štev. 150.
V Ljubljani, v torek, dne 4. Julija 1905.
. Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26*— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec ,, ,, 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'—• za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5"— za cn mesec ,, „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez .	dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
aie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -	Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Slepo Rusijo.
Neverjetne stvari se gode v Rusiji. Birokracija je izgubila glavo, v kateri že prej ni bilo mnogo pameti a zdaj kar slepo ali pušča upor, proti kateremu je brez moči, ali pa zatira z oholo sirovostjo onega, ki se ji ne more ustavljati. — Tu podajemo eno ilustracijo.
Nehal je izhajati „Slavjanskij Vek", ki ga je izdajal v ruskem jeziku kot vseslo-vansko glasilo na Dunaju dr. Vergun. „Slav-janskij Vek" je bil glasilo ruskih kružkov, je pisal v smislu konservativne ruske stranke in delal tudi za pravoslavje. Rusijo je hvalil in imel sploh ta namen, da povzdigne ruski jezik do veljave vseslovanskega narečja in približa druge Slovane Rusiji. Človek bi mislil, da mora biti to ruski vladi všeč. A ne! Rajni ruski poslanik grof Kapnist na Dunaju je rekel, da če bi mogel, bi najprej z Dunaja izgnal dr. Verguna. In zdaj je „Slav-janskij Vek" ubila — ruska cenzura „SIav-janskij Vek" se je tiskal v 1250 izvodih. Naročnikov je bilo 1126, od katerih na Ruskem 675, na Dunaju 61, na Slovenskem in med avstrijskimi Hrvati 50. Na Ogrskem in Hrvaškem je biMist od vlade prepovedan in so ga skrivaj v zaprtih pošiljatvah dobivali 40 izvodov. Ruska birokracija pa ni trpela tega lista. Na meji so mu zamazali cele strani in trgali liste, in nedavno je „poštno brzojavno vedomstvo" izdalo odredbo, po kateri se pošiljajo vse tiskovine v ruskem jeziku, izdane v inozemstvu, nazaj čez mejo. Ker je čez polovica naročnikov .Slov. Veka" v Rusiji, je moral zdaj list prenehati. Sicer je „Slov. Vek" o katolicizmu s svojega pristranskega stališča včasih krivo sodil, a je bil vendar za slovan-stvo, zlasti pa za Ruse koristen list. — Nesrečna ruska birokracija ga je zdaj ubila. Če zatirajo na Ruskem ljudi, ki jim dobro hočejo, kdo se bo še potegoval za tako državo, ki slepo drvi v pogubo ?
Nasprotno pa prinašajo ravnokar francoski in nemški ilustrirani listi personifikacijo ruske uprave v osebi velikega kneza Aleksija On je carjev stric, ima ogromno premoženje, pa to ni dovolj: Bil je vrhovni poveljnik vse ruske mornarice. Sam Bog ve, ali je Aleksij svoj živ dan kaj razumel o mornarici. A to se ve, da je on kriv strašnega poraza admirala Roždestvenskega, ker pod njegovo upravo so bile ladje tako slabo izdelane in pod njegovo upravo je postal ruski mornar uporen, neumen in za vojno nesposoben. Milijoni in milijoni rub-Ijev so šli — Bog ve, kam! Ko je izbruhnila vojska, so vedno napovedovali, kdaj da bo odšlo baltiško brodovje. A to ni moglo na pot, ker je bilo vse slabo in nedovršeno. Na papirju je bilo vse drugače, kakor v resnici. Skladišča so bila prazna, material slab.
Zdaj je car Aleksija odstavil. On si tega ni vzel posebno k srcu. Sel je v Pariz, kjer se zabava z glediškimi igravkami. Fotografije ga kažejo, kako se smeje v galantni družbi človek, ki je oškodoval svoj« domovino za miliarde denarja in ji nakopal večno sramoto.
Ves svet govori in piše o uporu ruskih mornarjev v Odesi. Ves svet — to se pravi — vsi razen Rusije. Došli nam ruski listi Se danes ne vedo nič o „Knjazu Potemkinu". Ruska cenzura ne pusti o tem pisati. Vse
je revolucionarno, a v listih je mirno, kakor v grobu Svinčena teža ruske cenzure leži nad vsem t;skom. Birokracija mislj^da J3o ljudstvo mirno, če bo slepo, in da hivšfrt>ci-ljiv oni, ki mora biti mutast. A v tem se vara.
Po tem se ni čuditi, da dviga revolucija divjo glavo v Rusiji.
Državni zbor.
Dunaj, 3 julija.
Carinski odsek.
Vlada polaga veliko važnost na to, da parlament še pred počitnicami odobri trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Izprva so se tej zahtevi ustavljali češki, poljski, jugoslovanski in nekateri drugi poslanci. Naglašali so, da se pač ne mudi s pogodbo, dokler ni rešena ogrska kriza in se ne snide ogrski parlament, da tudi ta odobri med vladama določeno pogodbo.
V soboto pa je min. predsednik baron Gautsch pomiril duhove. Izjavil je v seji carinskega odseka, da hoče vlada v vsakem slučaju vaiovati avstrijske koristi ter si obvarovati proste roke. Ogrska vlada je v petek naznanila avstrijski, da ne ugovarja, ako avstrijski parlament že sedaj odobri pogodbo z Nemčijo. Upanje je, da bode tudi ogrski parlament o pravem času storil svojo dolžnost. Ko pa bi se to ne zgodilo, hoče avstrijska vlada takoj sklicati drž. zbor, ko postane vprašanje aktuelno. Ko je baron Gautsch tudi še izjavil, da vladar ne bode Ogrom odjenjal glede armade, je odsek z vsemi glasovi proti češkim odobril trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Odsek je soglasno sprejel tudi resolucijo posl. dr. Marcheta, ki se glasi v bistvu: Ako ogrski drž. zbor o pravem času ne odobri trg. pogodbe z Nemčijo, naj avstrijska vlada ukrene vse potrebno, da Avstrija sama sklene novo trg pogodbo z Nemčijo.
Vendar pa danes ni še pribito, ali zbornica še pred počitnicami reši pogodbo z Nemčijo. Češki poslanci namreč zahtevajo še vedno, naj se pogodba odloži do septem bra, da se snide tudi ogrski parlament.
Jutri se snidejo zopet načelniki klubov, da rešijo to vprašanje in določijo dnevni red. Skoraj gotovo pa bodo češki poslanci odnehali, ako vlada izjavi, da hoče podrža-viti severno železnico, drž. želez, družbo in železnico Košice Oderberg. V tem slučaju utegne vlada dobiti tudi nove kredite za alpske železnice.
Nagodbeni odsek.
Danes je imel daljšo sejo pododsek na-godbenega ali Derschattovega odseka. Ko je pred mnogimi tedni dr. pl. Derschatta obširno utemeljeval predlog, naj zbornica izvoli poseben odsek, da pretresa vsa vprašanja, ki so v zvezi z avstro-ogrsko na-godbo, tedaj ni bilo hvale ni slave ne konca ne kraja. Vse se je navduševalo za ločitev od Ogrske, ako Mažari ne odnehajo s svojimi pretiranimi zahtevami, osobito glede armade. Odsek je bil izvoljen, a pretekli so mnogi tedni, preden se je zbral v posvetovanje. Prvo navdušenje se je ohladilo, po gum je upadel, in uspeh dolgih posvetovanj bode — resolucija, katere se Ogri bržčas ne bodo preveč ustrašili. Potrebno in umestno pa je bilo, da avstrijski parla ment govori resno besedo, preden se reši ogrska kriza. Doslej so vedno drugi krogi z Mažari določili pogodbo in to kot „fait accompli" predložili avstrijskemu parlament. Ta je tedne in tedne rešetal to zapleteno vprašanje, kadilo se je graje in zabavljanja na vlado, a vedno se je dobila večina, ki je pogoltnila debelo kost Sedaj hoče avstrijska zbornica vsaj svariti in pretiti z odporom, ako Mažari dobe, kar zahtevajo. In kaj zahtevajo? Popolno personalno unijo, torej samostojno carinsko ozemlje, samostojno ogrsko, to je, mažarsko armado. Samostojno carinsko ozemlje je Ogrom že obljubljeno, in samostojna ogrska
armada je morda le vprašanje časa, ako se ne zasuče kolo zgodovine v drugo smer.
Danes torej devetorica Derschattovega pododseka sostavlja resolucijo, katero naj sklene zbornica. Baron S c h w e g e 1 je kot načelnik predložil pododseku kompila-cijo raznih resolucij. V prvem delu si je baron Schwegel osvojil resolucije dr. S u -s ter š i č a , dr. F o r t a in dr. B o b r -z yn s k e g a. Drugi del je nekak izvleček, resolucije Pradejeve. Ker je min. predsednik izrazil željo, naj je posvetovanje tajno, ni mogoče dobiti besedila resolucije. Le toliko je prodrlo skozi ključavnico, da je bila razprava jako živahna in obširna. Opetovano so govorili dr. Fort, dr. Su-s t e r š i č , baron M o r s e y , dr. M e n -g e r in A x m a n n ter baron Gautsch. Prisoten je bil tudi fin. minister dr. Kose 1. Prvi del resolucije je obveljal, drugi z raznimi premembami. Nesoglasje je še glede vojaškega vprašanja, o katerem se hočejo posvetovati še razni klubi. Jutri ob 1. uri pododsek nadaljuje svoje posvetovanje. Poročevalcem je izvoljen dr. Fort.
Zbornica ima jutri ob 11. uri sejo.
lfstaja v ruski vojni mornarici.
Kakor si nasprotujejo poročila z rusko-japonskega bojišča, tako ti nasprotujejo tudi poročila o vstaji v ruski vojni mornarici.
V	«edeljo in tudi še včeraj dopoldne so prihajala poročila da so se udali uporni mornarji na „Potemkinu", a v istini je bil „Po-temkin" v ntdeljo zvečer že v rumunskem pristanišču Konstanca. Ruska birokracija, ki je poizkušala že tolikokrat zakriti resnico, storila je to tudi zdaj, dasi je bilo popolnoma nepotrebno, ker se je resnica itak prehitro izvedela. Nečuveno v zgodovini je, da se odpošlje celo brodovje kaznovat mo štvo uporne ladje, a ne more izvršiti svoje dolžnosti, ker moštvo, ki bi imelo kaznovati upornike, samo simpatizuje s pobunje-nimi svojimi tovariši.
Rusko črnomorsko brodovje je bilo 2. t. m. še zasidrano v odeškem pristanišču, a ni bilo vidno, ker je ležala megla nad morjem.
V	nedeljo se je približal J otemkin", a je zopet odjadral. Na -Potemkinu" je imela vlada svojega ogleduha, ki jo je obvestil o vsem, kar se je zgodilo na ladji.
Koj, ko se je približalo črnomorsko brodovje Odesi, je pričel poveljnik ,Potem-kina" tako nujno poživljati mornarje črno morskega brodovja k vstaji, da je sklenil poveljnik Krieger odpluti. A kljub temu mu je pobegnila ladja „Pobjedonoscev". Pretekli petek zvečer so odposlali uporni mornarji na „Potemkinu" odposlaništvo k odeškemu poveljniku, ki jih je sprejel jako prijazno, mesto da bi jih ustrelil na mestu, kakor je predpisano. Odposlanci so zahtevali, naj jih puste v mesto, ker morajo nakupiti vina, mleka in drugih potrebščin. Tudi so povedali, da nameravajo izročiti vdovi svojega umorjenega tovarša 1000 rubljev. General je obljubil mornarjem, da jim bo dal mleka, vina in obvezil, tudi je obljubil izročiti vdovi 1000 rubljev, a slednjo ponudbo je odklonilo odposlaništvo „ Potemkinu" so darovali celo premog, ki je bil naložen na ladji .Pater Regier". Mornarji na „Potem-kinu" slepo ubogajo povelja vstaškega odbora, ki obstoji iz civilistov. Tudi poveljnik je civilist.
Mornarji na „Pobjedonoscevu" so se uprli v petek popoldne. Admirala Kriegerja so obvestili z znamenji, da mu ne nameravajo slediti v Sevastopol. Častnike so deloma pomorili, deloma zaprli Krieger ni poizkušal, da bi upornike prisilil k pokorščini.
Črnomorsko brodovje se je vrnilo v soboto brez .Pobjedonosceva" in „Potem-kina" v Sevastopol. Ko se je vračalo črnomorsko brodovje iz Odese v Sevastopol, je pozval Krieger „Potemkina", naj se pridruži črnomorskemu brodovju, a uporni mornarji so odgovorili s tem, da so se pripravili na beg, „Potemkinu" se je pa pri-
družil „Pobjedonoscev". Iz Sevastopola poročajo, da so na „Potemkinu" ubili vse častnike, izjemoma inženirje pri strojih. Na „ Potemkinu" je tudi 300 tovarniških delavcev. Zvečer 1. julija so izkrcali častnike „Pobjedonosceva" v Odesi. Pozneje so se baje sprli mornarji in del moštva je zahteval, naj se pridruži „Pobjedonoscev" črnomorskemu brodovju. Stranka za združitev s črnomorskim brodovjem je tako narasla, da so se pričeli pogajati z odeškimi oblastmi. Posadka na „Pebjedonoscevu" je razobesila že v soboto zopet rusko zastavo. V nedeljo zjutraj je izročilo moštvo .Pobjedonosceva" zaklopnice topov, a izkrcati se ni hotelo, pač pa je izjavilo, naj se povrnejo na ladjo častniki, ki jih bodo zopet ubogali. ,P»-bjedonoscev" je zasidran v kvarantenskem pristanišču.
„Knjaz Potemkin" je priplul v rumun-sko luko v Konstanco ob 7. uri 10 minut zvečer. Vse je hitelo na morsko obrežje. Rumunski podpolkovnik Valescu, major Ne-kru in poveljniki rumunske bojne ladje „Elizabet" so se podali na krov „Potem-kina", s katerega so s streli pozdravili rumunske častnike. „Potemkin" je menjal znamenja z rusko štacijsko ladjo, a na „Po-temkina" ruski častniki niso šli, pač pa je govoril poveljnik ruske štacijske ladje „Psesuape" z mornarji. Rumunskega obrežnega poveljnika so sprejeli mornarji na „Potemkinu" z vsemi častmi. Poveljnik je pripovedoval, ko se je povrnil na suho, da ga je sprejel neki kadet, ki mu je povedal, da je na „Potemkinu", ki je pobegnil iz OJese. Kadet mu je pripovedoval, kako je izbruhnila vstaja in končal: »Črnomorsko brodovje ni pozvalo „Potemkina", naj se uda, marveč^ pozdravilo uporne vojake z znamenji: „Živelo novo poveljništvo!" Na suho je došlo odposlaništvo upornih mornarjev, da nakupujejo živeža in premoga. Mornarji s „Potemkina" so se objemali z mornarji ruske postajne ladje „Psepuape" v Konstanci. Mornarji so klicali: „Rusija je prosta!" Kakor je izjavil neki član odposlani št va upornih mornarjev, vodi mornarje na „Potemkinu" vstaški odbor 20 mož. Ko je zapustil .Potemkin" Odeso so pozdravljali mornarji črnomorskega brodovja pobunjene tovarše s hura klici. Rumunske bojne ladje so dobile povelje, naj odplovejo v Konstanco. Vse vojaštvo v Konstanci je zbrano na morskem obrežju. Rumunski ministri so odpotovali v Konstanco. Pobunjeni mornarji izjavljajo, da pričakujejo še drugih ruskih oklopnic, na katerih so se uprli mornarji.
„Agence roumaine" poroča: .Knjaz Po temkin" je zapustil 3. t m. ob 3. uri 20 minut popoldne Konstanco. Odpeljal se je proti severovzhodu. Neki mornar s .Potemkina" je obvestil rumunske oblasti, da je veliko mornarjev, ki bi se radi udali, in bodo zapustili „Potemkiaa". Ko priplove na visoko morje, bodo plavali proti obrežju. Rumunske oblasti so pripravile vse, da rešijo plavajoče mornarje, če izvrše svoj načrt. A „Potemkin" je odplul z vsem moštvom, ki je bilo v rumunskem morju popolnoma mirno. Včeraj zjutraj je nameravala ruska torpedovka pripluti v konstansko pristanišče, a se je vrnila, ker je ustrelila na tor-pedovko rumunska križarica „E!izabeta", ne da bi jo zadela.
Rusija.
Položaj v Odesi. „Lokalanzeiger" poroča iz Odese 3. t. m.: Zaprte so vse trgovine, ceste in trge je zasedlo vojaštvo. Na Soborskem trgu tabori vojaštvo, v bližnjem hotelu stanuje vojaški poveljnik general Miloradovič. Soborski trg je zaprt. Odešk - posadka je močna 33 000 mož. V soboto je bilo v mestu navidezno mirno, a mesto je polno vojakov, ki postopajo s civilisti jako surovo. Vsredo je bilo ubitih 3000 oseb. Prebivalstvo še vedno zapušča mesto. Škodo, kijoje povzročilo obstreljevanje Odese v sredo, cenijo na 60 milijonov. Uničenih je bilo sedem ruskih parnikov in 50 jadrnic. »Daily E.vpress" poroča: OJeško
delavstvo je bilo zelo vzradoščeno, ko je izvedelo, da je došel Potemkin v Konštanco. Vstaški odbor je stopil v dotiko z ostalim moštvom oklopnice „Katarina II." V nedeljo zvečer je napadlo več tisoč oseb Vladimirsko vojašnico, kjer so oprostili zaprte mornarje. Položaj je jako resen ker imajo vstaši razstrelivo. Podguvernerja pl. Giersa so obvestili, da napade prekucijska stranka vladna poslopja, če bo umorjen kak izgrednik. Prekucuhom se je posrečilo oprostiti 200 vstašev, ki so bili zaprti v preiskovalnem zaporu V pristanišču za petrolej so ubili tri vojake, ki so bili na straži. Pred hotelom »Krim" je razpočila bomba, ki pa ni nobenega ubila, pač pa poškodovala poslopje. Ruska vlada je sklenila pozvati v Odeso za vzdrževanja reda carigrajsko rusko postajno ladjo. .Novosti« poročajo, da je odpotoval v Odeso grof Ignatjev, ki ima izredna pooblastila. Angleški konzul je pozval angleško ladjo „Cranley", naj ostane zasidrana v bližini pristanišča, da lahko sprejme angleške podanike, ki hočejo zapustiti Odeso. Iz Be-rolina poročajo: Ruska vlada je naprosila velevlasti, naj odpošljejo svoje carigrajske postajne ladje v Odeso, da pomagajo napraviti red v mestu. Ta vest je najbrže izmišljena. Iz Pariza poročajo, da je nastal v Odesi zato red, ker je v mestu 50.000 kazakov. Odeški generalni guverner je izdal oklic, v katerem naznanja, da bodo vojaki nastopili s streljanjem in z bajoneti proti gručam, ki bi se zbirale na cesti. Prebivalstvo je vsled tega razburjeno Število vseh odeških žrtev pretekli teden cenijo na 5000 mrtvih in ravno toliko ranjencev. Razdejana so vsa poslopja v pristanišču. Morali jih bodo na novo zgraditi.
V Nikolajevem so ubili z bombo policijskega načelnika in štiri kazake.
Vojno stanje so razglasili v Nikolajevem in Sevastopolu.
Delavski shodi. Delavci v Minskem so zborovali v sinagogi. Navzočih jih je bilo 5000. Razgovarjali so se o ustavi in o stališču, ki naj je zavzame delavstvo. Sinagogo je zastražila policija, ne da bi motila zborovanja, ki se je izvršilo mirno. — Iz Bjelostoka poročajo, da prirerajo delavci shode vsak dan, na katerih govore proti kapitalizmu.
Peterburški listi ne pišejo o dogodkih v Odesi in Libavi. Le „Naša Žisn" je namigavala na odeške in libavske dogodke in obsojala nasilno politiko. List je bil ukorjen, ker je pisal o stavki premo-garjev v Kronstadtu in ne bo smel prodajati posameznih številk dva meseca.
Stavke. V Kronstadtu so stavkali delavci v pristanišču, a so jim takoj potro-jili plače. Tudi v Peterburgu so pričeli stavkati delavci v pristaniščih.
Upori na bojnih ladjah v Kronstadtu. Dohajati so pričela poročila o uporu mornarjev v Kronstadtu. Neka linijska ladja je zapustila brez čast-n i k o v pri s t anišče , a podrobnosti še niso znane. V pristanišču sta le dve ladji: stara križarica „Imperator Aleksander II." in nova križarica „Slava". Na križarici „Mjuji" so izbruhnili resni nemiri. Mornarji so se uprli in niso hoteli odpluti na strelne vaje. Posadka je nagla-šala, da je ladja vsled svoje starosti popolnoma nesposobna za plovbo, kaj še za strelne vaje. V Kronstadtu so baje stavku-joči delavci zopet pričeli delati.
Begunci iz Rusko-Poljske. Iz Rusko-Poljske je došlo na Prusko 2000 beguncev. Mesta na Poznanjskem in Vzhodnem Pruskem so prenapolnjena z ruskimi begunci. Pruske oblasti so v zadregi, ker se boje, da izbruhnejo nemiri in so zato storile vse, da jih preprečijo.
Častnik zgorel. V Kurskem je zapovedal neki častnik na kolodvoru nekemu vojaku, naj prime nekega pijanega vojaka. Ker je odgovarjal pijani vojak jako predrzno, gaje častnik prebodel s sabljo. Množico, ki se je zbrala na kolodvoru, je to tako razkačilo, da je napadla častnika, ki je pobegnil v voz; a množica je metala v voz kamenje in tramove. Častnik je streljal iz revolverja. Z veliko težavo so rešili častnikovo rodbino, akočijo so polili s petrolejem in jo nato zažgali. Častnik je zgorel. Množico so nato raz gnali
Kako je upornim pomorščakom mogoče voditi ladjo?
Mnogi se povprašujejo, kako je mogoče upornim mornarjem brez vodstva častnikov voditi ladjo, pristati na kopno, streljati in pripraviti se za boj. Vsako vojno brodovje ima nekaj inteligentnega podčastniškega moštva, kateremu je poverjenih več važnih nalog, ki spadajo v delokrog častnikov Častniki sami ne morejo vsega tega izvrševati, temveč dajejo le povelja. V naši mornarici se ti podčastniki imenujejo „štabni podčastniki", v nemški: „Deckunterofficiere«, v ruski pa: .štabni seržanti". Ti vodijo topništvo, torpede, stroje, krmila i. dr. Velikih
voženj, kjer je treba astronomskih proraču-nanj, ne morejo napravljati in voditi, v Črnem morju pa se gotovo dobro spoznajo.
Položaj na Ogrskem.
Baron Fejervary je naznanil voditeljem opozicije, da sicer vladar noče dovoliti ma-žarskega poveljnega jezika, p a č p a je voljan dovoliti, da dobi ogrski del skupne armade bolj narodnosten značaj, kakor d o z d a j. Mažarščina naj bi se uporabljala v službi, pri izobrazbi in občevanju.
.Budapesti Hirlap" poroča, da nameravajo uvrstiti v ogrske polke one avstrijske vojaške novince, ki so jih doslej pridelili nadomestni reservi, ker je bilo moštvo polnoštevilno.
Novinstvo in izjave politiških krogov potrjajo, da vse odobruje način, kako so se soboto vedli načelniki opozicije, ko so kon-ferirali s Fejervaryjem. Povsod prevladuje mnenje, da je bila cela konferenca le ko medija, uprizorjena od Fejervaryja, ker je sam vedel, da ni pričakovati uspeha. Do mnevajo, da bo poleti vse mirno. Koncem sobotnega razgovora je dejal Fejervary Apponyju: »Vzlic temu ne bo šel kralj nikomur na ljubo v Kart o s o !" To je bilo namigavanje, ker se v dvorskih krogih govori, da je grof A p p o n y i uprizoril na Ogrskem vse narodno gibanje zgolj zato, ker gaje vladar na dvornem plesu 1. 190 3. ignoriral. Ta govorica se nam zdi zares — dvorna.
Grozodejstva na Turškem.
Carigrad, 3. julija. Potrjujejo vest, da so gorski prebivalci kurdskega plemena potem ko so se resno pritožili proti turški upravi, prišli v doline in tam uprizorili strahovita grozodejstva. Plenili so po va seh, pobili in razmesarili več tisoč oseb obojega spola. Vojaške čete so bile pasivne.
Maroko.
Danes ali pa jutri izjavi francoski ministrski predsednik Rouvier, da se Francoska udeleži mednarodnega posvetovanja o maroškem vprašanju.
.Petit parisien" poroča, da sta se izrazili Nemčija in Francoska glede maroških spornih točk
Obe državi pripoznata: 1. Maroko ostane samostojna država; 2. suvereniteta maroškega sultana ostane nedotaknjena; 3. upoštevati se morajo pogodbe, ki jih je sklenila maroška vlada z velevlastmi; 4. pripoznata se francosko-angleška in francosko španska pogodba; 5. Francoska dobi posebne pred-pravice, ker se mejita državi. Načrt o konferenci predlože sultanu, da ga odobri
Rusho-japonshn vojsko.
Japonci prodirajo proti Vladi-vostoku.
London, 3. julija. „Daily Tele-graph" poroča iz Sangaja: Japonci prodirajo proti Vladivosto-k u. Domneva se, da pride v bližini T j u -mena do bitke.
Mirovno vprašanje. — Pooblaščenci definitivno imenovani.
Washington, 3. julija. Ruski pooblaščenci pri mirovnih pogajanjih so poslaniki baron Rosen in grof Mura-v i e v , japonski pa zunanji minister baron K o m u r a in \vashingtonski poslanik Taka h i r a. Roosevelt je izjavil, da sta ga obedve vladi obvestili o imenovanju pooblaščencev, ki naj se snidejo okoli 1 avgusta. Obojestranski pooblaščenci so dobili neomejeno polnomoč, pogajati se o miru in ga skleniti. — Vladi si pridržita pravico po-trjenja.
Rusi se umikcjo od Tumena proč.
B e r o 1 i n , 3. julija. 1500 Rusov se je umaknilo iz utrjenih postojank okoli reke Tumen, kjer pričakujejo bitke.
Častna sablja za Ojamo.
Budimpešta, 3. julija. Deputacija, ki bo maršalu Ojami izročila častno sabljo, se vkrca v drugi polovici tega meseca, da se poda v vzhodno Azijo. Deputacija namerava v Tokiu predlagati, naj se ustanovi v Budimpešti japonski konzulat, da bodo trgovske zveze mec Japonsko in Mažarsko bolj živahne.
Kdo vodi japonske operacije proti Vladivostoku ?
L o n d o n, 3 julija Proti Vladivostoku prodira armada generala Hasegave, ki ima pod seboj 100 000 mož. Hasegava se je bil izkrcal v severni Koreji, podil Ruse pred seboj in se ustavil pred tumensko reko. (Tumen tvori v obliki kolena severno mejo Koreje; njegova obrežja so Rusi močno utrdili. Vendar ga ni tako težko prekoračiti, ker je le štri čevlje globok in ima več brodov.) Hasegava bo imel lahko delo, kajtiRusi so svoje utrjene po-
stojanke ob T u m e n u že zapustili
Štajerske novice.
š K jutrašnji dopolnilni volit v i za državno-zborski mandat v volilnem okraju mariborskem, ptujskem, ormoškem središkem, ljutomerskem, št. lenarskem, slovenje bistriškem, slovenje-graškem, vozeniškem, mutskem in marbe škem, kjer je umrl njegov dosedanji zastopnik, poslanec dr. Wolfthard, je izdalo slovensko politiško društvo v Mariboru sledeči volilni oklic: Ker so se Slovenci tega volilnega okraja doslej še vedno udeležili vo-itve, da pokažejo pred ja>nostjo, da v navedenih mestih in krajih še biva slovenski živelj, smatra politiško vodstvo Slovencev za svojo dolžnost, da postavi na volišče kandidata. To pa zato, ker bi nepošteni nasprotniki odsotnost slovenskih glasov takoj napačno in nam v kvar tolmačili. Zato je strogo narodna dolžnost vseh slovenskih volil-c e v tega okraja, da se gotovo udeleže volitve 5. julija in oddajo svoj glas našemu tandidatu, gospodu Josipu Š i n -sotu, županu v Središču. Slovenski sodeželani! V volilni boj nas ne žene upanje na gotov uspeh, ampak ljubezen do našega slovenskega imena. Kdor noče, da se nam očita nazadovanje slovenskega živlia v imenovanih mestih in trgih, ta naj poskrbi, da bo 5 julija vsak slovenski volilec izvršil svojo volilno dolžnost. Število slo venskih glasov naj dokaže, da ne nazadu jemo, ampak tudi v mestih in trgih ob jezikovni meji postajamo vedno bolj krepki!
š Toča v Trbovljah. V ponedeljek jopoldan se je po silni vročini ob četrt na štiri vsipala debela toča, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo. Stehtali so eno zrno, ki je imelo tri četrtinke kg. Veliko škode je napravila na drevju, zlasti pa po vrtovih in njivah, kjer je sklestila vse do golega. Žito bodo morali pokositi. Spotrla je tudi strešno opeko in razbila šipe ni cerkvi in drugod. Na stari šoli n. pr. sta od 54 ostali celi samo dve. Padala je med močnim viharjem dobrih 5 minut ter imela smer od severo izhoda. Pač res, da je sv. Urh malokdaj brez nevihte.
š Pobegnil je iz blaznice nevarni norec 53 let stari Franc Wesiak, doma iz ptujskega okraja.
š Celje. Zrelostni izpit se bode vršil na tukajšnji orgljarski šoli, dne 17. t. m. od 8 —12. ure dopoldne. K izkušnji se je oglasilo 8 kandidatov med temi eden iz Lj»bljane. Oni glasbeniki ozir. organisti, ki zunaj službujejo, ne da bi na zavodu pouk 3 leta obiskovali, se ne sprejemajo k glavnemu izpitu. — Vodstvo.
Dneone novice.
Slovenski juridični kurz za Nemce v Mariboru. Kakor znano, imajo nemški juristi v Mariboru pri okrožnem sodišču slovenske kurze. Zdaj, ko se veliko piše o juridični fakulteti v Ljubljani, ni nezanimivo, kako vlogo so igrali Nemci pri slovenskih kurzih v Mariboru. V kurz so se vpisali tudi Slovenci. A Nemci so bili proti temu. Šele na višjo instanco so smeli pohajati v te kurze tudi Slovenci. Ce bi se torej kje predlagalo, naj se ustanovi v Ljubljani slovenska juridična fakulteta za Nemce, bi Nemci menda tudi ničesar ne imeli proti, le Slovenci ne bi smeli tega imeti, kar imajo oni sami.
Sedaj pa vemo. Razpis naduči-teljske službe v Dobrčpoljah je prinesel uradni list dne 17. junija. § 25. dež. šol. zakona z dne 29. aprila 1. 1873. natančno povč, koliko časa mora biti služba razpisana. Ker poteče razpisani obrok konci junija, je jasno, da je ta razpis nezakonit, ker se do konci junija ne doseže niti za razpis dovoljeni najkrajši rok. Sicer kaj to briga slavno gospodo ! Med kom-petenti ni bilo tistega, ki ga je hotel dež. šol. svet imeti, usiliti si ga vendar ni upal, pa je hotel z novim razpisom natresti v oči peska prizadetim in stvar olepšati. Pa naj se stvar zasukava tako ali tako, resnica je, da taka nerednost ni vredna tako čestitljevih mož, kekor jih vidimo v deželnem šolskem svetu.
— Župansko volitev onemogočili so pristaši liberalnega Vinka Ogo relca pri volitvi v Šmariji pri Ljubljani, ko so videli, da se jim večina neče udati. Osem odbornikov je zapustilo zborovališče ter tako naredilo navzoče nesklepčne. A s tem ne bodo nič opravili, ampak le sebi nakopali "kazni. Ravno tako so delali liberalci v Selcih, a so se nazadnje bridko kesali, da
so se dali od svojih voditeljev zapeljati k takemu nepremišljenemu ravnanju,
—	Prve obsodbe radi domžalskih dogodkev. Okrajno glavarstvo v Kamniku je izreklo obsodbe, ki opravičeno razburjajo vso slovensko javnost in ti bodo gotovo našle globoki odmev tudi iri drugih Slovanih. Cela vrsta oseb
e bila obsojena radi tega, cer je klicala na slovenskih tleh „ Ž i v i o ! " in „Nazdar!" — Obsojenih je pet Kamničanov in 11 oseb iz Domžal in Stoba deloma na 24 urni zapor, nekaj pa tudi na 3 do 5 dni zapora. Obsojeni so ljudje, ker je okrajni glavar Chron izjavil, „da so s svojo navzočnostjo na množico hujskajoče vplivali" ne da bi vedel povedati ali so sploh kaj upili. O klicanju je jričal komisar baron Lazarini, dočim druge uradne priče pri posameznih obtožencih tudi niso mofrle potrditi, da so jih slišale kaj klicati. Že včeraj smo poročali, da je bil obsojen neki gluh mož, ki je samo gledal, taj se godi, a je na sliki nemškega fotografa v prvi vrsti. Zakaj neki vlada ni poslala tudi svojega fotografa v Domžale, da bi fotografiral okrajnega glavarja Chrona in župana Janežiča, katera sta vsega kriva in ki bi morala v prvi vrsti na zatožno klop, ne pa ljudje, ki so popolnoma po nedolžnem prišli poleg. Zanimivo je, da je bilo obsojenih 16 oseb, in to večinoma radi klicanja, torej stvari, katere je izvrševala vsa množica Ce bi se hotelo proti vsem posluževati tistega paragrafa, katerega so izvlekli iz časov, ko je bil v veljavi še .Priigelpara-graf", bi bilo obsojenih na tisoče ljudi, tako pa so obsojeni ljudje, ki so posebno pri srcu okrajnemu glavarju kamniškemu Zato se je menda tudi vse tako skrivnostno vršilo. Obsojen je med drugimi tudi neki posestnik, katerega je orožnik z njegovega rišnega praga podil, na 50 kron. Neki deček je stal, ko so se demorstracije vršile, sred hišo svojega očeta. Izza tirolske ograje so prileteli predenj kamni. Fant je en tak tamen pobral in ga vrgel nazaj. Zato je dobil 5 dni zapora. Značilen je tudi slučaj, da so orožniki ustavili nekega moža, ki je lotel iti domov v Spodnje Domžale po okrajni cesti, ter mu rekli grozivši z bajonetom, da mora iti po drugi poti. Mož je dal poklicati komisarja, ki mu je dovolil, da gre domov. In zato je bil sedaj mož obsojen. Obsojena sta tudi dva Nemca : Steklarski delavec in strastni hajlovec A d. K e h 1 h a u s e r na 4 dni in neki H a n s Lederhas na 3 dni. Kehlhauser je eden tistih nemških junakov, ki so streljali iz revolverjev, Lederhas je pa z revolverjem grozil. V kakem razmerju je visokost kazni obsojenih Slovencev in pa teh revolverskih junakov ! Slovenski obtoženci so vložili seve ugovor proti obsodbam na deželno vlado in bodo, če treba, rekurirali tudi na ministrstvo. Te dni zaslišujejo obdolžence tudi pri tukajšnjem deželnem sodišču.
—	Huda smrtonosna vročina vlada po vsej evropski celini. V B e r o 1 i n u se je 61 oseb zgrudilo vsled solnčnarice, dve sta umrli. Poginilo je blizu 40 konj. V R i m u je 2. jul. umrlo vsled velike vročine in zaduhlega juga 8 oseb, ena umira. Vročine so ondi včeraj imeli 38 stopinj C. Na Dunaju so vsled solnčnarice umrle tri osebe, dve so prepeljali v bolnico, kjer je malo nade, da jih rešijo, dve sta dobili vsled vročine rane. Tri osebe so pri kopanju utonile. 50 oseb se je zgrudilo vsled solnčnarice. Na Reki so včeraj imeli vročine 34 stopinj C. Velika nevihta je bila včeraj po Dolenji Avstriji in Štajerski. Predvčerajšnjim je v Budjejevicah padala toča debela kot kurja jajca. Po Dolenjskem so imeli včeraj velik vihar s točo. Iz Domžal se nam poroča, da je ondi včeraj popoldne okolu 4. ure divjal silen vihar, ki je podrl več kozolcev in dreves. Poštna konja, ki vozita pošto v Motovnu v Istri je včeraj solnčnarica ubila. Iz Gdanskega poročajo, da je včeraj udarila strela v 800 let staro katedralko, ki je takoj pričela goreti. Stolp s slavno igro na zvonce je uničen.
—	Pol polka obležalo vsled vročine. Pulj, 3 julija. Danes je imel domobranski polk št. 5, katerega en batali-jon je bil prej v Trstu, vaje v smeri proti Vodnjanu. Vročina, ki je bila že vse te dni neznosna, je bila danes še hujša in občut-nejša, kakor včeraj. Vojaki, ki so imeli baje le 5 minut odmora, so cepali kakor muhe, polovica polka je obležala. Govori se, d a j e p e t m r t v i h i n okrog petdeset nevarno b»l-n i h. Pri drugem bataljonu sta umrla dva vojaka, en Furlan in en Dalmatinec; za drugi batalijon se še ne ve, ker so distancirani po raznih trdnjavicah več ali manj oddaljenih od Pulja.
—	Strašna debela toča je padala včeraj v pondeljek popoldne ob pol štirih na Kumljanskem. Nevihta je prišla od Trbovelj in Hrastnika. K sreči je bila toča redka, na vsak meter je morda padla ena debeia. Splošno je bila po velikosti in obliki enaka limonam. Posamezne pa so bile lepo
okrogle in debele kakor precej debela jabolka. Splošno jih je šlo po 10 — 12 na kilo, našla pa so se tudi četrt kilo težke. Po strehah prebilo je tako »zrno" po dve opeki eno pod drugo. Bil je velik strah. Hvala Bogu, da je bila tako redko sejana.
—	»Hvaležnost!" V Gorjah so pripustili, da je govoril ob petindvajsetlet-nici »Kat. bralnega društva" nadučitelj Zirovnik. V zahvalo zdaj Gorjanci lahko či-tajo zmerjanje v »Gorenjcu", zakaj je društvo »Katoliško" bralno društvo, ne pa, kakor bi ga imel rad Zirovnik samo »bralno". Svoj takt je pokazal Zirovnik s tem, da je svoj govor ob katoliškem društvu objavil v tako nizkotnem listu kakor je »Gorenjec", in sicer na istem mestu, na katerem smo našli malo prej silno sirovo in slabo umno blatenje duhovnikov.
—	Železniška nesreča. Iz Borovnice se nam piše: Dne 30. junija zgodila se je zopet pri nas železniška katastrofa. Lokomotiva, ki je največ zakrivila nesrečo v Planini, peljala je iz Logatca v Borovnico. Osobje na stroju je baje zaspalo in torej ni zapazilo signala „Halt!\ Skoro je treščil v tovorni vlak in povzročil poškodovanje treh vozov. Strojevodja se je tudi f oškodoval. Glavni vzrok opetovanih nesreč pa je preobilo delo železniških uslužbencev.
—	Skupščina ,,Zveze slovenskih pevskih društev". Prihodnjo nedeljo, dne 9. julij a, bo v Ljubljani zborovala III. redna skupščina odposlancev do sedaj 36 slovenskih v »Zvezi" stoječih pevskih društev. Zvečer po skupščini bode na čast odposlancem ob 8. uri na vrtu Švicarije koncert, pri katerem sodelujejo vsa štiri ljubljanska v .Zvezi" stoječa društva: .Glasbena M a t i c ac, „L j u b 1 j a n a", »M e r k u r" in Slavec" pod vodstvom zveznega pe-vovodje g. konc. vodje H u b a d a.
—	Nevihta. Iz Leskovca, 3. julija. Silna vročina nas je mučila te dni. Nekoliko oseb je padlo v omedlevico. Toplomer je danes dopoldne kazal 30 stopinj. Ni čudo, da si je popoldne nebo dalo odduška. Ob treh se je zatemnilo, nastal je silni vihar, ki je mnogo opeke razmetal raz strehe, gro-melo in bliskalo se, da je bilo groza. Bil je hud naliv, vmes kako točno zrno. Upamo brez škode. — Tudi iz bt. Jerneja nam poročajo v istem smislu.
—	V luži utonil. Na Raki je v vaški luži utonil dveletni otrok.
—	Vojaške vaje na Goriškem. Vaje 1., 3 in 4. bataljona so se začele 2. julija in bodo trajale do 31. Poveljniki so majorji gg : Belsky, Lancarevic in Lavrosky in podpolkovnik Hubacek iz Maribora. Ko bodo polki združeni, jim bo poveljeval generalmajor Wachsmann.
—	Prodajalne za jestvine v Gorici so na poziv namestništva uvedle popolen nedeljski počitek v juliju in avgustu. Tudi brivci bodo morali zapirati ob nedeljah svoje brivnice ob 12 uri.
—	Vojaške vaje ob sedanji vročini. Tukajšno vojaško štacijsko poveljstvo izdalo je umesten ukaz, da se z ozirom na nenavadno vročino vaje vojaštva kolikor mogoče omeje in sicer na jutranji in večerni čas, kadar je niija temperatura, — vendar pa nočni počitek radi tega ne sme biti prikrajšan. Najkasneje do 10. ure dopoldne mora biti vse vojaštvo doma, in nikdarne sme moštvonavaje spraznim želodcem. Posebno se mora skrbeti za zdravo pitno vodo. (Ne-umevno, čemu se potem vrše vaje n a Krasu, kjer pač ni dobre vode!) Pri vsaki vaji mora biti navzoča sanitetna straža, ki ima s seboj vinsko ali citrnonino kislino.
—	Nezgoda. V nedeljo se je peljal odvetniški uradnik Janko Podboj iz Postojne s kolesom v Ljubljano. Ker je bila pot na Viču zelo mokra, spodrsnilo mu je ter je padel v jarek, si raztrgal obleko, kol« pa se je poškodovalo ob kantonskem kamnu.
—	Poročil se je danes g. Frančišek S v a 1, postajenačelnik državne železnice v Doliču na Štajerskem z gospico Angelo Matičičevo, trgovčevo hčerke iz Doba
—; Duhovne vaje zopet lahko opravljajo p. n. gg. duhovniki pri co. jezu itih v Ljubljani, Elizatatna cesta št. 5, cd 16. julija dalje. Začetek bo redno vsak ponedeljek zvečer ob šestih. Prosi se začasne zglasitve pri predstojništvu.
—	Žrtev vročine. V Gradcu se je korporal I. Jeršnik iz Koroške vsled silne vročine vsedel po noči na okno spalnice v II. nadstropju in je na oknu zaspal. V spanju je padel na dvorišče, kjer je obležal mrtev.
—	Srbi na Slovenskem. Srbski posebni vlak iz Belgrada pride v Ljubljano 15. t. m. ob 7. uri zvečer. Drugi dan gredo Srbi v Postojno, zvečer se pa vrnejo v Ljubljano ter se udeleže Prešernove slav-nosti. Dne 17. t. mes. zjutraj odpotujejo iz Ljubljane.
—	Kres bo danes zvečer gorei tudi v Postojni.
—	V blejskem jezeru utonil
je te dni neki mlad italijan.
—	Conferenca Sodalitatis Ss. C. J. za kamniško dekanijo bo v
ponedeljek, dne 10. t. mes. v S t r a n i a h. Začetek ob pol 10 uri
—	Pijančevanje v Zagrebu.
Iz Zagreba poročajo z dne 3. julija: Na-redba proti pijančevanju, ki je bila izdana pred par dnevi se energično izvršuje. Včeraj je bilo prijetih radi prestopka proti tej postavi 32 ljudij in to večinoma ljudij iz najboljših krogov, med njimi nekaj višjih uradnikov.
— Organizacijo privatnih uradnikov in trgovskih uslužbencev v Avstriji popisuje v belgijskem listu »Le Trait d' Union" gosp. Silvij S k e r b i n c Takih organizacij našteva g. Skerbinc 9, ki so nastale neodvisno druga od druge, a so se zadnja leta združile za skupen namen. Organizacija se zmanjšuje od severa proti jugu in od zapada preti vzhodu, tako da imajo največ društev češka Tirol ska, Zgornja in Spodnja Avstrija, najmanj pa Istra. Kranjska, Dalmacija in Bukovina.
—	Razpisano je notaisko mesto v Idriji.
—	Promet med Trstom in Odeso je velik. Lansko leto je znašal 14 milijonov kron. Iz Trsta izvažajo v Odeso kavo, riž, kemniške snovi, sladkor, železn no in stroje, iz Odese pa uvažajo v Trst žita in kože.
Ljubljanske novice.
lj Kres na Golovcu. Danes zve čer bo na posestvu g. FrancaAnžiča na Golovcu v čast praznika sv. Cirila in Metoda gnrel kres.
lj Pevski zbor »Glasbene Matice" ima svojo izkušnjo za samostojen nastop pri koncertu dne 9. t. mes. v sredo ob 8 uri zvečer Generalna izkušnja za skupni točki vseh 4 ljubljanskih pevskih društev jepavpetek obpol 9. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice".
lj Hud baron. Baron Codelli je včeraj svojega hišnika in vrtnarja, ki je zapuščal njegovo službo tako pretepel, da je moral hišnik znatno poškodovan v bolnico.
lj Nekaj denarja je najdenega pred deželno vlado. Več se izve na magistratu. (Telefonična postaia.)
lj Gremij trgovcev je imel včeraj zadnji svoj občni zbor na podlagi dosedanjih pravil. Gremij jesedij izpremenjen v zadrugo na širši podlagi in bo občni zbor te zadruge prihodnji ponedeljek ob 3. uri popoldne v »Mestnem Domu."
lj Seja odbora »Slov. kršč. SOC. zveze" bo prihodnji petek ob pol 8. uri zvečer.
lj Tujci v Ljubljani. Meseca junija t. 1. je došlo v Ljubljano 3623 tujcev
—	za 417 manj kot prejšnji mesec in za 968 več kot v istem mesecu lanskega leta.
lj Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani je otvo lila z današnjim dnevom za svoje člane lastno posredovalnico za v njih stroko spadajoče služ-b e. Ista se začasno nahaja pri načelniku zadruge, Stari trg št. 19, gostilna , Mira-m a r ".
lj Poštena služkinja je 191etna Marijana Jesenkova iz Lip pri Škofji Loki, ki je služila posestniku Ahlinu na Ježici Svojo poštenost je pokazala s tem, da je pripeljala iz Ježice v Ljubljano mleko. Pri raznih strankah je pobrala mesečnino in jo neznano kam popihala. Voziček je popustila na Marijinem trgu. Ahlinovi ženi je povrhu še odnesla ruto in predpasnik.
lj Sejma v Rožni dolini se je udeležilo nad 2000 oseb.
lj Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec rožnik je bil prav topel in dovolj moker. — Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Celsijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj 14 8°, ob dveh popoldne 22 6°, ob devetih zvečer 17 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 18 20, za 0-40 nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dad6 734 6 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 14 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 16, padlo je pa 1015 mm dežja. — Nevihte smo imeli tri in trikrat megleno jutro.
—	Med vetrovi je prevladoval jugozahodni Kot kritični v tekočem meescu malem srpanu se lahko zaznamvajo dnevi okoli 15 , kjer stoji luna v obližji zemlje.
lj Potnik pustolovec. Pred nekaj dnevi je prišel v Ljubljano iz Maribora Lui Wurzer. Obiskal je neko tukajšnjo trgovino z delikatesami, kjer je pripovedoval, da potuje in prodaja delikatese, in je trgovca tudi takoj začel nagovarjati, naj kaj pri njemu naroči. Potnik je medtem dobro jedel in pil, obenem pa je trgovca še pregovoril v to, da mu je dal 40 K na račun za naročeno blago in se odpeljal proti Trstu. Ker trgovec drugi dan ni dobil naročenega blaga, obrnil se je na tvrdko, ka-
tera pa o Wurzerju ni hotela ničesar vedeti. Pustolovec je par dni pozneje dotičnemu trgovcu res poslal nekaj blaga iz Trsta, a proti poštnemu podvzetju.
lj Za veseljem mora žalost priti, tako je rekel danes ponoči nekega posestnika sin iz Mengša. Dečko je bil jako dobre volje. Sel je okoli po mestu s harmoniko in jo tako vlekel, da je povzročil pravo kalenje nočnega miru. — Pot mu je kmalo vstavil policijski stražnik in ga s harmoniko vred odpeljal na magistrat, kjer je moral harmoniko pustiti sam pa priti v jutro na odgovor.
lj Izgubila se je pri veselici »Šišenskega Sokola" v nedeljo zvečer na Kozler-jevem vrtu zlata zapestnica, vredna 36 kron. Pošten najditelj naj jo odd£ pri mestni policiji v Ljubljani.
Razne stvari. Najnovejše.
M e d n arodna razstava časnikov V Lipskem je odprta razstava časnikov. Razstavljeno je 4600 nemških in 1900 inozemskih novin in revij. Časniki so razdeljeni po strankah.
Nevarnost za Cikag o VCi-kagi se je en mestni del ponižal za 10 palcev. Vsled tega so nastale velike premembe po ulicah in tunelu, ki vodi skozi mesto.
Nad princezinjo Lujizo Koburško je razveljavljena kuratela. Sedaj bodeta princ in princezinja tožila za ločitev zakona
En milijon za reveže je za pust la v Cirie pri Turinu gospa Tereza Magnetti. Ta denar se ima razdeliti med dobrodelne zavode v Turinu.
VHomborguje umrl sociolog dr. Maks Hirsch.
Češki dijaki so imeli sestanek, na katerem so sklenili, da mora češko vseučilišče na Moravskem biti v Brnu. Vseučilišče v kakem drugem kraju bodo bojkotirali.
Italijanski senat je odobril s 76 proti 6 glasnvom predlogo o izdatkih za vojaštvo za 1. 1905/06.
Zgorelo je enajst hiš preteklo soboto v Tumpenu na Tirolskem.
Avstrijski minister za zunanje stvari g r o f G o 1 u c h o w -s k i je došel dne 2. t m. s soprogo v Pariz.
Nesreča v gorah. V nižjeavstrij-skem gorovju se je ponesrečil dunajski profesor dr. K i m m e r 1 e. Padel je v neki prepad, kjer je 72 ur ležal brez pomoči. Umrl je vsled izkrvavljenja. — V gorah pri Solnogradu se je ubil 271etni uradnik drž. železnic, P e t r a n , na Schafbergu pa neka gdč. K a i n z.
Književnost In umetnost.
* ,,Prijatelj otroški, Veselje angelsko, Kindesherz himmelw;irts", zelo priljubljene knjižice za šolsko mladino, naj se še samo do 10. julija t 1. naročajo pri dr Jos Somreku, katehetu v Cslju. Ker nastopi po 10 juliju daljše potovanje, se bodo omenjene knjižice dobivale samo v prodajalnici »Katol. tiskovnega društva" v Ljubljani, v Cirilovi tiskarni v Mariboru in v Zvezini trgovini v Celju. »Prijatelj otroški" stane potem: oblika A 16 h, oblika B 24 h, oblika C 36 h. Partitura »Veselje angelsko" stane s poštnino vred 56 h
Naročajte se na »Slovenca" ! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil In več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Slovenska Kršč. socialna zveza.
Vabilo k dvajsetletnici „ Slovenskega bralnega društva v Železnikih, ki se vrši v nedeljo, dne 23, julija 1905. Spored: 1. Ob 9. uri dopoldne sprejem došlih gostov pri vhodu v trg, na to skupni zajutrek. 2. Ob 10. uri sv. maši za žive in mrtve člane. 3. Slovesni obbci skozi trg. 4. Ob 12. uri slavnostni banket v gostilni g. T h a 1 c r j a. 5. Ob 3 uri popoHne večernice (pete litanije.) Ob 4. uti popoldne na vrtu gosp. Thalerja ljudska veselica. Na sporedu je: F3tjc, godba, tamburanje, šaljivi prizori, šaljiva poŠta, ribji lov, itd. Vstopnina 60 vin. Društvom prost vstop. Pri slavnosti sodeluje slavna meščanska godba iz Kranja ter tamburaški zbor iz Selc. Vrši se veselica ob vsakem vremenu. Društva, ki se slavnosti udeleže, naj blagovolijo to naznaniti gotovo do 15 julija ter naj pristavijo koliko oseb se udeleži banketa. Kuvert stane 2 K za osebo. Društvom, ki pridejo z vlakom v Skofjo Loko se na željo preskrbe potrebni vozovi. Od Škofje Loke do Železnikov in nazaj, ako nam pravočasno naznanijo število udeležencev. Ako bi bilo kako društvo pomotoma prezrto in bi ne dobilo vabila naj nam to oprosti, ker vabljena so itak vsa slovenska društva. — Odbor -Slov. bralnega društva" v Železnikih.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 4. julija. Državni zbor bo skoro gotovo zboroval do 12. t m. Češki radikalci obstruirajo drugo branje trg. pogodbe z Nemčijo, a Mladočehi in češki agrarci jim ne pomagajo, ker se vlada ž njimi pogaia.
Dunaj, 4. julija. Poslanca Schonerer in Stein sta vložila nujni predlog, da je razprava o razmerju z Ogrsko nujna, da se pripravi ločitev. Poslanec Stein namerava nastopiti proti današnji izjavi predsednika Vet-terja, da ne more povabiti vojnega ministra v zbornico. Derschattov pododsek je sprejel dr. Susteršičevo resolucijo.
Zagreb, 4. julija. Včeraj popoldne je bila konferenca hrvaške stranke prava. Izvoljeni so poslanci dr. Derenčin, dr. Ha-rambašič in Zagorac v odbor, ki se dogovori z vsemi ostalimi hrvaškimi opozicijo-nalnimi strankami glede sporazumnega nastopa pri prihodnjih volitvah.
London, 4. julija. »Standard" poroča iz Odese: V petek so uporni mornarji na »Potemkinu" poslali na kopno pooblaščenca z brzojavko na carja, kjer zahtevajo ustavo. Brzojavko niso oblasti pustile odposlati.
Peterburg, 4. julija. Poveljnik črno-morskega brodovja, admiral Cuknin, se je iz strahu pred upornimi pomorščaki vrnil v Sevastopol po kopnem.
Peterburg, 4. julija. V Putilovih tevarnah stavka 12.000 delavcev. V vseh ladjedelnicah ob baltiškem morju nameravajo stavkati, ako se ne ugodi zahtevam delavcev.
Kerson, 4. julija. Na vojaškem vež-bališču se je oddelek vojakov uprl kapitanu Nigovodskemu in ga ranil. Polkovnik Davidov, ki je z golo sabljo priletel na pomoč je bil petkrat zaboden z bajoneti. Davidov je pripeljal bataljon še v vojašnico, pisal carju, potem se pa zgrudil.
Peterburg, 4. julija. Preteklo noč je jela velika množica napadati hiše v ulici Mjasnacajo, kjer so potolkli pohištvo in pometali vse na ulico. Policija je druhal raz-gnala s pomočjo kazakov. 20 oseb so zaprli, en policijski častnik in 4 kazaki so vsled ran, prizadetih od kamenja obležali.
Kronstadt, 4. julija. Tu je bila velika revolta. Vojaštvo je moralo streljati s strojnimi puškami. Na linijski ladji »Aleksander II." je bil upor, katerega so s silo udušili.
Odesa, 4. julija. Uporna bojna ladja »Pobjedonoscev" se je udala. 67 upornikov so izkrcali na suho. Od častnikov označeni kolovodje so bili takoj obešeni na jambore.
Odesa, 4. julija. Neka ruska torpe-dovka je dobila povelje, izslediti »Patem-kina" in ga s torpedom potopiti. Torpedo vka je na svoji poti srečala angleški parnik „Grandly", o katerem se sumi, da je podpiral vstajo na »Potemkinu" in da so se člani revolucijskega odbora prekrcali nanj. Torpedovka je ,GrandIy" pripeljala v Odeso.
Libava, 4. julija. Tu so se uprli mornarji. V bojih je bilo ubitih 200 oseb. Vojaštvo se je pridružilo vstašem.
Carigrad, 4. julija. Vsled dogodkov v Odesi so strogo zastražene turške vojne ladje.
Rim, 4. julija. Doslej je bila pri volitvah za mestni svet oddana velika večina glasov monarhistom združenim s katoličani. Doslej je voljenih 24 katoličanov, 3 liberalci in dva neodvisna kandidata. — Popolni poraz liberalcev je napravil velik vtis
Pariz, 4. julija. Zbornica je sprejela zadnji članek zakonske osnove o ločitvi cerkve od države.
New York, 4. julija. V Gvanajuhe v Meksiki je divjal vihar, ki je vse uničil. Število mrtvih je do 1000.
Peterburg, 4. julija. Linevič bt;zo-javlja, da so Japonci pričeli ofenzivo pri Hailungčenu, a so se umaknili, ko so zadeli na ruski odpor.
London, 4. julija. 1500 topničarjev, poslanih pred par tedni iz Vilne v Mandžurijo, se je med potjo uprlo; 17 vojakov kolovodij so obesili.
Vrashington, 4. julija. Vrše se dogovori o premirju na bojišču.
flVefeorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S a	Čil opazovanja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Nebo	|1« ■g a e U- £
3	9. zveč.	741-8	+20-7	sr. svzh.	pol obl.	2 3
	7. zjutr."	7411	+ 19 4	si. jvzh.	soparno	
	2. pop.	7391	+31-4	sr. jjzah	jasno	
Srednja včerajšnja temp. +26 2», norm. +19 3°. Včeraj popoldne vihar iz severovzhoda.
Zahvala.
Iskreno zahvalo izrekamo za vse mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere in sestre, gospe
Marije Mori -d. (Mil.
Posebej se še zahvaljujemo preč duhovščini, vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem za tako številno spremstvo na zadnjem potu predrage pokojnice, vsem darova-teljem krasnih v6ncev in sploh vsem, ki so dragi rajnici izkazali zadnjo čast.	1343
Zalog, 3. julija 1905.
Rodbina Sicherl-Gradišek.
Po najnižjih cenah
se dobe v tovarni za stroje
G. Tonnies u Ljubljani
M

pod jamstvom in po najnovejših modelih in konstrukcijah vse vrste strojev za obdelevanje lesa, jarmenike (Sagegatter) in kompl. oprave za žage, mline itd., turbine, transmisije, vlake, vijake, dvigalnike. Zastopstvo renom. Reform-motorjev za bencin, bencol itd. Lokomobili, Hult-mo-tori (rotacijski parni stroji) parni kotli.
Rabljeni motorji prav ceno.
1354 10-1
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, počenši od 5—70he-ktolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 i ceni tvrdka Alcks. Breyer i sinovi,
Križevci (Hrvaško).
Služba
o
Hotel Lloyd.
V sredo, dne 5. julija 1905:
Vojaški koncert.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina 40 vin. za osebo'.
3-1
Prosim torej vlč. gg. župnike in drugo slavno občinstvo blagovoliti poročati o taki priliki na M. T. poste restante Razdrto, Notranjsko.
Zadruga gostilničarjev in ka= varnarjev v Ljubljani
naznanja svojim č. gg. članom, da je vsled odborovega sklepa na podlagi § 1 zadružnih pravil ustanovila in otvorila za svoje člane
posredovalnico
za vse v njih stroko spada-
1346 3-1 joče službe.
Ista se nahaja pri načelniku zadruge gosp. Tosti-ju, Stari trg 19 in je odprta vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne izvzemši nedelje in praznike.
Več tesarjev
dcbi trajen zasluže^c^ dcbri 1348 5-1 plači pri
..Kranjski stavbni družbi".
v Ljubljani, Levstikove ulice.
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (10)
1215 6
Vse vrste
modnega blaga
radi konca sezone
po zelo znižanih cenah
priporoča
Ernest Sark, Dvorni trg 3.
Blizu državne ceste v jako lepi legi v Olševku blizu Kranja na Gorenjskem se oddasta ena večja in ena mala
soba in kuhinja
z vso upravo za letovičarje.
Več se izve pri posestniku Francetu Ju>
vanu v Olševku pošta Tupaliče. 1344 3—1
1%I ------- —
T
Vrtini rji!
V predmestju ljubljanskem je naprodaj
zelo pripravna novo zidana
občinskega sluge
v Ribnici je oddati.
Plača po dogovoru.	1353 5—1
Prošnje vlagati je do 1. avgusta letos.
Županstvo Ribnica, 2. julija 1905.
Praktikanta
1349 2—i sprejme
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
(Medjatova hiša.)
Prevzamem ali kupim že vpeljano
malo trgovino
1347 na deželi s stanovanjem.
ilosiiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav	1194 104_7
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo?
Mojstrana.
Velika zračna soba s popolno hišno opravo se odda čez poletje proti primerni ceni. — Natančneje se poizvd pri P. Kovač - u, posestniku in gorskemu vodniku v Mojstrani.	1325 3—3
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov <
Za $ld. 195
1327 3—3
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom( 1 dulec tustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
V najem se da 1313 3-3
ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda v prijaznem kraju ob okrajni cesti ležeče in v prav dobrem stanu se nahajajoče malo
posestvo z gostilno
lepim vrtom, kegljiščem, potrebnimi gospodarskimi poslopji pol ure oddaljeno od železniške postaje. Kje pove upravništvo tega lista.

1333 2-2
Razglas.
Dne 9. julija t. 1. popoldne ob 3. uri oddala se bodo potom
zmanjseualne dražbe
razna stavbena dela nove enonastropne hiše za gg. organista in kapelana.
Dražba se bode vršila v občinski pisarni v Sodražici. Vsa dela so proračunjena na 11 867 27 K.
Pismenim ponudbam je priložiti 10°|0 varščini.
Načrti, pogoji in drugo je razpoloženo v občinski pisarni.
Stavbeni odbor.
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1905/6 dne 15. ju» lija in se prično ob 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 9. julija med i/29. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega solskega sveta.
Ljubljana, dn£ 28. junija 1905.
1322 3~2	Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
1324 6-3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
z gospodarskim poslopjem (hlev
za 2 živini) in s 1100 m2 obdelanega vrta. Celo posestvo je visoko in gosto ograjeno. Kje, povč upravništvo tega lista. 1332 3—3
Za tujce!
se odda novo napravljeno poslopje s lčtimi mobliranimi sobami in kopalno sobo. Kraj jako romantičen, izleti na vse strani: (Peričnik, Vrata, Triglav, Rožica, Kepa, Belo peško jezero itd.), posebno pripravno za hribolasce oddaljeno 10 minut od postaje. Na razpolago vozovi, vodniki, kakor tudi v gostilni nov klavir. Za P. T. tujce dobra kuhinja in pijača, točna postrežba, solidne cene. — Za obilen obisk se priporoča udani
Ivan Janša, gostilničar po domače Železnik, Dovje, Gorenjsko.
FL
•/->•> .v. •/->	? _
'/-> V^A.V >'/ .V > > .V. V-.\ '/-'. "r/. <'.vv—/. ">•—/. <'.\* nv/, </.v
V".is>.V. >.v..V>/--A>V-A •/->■/-•
mmmmmmmm
Švi
carija.
V torek, 4. julija
koncert
»Društvene sodbe".
1
1342 2—2
Začetek ob 7. uri zvečer, o Brez vstopnine.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje . » .
I. Kenda.
I