlK; rasle. S virai bo -znani plesni’ e-člar kesfer «Harlem». Boeato presodnim ijen bar in bi-fe s slaščicami, >1 vrlimi in toplimi jedili. Cene LpriP' ske. rirheru Vabila se - dobijo na se? Je T društva, pri demokratičnih , . ne «ex Benčič», ul. dello ScoC Dl b tradicionalni ples, -ki ga oržaPadal žira PD «Haas». Vabljeni soideua(. ia+Pl i i H riičHm ni in prijatelji društva. Vabil:$v,- dt: na razpolago v društvenih ' uPnos štorih (gostilna Miniussi). ;Ni Ob 16.30 -pa 'bo otroško raj2. ^ 11 Vabljeni so otroci v kosti1; Qni i Nagrade za najlepše kostimowo,l l»e 1» AT* ^ bi S daliji i MALI OGLAnac ->'sPodi GOSTILNIČARJA išče moi vena gostilna v Gabrovcu. ^v°, d nudbe sprejema odbor dicevi vene gostilne v Gabrovcu vtas ne cer do 14. marca t. 1. pOr nerišk Lvino, >*lnčiii Brote- Trgovina barv in firneže« IN VSE-GA POTREBNEGA MATERIALA ;i in BARVANJE IN PLESKANJE V SPLOŠNEM $azati, VIALE XX SETTEMBRE 51 ^etrpf tvrdka B .BARISI & Co Telefon št. 95-449 ^a Ieri IZiBRAN MATERIAL CENE ZMERNE i Ak0 Evr, J?*' KINO V NABREŽINI» predvaja danes, v soboto 27. febr. ob 20. uri in .jutri, v nedeljo 28. febr. ob 16. in 20. uri r6dvi :>j barvni film PESEM KEKE 7SW ! s” Ev