rcffnfe. , f^fat -_trn T!.__V Ljubljani dne M. Februarja 1938. A^. g. <"osamema ffev5TTta f DJti VOHEDEEJStCI Posamezna itevfl- ka 1 Din mesečno, (e «e sprejema list * upra»i, naročnin« ______ _ __ % |f » T^k # ma i» _ ^^B ^^m M ^^^^^^ š^m 25 četrtletna flV fl^F ^^M g ^^M jeva 13 Dia Cene inse- ^^ IM ^^M ^^M M ^^M ^ Poštni račun, ratom po dogovor« JHbBrfF ^^^^^^ CHP^^ JMtmmm*0 Ljubljana Uredništvo: Kopi-Urjeva uL št. 6/111. Telelon št. 4001, 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek Hitler ie govorit 3 ure Berlin, 20. februarja. Danes se je sestal nemški državni zbor. Predsednik rajhstaga maršal Herman Goring je začel sejo točno ob 13 ter je takoj podal besedo vodji rajbu državnemu kanclerju Adolfu Hitlerju. V svojem govoru je Hitler med drugim povedal tole: Razlog za sklicanje nemškega državnega zbora šele za današnji dan, je dvojen: L smatral sem za potrebno, da izvedem nekatere osebne spremembe po 30. januarju; _ 2. na določenem polju nemške zunanje politike sem hotel imeti jasno sliko, preden govorim pred vami. Moj današnji govor bo obsegal pogled v preteklost, pa tudi pogled v bodočnost. Dan, ko sem bil jaz pozvan kot voditel j največje nemške opo-zicionalne stranke v zgradbo na Viljevovem trgu, da iz nje grem kot voditel j in kancler nemškega naroda, je pomenil preobrat v zgodovini našega naroda. To je bil preobrat in bo tudi preobrat ostal -/.a večne čase. O tem so prepričani vsi nacionalisti. Potem je Hitler več kot eno uro podrobnostno filozof i nil o norodnosociali-stični revoluciji in njenem pomenu, nakar je prešel na jiodrobnosfen opis ogromnega napredka Nemčije v zadnjih jjotili letih, odkar je na oblasti on, Hitler. Ali je morda potrebno, da spominjam na največji vzor vseli prejšnjih revolucij, nu dobo, ko je giljotina pol desetletja slavila svoje krvave orgije — to je vendar ravno toliko časa, kolikor traja obnova Nemčije. Ali je morda potrebno, da vas sfiominjam na boljševiško revolucijo, ki jc poklala milijone in mili jone ljudi in katere krvniki, ki so še vsi oškropljeni s krvjo, zavzemajo zelo važno mesto v zboru demokratičnih ustanov? Ali naj vas spomnim na pokolic, ki jih uganjajo marksistični elementi v Španiji? Število teh žrtev po zelo obzirljivi oceni ljudi, ki sami ighajajo iz demokratičnih držav, nikakor nc znaša manj kot jx>l milijona. Čc bi bili mi v teli petih letih tako morili in požiga 1 i, kakor so to delali demokratski državljani sovjet-skoruskega ali sovjetsko.španskega jioreklu, to je judovske rose, nam prav gotovo na noben način ne bi uspelo, da iz Nemčijo, ki je bila materialno nn tleli in jiojioluomn upropaščena, napravimo državo, v kateri vloda red in v kuteri se jc vse na novo preporodilo in razmahnilo. Ko sem kot državni kancler prevzel oblast nad Nemčijo in s tem tudi odgovornost za usodo Nemčije, je bilo z ozirom nu katastrofalno stanje Nemčije potrebno, da sc ne zadovoljimo s kakim polovičarstvom in da nc oklevamo. Država, ki je imela upanje, da jo bomo rešili, jc od nas zahtevala hrabrost v dejanjih in ne hrabrosti v kritiziranju in klečeplazenju. Tek dogodkov potrjuje besede nekega našega neusmiljenega nasprotnika, ki jc dejal, da v Nemčiji živi 20 milijonov ljudi več kn.kor bi bilo treba. Narod, o katerem tako mislijo, si ne želi časnikarskih poročil, niti parlamentarnih razgovorov, ne želi si tudi nc anketnih odborov in mednarodnih razprav. Prav nič mu tudi ni do plitvih fraz domačih in tujih tako imenovanih državnikov. Bog obvaruj — v takšnih trenutkih narod vahteva rešilno delo, ki nc potrebuje kakih govorniških vaj in neumnih člankov v časopisju, ampak zahteva dejanj. Želel bi, da s svojimi uspehi dokažem, da sem Imel pravico postopali tako, kakor sein postopal. Ce jc Nemčija danes v gospodarskem oziru rešena, se mora za to nemški narod zahvaliti edino svojemu vodstvu in svojemu lastnemu delu. Inozemstvo k temu ni prav nič doprineslo, niti najmanj ne - da ne govorim tudi še kaj o kakšni pomoči od zunaj. Sicer pa jaz nisem nikdar nili pričakoval da bo drugače kakor pa v resnici je. Za nas jc bil O čiščenju vojske in o Avstriji je dat malo informacij Hudi napadi nemškega vladarja na neresnično časnikarstvo narodni socializem vedno eno od osnovnih načel. Rešitev nemškega naroda moramo izključno iskati le v mejah svojega lastnega pojmovanja in svoje lastne moči. Potem govori Hitler o gospodarskem, kulturnem in socialnem napredku Nemčije ter navaja v dokaz same številke. Nismo se udeleževali nobenih svetovnih gospodarskih konferenc, niti ne razpolagamo z velikimi možnostmi, s katerimi se lahko pohvalijo druge svetovne sile, pa smo vendar kljub temu uspeli, da se rešimo. V drugem delu svojega govora se jo kancler Hitler dotaknil najprej razmer v nemški vojsk L Hitler se je silno ostro postavil proti glasovom, ki se širijo v inozemstvu v zvezi z dogodki dne 4. februarja. Rekel je, da so danes v Nemčiji vse ustanove narodnosocialistične in da je torej vojska popolnoma narodnosocialistična ustanovn. Ko je pred osemnajstimi leti sestavljal program svoje stranke, je že zahteval za Nemčijo močno ljudsko armado namesto plačane vojske 100.000 mož, ki jo je Nemčiji dovolila versajska mirovna pogodba. Vsi višji častniki, ki so se umaknili mlajšim močem, zaslužijo z Blombergom in Fritschem tako hvalo za svoje delo, kot je z besedami sploh ne moremo izreči. V Nemčiji je danes samo ena avtoriteta, in to sem jaz. Jaz sem vrhovni poveljnik vse vojske in danes imamo v zraku, na morju in na kopnem armado, ki bo znala braniti Nemčijo. O zunanji politiki Nato je Hitler ostro obsodil v štirih točkah delo Z v e z e narodov. Rekel je, da se Nemčija sploh nikdar več ne ho vrnila v ženevsko ustanovo. Ustanova, ki mora kloniti pred izvršenimi dejstvi, ne zasluži nemškega članstva. Ce se zgodi, da bo Zveza narodov obstojala še sto let, tedaj bodo nastale razne države, ki jih Zveza narodov ne bo hotela priznati. O stališču Nemčije do Franeijo Hitler ni povedal nič novega. Omenil je samo, da nima napram Franciji nobenih teritorialnih zahtev, pač pa je francoski tisk tisti, ki zastruplja duše francoskega naroda s sovraštvom proti Nemčiji. Tudi proti Angliji nima Nemčija nobenih teritorialnih zahtev, pač pa obsoja Hitler še bolj pi-sanje angleškega tiska kot pa francoskega. Prav tako ostro je Hitler napadel angleške parlamentarce, ki v parlamentu obravnavajo nemško politiko tako, kakor da bi bila v njihovi oblasti, da lahko Nemce zaradi nemških zadev dolže vele-izdaje. Hitler ponavlja zahtevo po kolonijah. Nemčija mora dobiti nazaj tiste kolonije ki so jih ji zavezniki vzeli z mirovno pogodbo. Pomanjkanje kolonij se ne more nadomestiti s kreditom Nemčija kredite odklanja, ker jih ne potrebuje. 0 odnošajih do Japonske je Hitler rekel da so več kot prijateljski, ker slone na trozvezi' ki so jo proti Kominterni sklenile Nemčija, Italija in Japonska. Nemčija iskreno želi kar največjo zmago Japonske na Kitajskem, ker Kitajska ni sjiosobna braniti se proti boljševizmu. Ce pa Japonska na Kitajskem porazi boljševizem, bo to največje dobro, kar ga lahko kdo stori za evroji-sko civilizacijo in kulturo. Nemčija se ne boji zaradi japonske zmage premoči rumenega plemena, ker nemški rasizem že ve voditi pravilno plemensko politiko. Zato bo Nemčija priznala Mandžu-kuo, s Kitajsko pa želi ostati v najboljših odnošajih. Nato je Hitler govoril o odnošajih z Italijo, ki so seveda nadvse tesni. Hvalil je Mussolinijevo poslanstvo v novi Italiji. Z Italijo pa veže Nemčijo enotnost stališča, da mora zmagati v Španiji nacionalistična Španska. Nemčija ostane do zad- • O • Še sie lahko deležni nagradnega žrebanja ki ga razpisuje »Slovenec« za svoje naročnike sano pod tokVlM?2.!tm4aiia5P°daliŠUiem0 M VpIa"la Uk°' kak°r ,B M ramC -pi- Pravico do žrebanja imajo: meseciVrlX!noar°eniki *SloVmca<<' ki se na">' - tri mesece in plačajo tr{- še za me7ecafebru^ t t ^^ naiman) raeSeCC na dnevneSa »Slovenca« in ki plača naročnino Gornje pogoje lahko izpolnite; m ,1:.Na. pošti sZ01^"1?0, čekovnega računa 10.650) nepreklicno do ponedeljka, 21. t m. Na zad_n,i strani srednjega dela položnice napišite, ali ste nov ali star naročnik 2. Pri vseh naših zastopnikih nepreklicno do ponedeljka, 21. t. m. Istočasno ie treba kakor SilnTce r&naT ^ ~ ZaSl°pniki m°rai° Se iSli dan' * PonedelTek p^lati nam Vsa kasnejša sporočila in vplačila ne bomo upoštevali. ?? ( i p°družnicnh. v Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Novem mestu nepreklicno do torka 22. t. m., do 6 ure zvečer. - Povsod drugod pa, kakor pod točko 1. ali 2. preK1,cno do torka' 4. 1'ri vseh podružnicah v Ljubljani, to je: za Bežigradom, na Tyrševi cesti, trafika v »Poštnem domu« nasproti cerkve sv. Krištofa- v trafiki Pasaže Nebotičnika, Gajeva ulica, in ivristota, na Miklošičevi cesti št 5 - nepreklicno do srede, 23. t. m., do 6 ure zvečer, (opoldne) UPraV1 Y L'ubI,am' K°P'taneva ulica št. 6, pa do četrtka, dne 24. t. m., do 12 ure sredo)ŽinCbnaKn'n ^ a*1*?- !1 ure. 0 Avstriji je Hitler bil dovolj kratek in je omenil samo to. da je hvaležen Schuschniggu, da je prišel nn njegovo vabilo v Berchtesgnden. Češkoslovaške in Poljske pa so je Hitler dotaknil v odstavku, ko je govoril o 10 milijonih Nemcev, ki žive v dveh sosednih državah. Nemčija meni, da je odgovorna za kulturni in nacionalni razvoj mučenikov, ki žive v teh državah in bo z vso svojo silo znala braniti koristi teh svojih rojakov. Z Bolgarijo, Madžarsko in Jugoslavijo je Nemčija v prijateljskih odnosih. Svoj govor je zaključil Hitler z besedami, dn upa, da bo božja Previdnost podprla to njegovo delo, in končal govor z vzklikom: >HeiI Deutsch-land!< Po njegovem triurnem govoru se je nato G6-ring kratko zahvalil Hitlerju, nakar so vsi j>o-slanci koralno zapeli »Doutschland, Deutschlaiid Uber allesc in >Horst VVessel Liedc. Odmevi v Parizu Pari«, 20. febr. c. Pariški večerniki obširno objavljajo odstavke iz Hitlerjevega govora. V svojih komentarjih omenjajo, da je vsebina Hitlerjevega govora s svojimi statističnimi podatki utrujala ne samo poslance v Reichstagu, ampak tudi nemško publiko, ki je v Berlinu bila zbrana |>o kavarnah in restavracijah, kjer je poslušala* prenos go- Neki hudomušni francoski večeniik je objavil celo naslov, da je Hitler govoril tri ure ' ' "t. • •• Večina komentarjev pa poudarja, da Hitler ze dolgo ni govoril o zunanji politiki tako strastno kakor to pot. Posebno hud je odpor francoskih časnikarjev proti tistemu delu Hitlerjevega govora, v katerem je napadel naloge sodobnega časnikarstva. Hitler je namreč predlagal, naj se posamezna države z diplomatskimi notami med seboj obvežejo, du se v časopisju no bodo več napadale. Francoski tisk omenja, da v Franciji ni državnika, ki bi si upal zadaviti svobodo francoskega časnikarstva. Še posebno žolčni so pa tisti francoski konien-larji, kj pravijo, da je ltillcr v imenu Nemčije in Italije izjavil, da v Španiji ne sme zmagali republikanska stranka. Posebno hudo se sliši listi odstavek, češ da Iii republikanska zmaga pomenila ukinitev ravnotežja v livropi. Glede Avstrije pa zamerijo francoski tisti Hitlerju, da niti z. besedico ni hotel izpovedati, da Ih> spoštoval avstrijsko neodvisnost. ZATO TAKOJ POSTANITE Lastništvo »Slovenca«. Eden je odstopil? Razkol v angleški vladi zaradi Italije privede! v tako zagato, da so potrebno nove volitve, čc se hoče k njegovim odhodom preokrc-niti angleška zunanja politika. London, 20. febr. TG. Seja vlade jc trajala polno tri ure in 25 minut ter je bila nad vso viharna. Navzlic vsem pomirjevalnim poskusom, da bi so stališče predsednika Cliainberlaina in zunanjega ministra Edemi glede postopka pri pogajanjih z Italijo zedinilo. je seja potekla brezplodno. Na koncu je zunanji minister izjavil, dn odlaga ministrstvo za zunanjo zadeve. Ministrski predsednik je zu enkrat ostavko sprejel, toda dejal je. da mora še govoriti s kraljem. Tako bo šele v poznih večernih lirah znano, če Eden res ni ver zunanji minister. Po Londonu vlada veliko razburjenje. London, 20. februarja, c. Danes se je zgodilo v Angliji nekaj takega, kar pomeni v angleških tradicijah isto, kot da bi zemlja spremenila svoj tek in se začela vrteti v drugo smer. Angleška vlada sc je namreč sestala na sejo v nedeljo pojioldne ob 16 uri. Kaj takega morejo opravičevati samo izredni dogodki in po zadnjih vesteh je položaj tak: ali mora Eden podati ostavko, ali pa bo moral Chamberlain razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Vse to pa zaradi razmerja med Anglijo in Italijo. Dogodki so se razvijali tako-Ie: V J>etek 6>ta se f>rcd Grandijem Eden in Chamberlain ostro sprla zaradi pogajanj z Italijo. Eden namreč zahteva, naj sc pogajanja z Italijo začno, ko bo Italija 1. pristala na odhod prostovoljcev iz Španije; 2. ko bo ukinila propagando med Arabci in 3. ko bo ustavila vojaške priprave v Libiji. Chamberlain pa žel; z Italijo takojšnji sporazum brez vseh predhodnih varščin. Italija naj samo verbalno izjavi, da obsoja zadnje nemško početje v Avstriji. Eden jc v petek zvečer sklenil podati ostavko. Chamberlain l>i jo takoj sprejel, ker želi nenaden preobrat v zunanji politik zato, da bi Italijo pritegnil nase in s tem uspehom šel na volitve proti delavski stranki. Položaj bi sc moral popolnoma razčistiti včeraj. Eden jia jc zelo jw>-ptilaren in javno mnenje sc ie začelo dvigali proti Cliamberluinu. Na seji vlade je več ministrov izjavilo, dn bodo z Edenom odstopili. Prišlo bi torej do občutnega razkola med konservativci. Z Kdenom bi odstopila posebno ministru Elliot in Morrison. Tak je bil položaj sinoči. Danes popoldne ob 16 pa sc je začela odločilna sejo. Govore, da si Chamberlain ne bo upal nn volitve z razkolom v konservativni stranki. Eden jc pa tudi spor Pogoji Italije London, 20. februarja. TG. Italijanski poslanik grof Grandi jc angleški vladi sporočil italijanske pogoje za sporazum z Anglijo. Ti pogoji sc glasijo: 1. Anglija mora priznati zasedbo Abesinije in mora tudi pri Zvezi narodov sprožiti priznanje italijanskega imperija v Alriki. 2. Sodelovanje Anglije in Italije v pogledu denarja (ali po slovensko povedano, angleško posojilo Italiji; op. ur.). 3. Anglija mora dati izjavo, da ima Italija na Sredozemskem morju enake interese kakor Anglija in da sta torej obe državi v Sredozemlju enakopravni. 4. Iz pogajanj se mora izključiti vprašanje Španije, vprašanje italijanske posadke v Libiji in vprašanje srednje Evrope (Avstrije). Zaradi tega je zazijal v angleški vladi razccp. Ministrski predsednik Chamberlain je za sprejem italijanskih pogojev, medlem ko zahteva zunanji minister Eden, da se odklonijo in da mora Italija sporazum plačati najprej v Španiji in v Libiji. Francov uspeh pri Temelu Rdeči priznavajo poraz Saragosa, 20. februarja. AA. (Štefani.) Čete generala Vcrele so zavzele postojanko M,'in.sne to, ki predstavlja ključ do Teruela. Nacionalistične čete so takoj zatem prešle v napad na hrib Sv, Barbara, ki jc pTcdistavljal glavno postojanko rdečih čet na tem odseku. Neka rdeča brigada je bila popolnoma uničena na hribu Mani. Nacionalistične čete so zaplenile ogromno količino vojnega materiala ter ujele veliko število sovražnih vojakov. Barcelona, 20. februarja. AA. (Havaa.) Ministrstvo narodne obrambe sporoča, da je sovražnik na vzhodnem bojišču v soboto uporabil vsa napadalna sredstva, da bi zavzel Manfisto pri Teruclu. Sovražniku se je slednjič le posrečilo zavzeti to postojanko v naletu. Zavzel je tudi postojanko Sv. Barbara, odkoder prodira naprej, ima pa težke izgube. Danes volitev patriarha Belgrad, 20. febr. m. Danes se je ob 10 dopoldne začela seja arhierejskega sabora. Na tej seji so izvolili šest kandidatov za srbskega patriarha. Najprej je bil izbran kandidacijski odbor, ki je nato predložil saboru sledečo listo kandidatov: mitrojiolit dabrobosanski g. Peter Zimonjič, mitropolit črnogorsko-primorski g. dr. Gnvrlio Do-šič, mitropolit zagrebški g. Dositej Vasič, mitro-polit skopski g. Josip Ovijovič, episkop žički g. dr. Nikolaj Velimirovič, in episkop budimski g. Geor-gije Zujikovič. Arkiorcjski sabor jo listo sprejel soglasno. Takoj nato so prišli v dvorano časnikarji katerim so sporočili imena kandidatov. Julri dopoldne ob 10 se bo v saborni cerkvi sestnl volivni sabor in l.o izmed teli li knndi.lnlov izbranih troje kandidatov. Te 3 kandidate bo |>red-lozil sabor pravosodnemu ministrstvu — ta pa dalje Še kraljevskemu nnniestništvu. da izmed njih v imenu kralja imenuje enega za patriarha Ukaz o imenovanju patriarha bodo tekom dnevu sporočili nrliierejskemu snlioru. Kolikor smo mogli izvedeti, bo novi patriarh ustoličen dne 21. februarja. Beseda slovenskih oračev Nad 500 delegatov krajevnih Kmečkih zvez na občnem zboru v Celju Veličasten obračun uspehov in dela Kmečke zveze Celje, 20. februarja. Pod razvalinami gradu, e katerega so se že pred davnimi stoletji predle niti in se je delala zgodovina na slovenskem jugu, so se davi zbrali delegati Kmečke zveze na veličastni občni zbor. Veliko kinematografsko dvorano v celjski Ljudski posojilnici so napolnili možje, ki se na trdi slovenski zemlji z žuljavo roko bore za vsakdanji kruh in si s trdo pestjo branijo po vzgledu svojih dedov pred tujim pohlepom lepo našo zemljo. Po dveh letih obstoja, od kar jc bila ponovno ustanovljena Kmečka zveza, je današnji občni zbor živ dokaz, kako globoko jc že zaorala brazdo v naš kmečki živelj. Pravega slovenskega človeka najbolj pristni in zdravi zastopniki so danes z moško besedo povedali, kaj je slovenski kmečki slan z združenimi močmi že dosegel in kaj šc hoče doseči. Načelniku Kmečke zveze g. Brodarju je žarel obraz, ko je ob 11 dopoldne pozdravljal 509 delegatov krajevnih Kmečkih zvez, ki so prihiteli z enakim navdušenjem od blizu in iz najbolj oddaljenih predelov, potem ko so že v zgodnjih urah in v temni noči odšli na dolgo pot. Načelnik g. Brodar je ugotovil sklepčnost in pozdravil zastopnika g .bana, načelnika kmetijskega oddelka inž. Podgornika, zastopnika okrajnega načelnika, podnačelnika g. Zuna, celjskega župana M. i h e 1 č i č a , ministra dr. K u -lovca, zastopnika Zadružne zveze, ravnatelja Gabrovška, predsednika Kmetijske zbornice Steblovnika, zastopnika Gospodarske zveze inž. Koširja in druge prijatelje kmečkega gibanja kakor tudi zastopnice Kmečke zveze žena in deklet. Prečital je nato pozdravne brzojavke, ki eo jih s čestitkami ob uspešnem delu poslali notranji minister dr. Anton Korošec, minister dr. M. Krek, ban dr. Marko Natlačen in predsednik kmečkega gibanja -Agrarna misel« v Belgradu ter glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič, kar so zborovalci sprejeli z navdušenim odobravanjem. Zatem je pozdravil zborovalce celjski župan M i h e 1 č i č , ki je želel zborovalcem in Kmečki zvezi obilo uspeha v borbi za pravice slovenskega kmeta. Zborovalce je tudi pozdravila ga. Frančiška Brodarjeva, načelnica Kmečke zveze žena ia deklet. V uvodnih besedah je načelnik g. Brodar očrtal delo Kmečke zveze .poudarjajoč, da jc kljub težkim časom in kratki dobi Kmečki zvezi uspelo, da more pokazati nekaj vidnih uspehov svojega dela. 2e ti veliki uspehi nas upravičujejo, da strnjeno in složno delamo naprej, zanašajoč se na samopomoč m uvidevnost prizadetih činiteljev. Kmečka zveza ni bila ustanovljena zato, da samo organizira naše kmečko ljudstvo, ampak zato, da ustvari našemu kmetu boljše pogoje za življenje. Nad 60.000 članov Sledilo je poročilo predsedstva, ki ga je podal tajnik g. Finec. Po dveletnem delu gleda Kmečka zveza na razvoj, kakršnega pri nas ni mogla zaznamovati doslej še nobena stanovska organizacija. Doslej je bilo ustanovljenih 269 krajevnih Kmečkih zvez. Pripravljalnih odborov, ki imajo pravila že potrjena, je še 52, okrajnih odborov Kmečkih zvez je 19 in v zadnjih mesecih organiziranih mladinskih odsekov je že 49, med njimi 29 fantovskih in 20 dekliških Celokupno število članstva Kmečke zveze pa že presega 60.000. — Na sicer skromni članarini je bilo lani vplačanih 32.000 dinarjev. Pozna se prav pri plačevanju članarine, da naše kmečko ljudstvo glede na razmere tudi za svojo stanovsko organizacijo težko na;de celo skromna sredstva. Večina ustanovljenih edinic posluje ie v redu in z vsakim dnevom delavnost krajevnih zvez narašča. Da je pa Kmečka zveza kot celota mogla tako uspešno opravljati začrtane naloge, gre glavna zasluga našim voditeljem, ministru dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu in drugim prijateljem slovenskega kmeta, ki so stremljenja Kmečke zveze povsod in po vseh močeh podpirali, Dosedani uspeli i Kmečke zveze V zadnjem letu eo se izpolnile nekatere bistvene in najvažnejše zahteve Kmečke zveze. Vprašani* ozdravitve denarnega zadružništva je rešeno. V ia namen je Kmečka zveza osebno posredovala tc/ii v Belgradu. Stara želja Kmečke zveze po ustanovitvi Kmetijske zbornice se jc ludi uresničila. Sklenjene eo bile in se še pripravljajo dobre trgovske pogodbe z državami, ki so dober kupec naših pridelkov. V vprašanju mitnin za kmetijske pridelke, ki jih imajo nekatera mesta, je započeta akcija dosegla že iepe uspehe in 61 v tej smeri lahko obetamo še marsikaj. Glede novega pravilnika o pobiranju banovinske trošarine na vino, je glavni odbor Kmečke zveze opozoril vse merodaj-ne činitelje in uopel, da so se trdote omilile. Ker je lansko leto z vremenskimi nezgodami napravilo slovenskemu kmetu ogromno škodo, je Kmečka zveza na vseh pristojnih mestih zahtevala pomoč in ustanovila tudi samostojno pomožno akcijo, ki je ponekod lepo uspela. V zvezi z vprašanjem likvidacije kmečkih dolgov je opozarjala sodišča in Privilegirano agrarno banko, da čimprej ustanovijo odstotek znižanja dolgov nad 25.ODO din in zahtevala odlog plačila drugega obroka, kar ji je uspelo. Ustvarila je osnove za reorganizacijo blagovnega zadružništva, kateremu bo v bodočnosti ustanovljena močna blagovna centrala. Razpravljala je tudi o lastnem, denarnem zavodu, čigar ustanovitev pa ni mišljena kot konkurenca podeželskim hranilnicam. V zimskem času je organizirali v sporazumu z bansko upravo štiritedenske tečaje v vseh okrajih. Tečaji, ki so bili skrbno pripravljeni in obravnavali stanovska, strokovna in zadružna vprašanja, so popolnoma uspeli. Uresničila je tudi staro željo, da bi osnovala lastno glasilo »Orača«, ki izhaja mesečno, izdala je svoj Koledarček in začela z izdajanjem knjižnice, katere prvi zvezek »Razori« je že izšel. Na svojih sejah je imelo vodstvo obilo dela tudi z organizacijo odsekov, ki naj bi po določenem poslovniku obdelovali podrobno vsa vprašanja, ki se tičejo našega kmetijstva. Doslej jc ustanovljenih že pet odsekov, snujejo pa se še drugi. Finančno stanje Kmečke zveze je še najbolj točno označeno z besedami, da orje za silo. Aktiva znašajo 78.000 din, pasiva pa 50.000 din. Med aktivi pa znaša postavka dolžniki 23 000 din. Skromni znesek, ki ostane, bo moral kriti tretjo številko »Orača«, kar bo še komaj šlo. Celotni pregled dela Kmečke zveze pa kaže, da je Kmečka zveza izvojevala že toliko uspehov, da mora z njo računati vsa slovenska javnost. V svojem delu, h kateremu bo priklenila vse slovensko kmečko ljudstvo, mu vcepila smisel za stanov- sko skupnost in stremljenje za samopomo6jo, ne bo odnehala in vodila kmečki rod v boljšo bodočnost. Mladinski odsek Predsednik mladinskega odseka Kmečke zrve-ze g. P u š je nato poročal o mladinski kmečki zvezi, ki se je osnovala šele lani in ki je dejansko začela ustanavljati prve odseke v tekoči zimi. Delo Mladinske kmečke zveze vodi posebtm odbor, kji je sestavil načrt za delo odsekov. Udejstvovanje mladine je postavljeno na načelo 6amodelavniosti. Sami naj primejo za delo in vodijo svoje sestanke in kmečke večere. S knjižico »Razori« je pojasnila Mladinska kmečka zveza vse dvome, ki so nastali ob njeni ustanovitvi pri drugih organizacijah, ki zbirajo v svojem okrilju mladino. Svojemu članstvu bo dala izobrazbo in tudi zabavo. V iepem tekmovanju bo skušala vcepiti kmečki mladini ljubezen do lepo UTcjenega doma, ljubezen do zemlje in naše domovine. S skupnimi izleti bo dala mladini razvedrila m jo 6eznarijala z drugimi kraji naše zemlje, skušala bo izpeljati tudi izmenjavo kmečke mladine na ta način, da se sprva za par mesecev, potem pa tudi za daljši čas zamenjata med seboj na posestvih dva kmečka fanta ali dve dekleti. Mislila je na to, da ee mladina rada pokaže in postavi, in zato omislila prapore in pripravlja načrte za kroje, ki naj bi bili osnovani na naši domači kmečki in narodni noji. Se mnogo večji uapeh pa bo mogla doseči, če bodo tudi vsi člani Kmečkih zvez poskrbeli, da bodo njihovi otroci vstopili v mladinsko organizacijo Kmečke zveze, ki jih bo učila visoko ceniti vse, kar je s kmečko hišo v zvezi, in ljubiti z vsem srcem domačo grudo. Zborovalci so si ogledali okusno izdelan in preprost prapor mladinske zveze, ki so ga sprejeli vsi z odobravanjem, zlasti glede lope simbolike nastavka, celotne enostavnosti in nizke cene, ki znaša le 550 din. Vsesplošno je tudi ugajala kmečka noša slovenskega dekleta, ki je v svoji skromnosti in enostavnosti kakor tudi cenenosti najprimernejša. V Imenu pregledovalcev računov dr. Vailenčiča in Riglerja jc poročal dr. Valenčič, ki je ugotovil, da sta pregledovalca računov našla poslovanje v redu, in predlagal razrcšnico odboru, ki jo je občni zbor sprejel soglasno . Volitve Sledile eo volitve v glavni odbor KZ in je bila soglasno izvoljena sledeča lista: Načelnik: Brodar Janez, llrastje pri Kranju. I. podnačelnik: Janžekovič Alojzij, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. IL podnačelnik: fitrein Janez, Kaplja vas, pošta Komenda. III. podnačelnik: špindler Jožef, Sv. Ana v Slov. Goricah. Blagajnik: Inž. Muri Lambert, Ljubljana. Tajnik: Dr. Voršič Josip, odvetnik, Ljubljana. Odborfliki: Bogovič Alojzij, Loče 10, p. Do-bova, Zolnir Henrik, Orla vas, p. Celje, Nemanič JožcI, Zlebej, p. Metlika, Smodiš Štelau, Beltinci, Kotnik Beno, Podkraj, p. Guštanj, Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki, Prijatelj Lojze, Vince, p. So-dražica, Kuk Anton, Pristava 1, p. Konjice, Marinček Anton, Zupeča vas, p. Cerklje ob Krki, Cen-celj Ivan, Tremerje pri Celju, Starman Alojzij. Šmartno pri Litiji, Stuliec Alojzij, Križevci pri Ljutomeru, dr. Kulovec Franc, minister v pokoju. Ljubljana, Kranje Jakob, Begunje pri Cerknici, Šimenc Anton. Podgoru, p. Dol pri Ljubljani, Koban Franc, Sele 7, Zgornja Polskava, p. Pra-gersko, inž. Zobec Ivan, ravnatelj, Murska Sobota, Brulc Franc, Hrušica 11, p. Šmihel-Stopiče, Šinkovec Ivan, Ambrus, p. Zagradec, Munda Martin, Ormož, Rozman Jakob, Radovljica, Sevčnikar Stanko, Zabrdo, p. Velenje, Lušina Franc, Gosteče pri Škofji Loki, Turk Ivan, Lešje, p.Šmarje pri Jelšah. Voditelja odsekov: Puš Ludovik, Ljubljana, za mladinski odsek, in Brodar Frančiška, Hrastje pri Kranju, za ženski odsek. Namestniki: Štrubelj Franc, Peč, p. Višnja gora, Rajh Jakob, Ljutomer, Kitek Simon, Ilrastovcc, Studenice, p. Poljčane, Šketa .loško, Jarenina, Zupan Jakob, Koritno pri Bledu, Šoti Ferdo, Šmartno pri Slovenj. Gradcu, Pere Stanko, Kozje, Simončič Aleksander, Sevnica, Slarc Anton, poin. okraj, kmetijskega referenta, Črnomelj, Malešič Janko, šolski upravitelj, Mekinje, Stritar Jožef, Velike Lašče, Burgar Joža, Smlednik, Vido Franc, Zvabavo, Deželak Matevž, Lože, p. Rimske Toplice, Robar Martin, Čret, p. Celje. Pregledovalca računov: Dr. Valenčič Vlado Rigler Vekoslav. Mesečnik „Orač" O novoustanovljenem samostojnem mesečniku sOraču« je poročal tajnik g. Finec.. Vse krajevne Kmečke zveze so z veseljem sprejele to glasilo, ki je našemu kmetovalcu kot izrazit stanovski list nujno potreben. S tem pa je Kmečka zveza prevzela nase tudi denarne obveze, ki nujno nalagajo zahtevo, da se obrne do svojega članstva. Zaradi tega predlaga glavni odbor Kmečke zveze, naj se določi članarina osrednji Kmečki zvezi na 12 din ua leto za hišo. V tej članarini je všteta tudi naročnina za list kakor tudi prispevek krajevnih Kmečkih zvez glavnemu odboru. Po daljši debati so predlog glavnega odbora za letno čla narino 12 din osrednji Kmečki zvezi odobrili : ogromno večino vsi delegati, proli sta bila le dva. O likvidnosti denarnih zavodov jo spregovoril ravnatelj Gospodarske zveze gospod G a b r o v š e k. Najprej je poudaril, da je z ureditvijo lega vprašanja urejena najtežja zadeva slovenskega kmečkega stanu. Naši denarni zavodi so v resnici preživeli sedeni suhih let. Vzrokov za to je bilo več. Eden od teh in ne majhen pa je bil v tem, da ni bilo dobre volje pri tistih, ki hi mogli in ki so bili dolžni, da bi priskočili na pomoč. Če je kdaj dokazal belgrajski centralizem, da je za nas velika nesreča, je to dokazal s tom. Ko je konec leta 1936 z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov dala vlada tudi besedo, da bo pomagala tudi do likvidnosti našim denarnim zavodom, smo so upravičeno oddahnili. In vendar je bilo treba vložiti ves naš politični vpliv, da smo uspeli. Proti zastavi državnih obveznic in tega, kar imajo dobiti hranilnice od Privilegirane ngr. banke, šo dobili naši denarni zavodi v denarju polovico tega, kar bi imoli prejeli. Ran dr. Marko Natlačen pa je omogočil posojilo 63 milijonov din, ki jih jo tudi dala Poštna hranilnica. In tako je v zadnjih treh lednih priteklo v Zadružno zvezo 120 milijonov din in denar še priteka. Ta denar zadošča, da bo vso naše denarno gospodarstvo prišlo v lok. (Navdušeno odobravanje.) Denar, ki jc v naših kmečkih posojilnicah, jo popolnoma varen in kmalu bodo vloge popolnoma proste. r Čakajo nas sicer še marsikatere naloge, saj skoraj sedem let glodalo nezaupanje na naših denarnih zavodih. To nezaupanje se je globoko zagrizlo v vse, zlomiti ga pa moramo mi sami. Nadaljnje delo bo mogočo, če bodo naši denarni zavodi v resnici kmečki. Kmet jim bo moral dajati, kadar bo imel več, in jemati iz njih, kadar bo potreboval. Temu v zadnjih letih ni več tako, saj je Poštna hranilnica v zadnjih šestih letih spre-ela čez 200 milijonov kmečkega denarja. Naš odpredsednik apelacijskcga sodišča dr. Mastnak, prvi državni tožilec Lavrenčak, poštni ravnatelj dr. Vagaja, zastopnika društva »Pravnik« dr. Sa-jovic in dr. Dolenc, zastopnik finančnega ravnatelja Mozetič ter drugi. Poslovilni večer je začela železničarska godba ki je odigrala Smetanovo »Slavnostno predigro«. Govoril je nato pomočnik ravnatelja inž. Rudolf Kavčič. V obsežnem govoru je načelnik občega oddelka dr. Ludvik Ladilia očrtal zasluge in življenje dr. Aleksandra Faturja. V imenu vseh železničarjev pa je govoril Josip Furlan. Ban dr. Natlačen je izrazil svoje čestitke ravnatelju dr. Faturju, da gre v pokoj s tolikšnimi zaslugami, ki si jih je pridobil za reorganizacijo slovenskih železnic. Izrazil mu je svojo željo, da bi dr. Falur svoj pokoj po tolikšnih zaslugah v miru užival. Mod splošnim odobravanjem je gospod ban izročil dr. Faturju visoko odlikovanje, ki mu ga je podelil kralj ob njegovem odhodu iz aktivne službe. Železničarji so izročili dr. Faturju dve krasni darili, zlato uro v etuiju in lejx) sliko s posvetilom. Dr. Fatur se je spričo te splošne jiozornosti ganjen zahvalil železničarjem. Železničarska godba in železničarski pevski zbor sta zaigrala oz. zapela več lepih komadov in pesmi. Oblastna skupščina bolniškega fonda drž. prometnega oseb a v L'ubl;ani Ljubljana, 20. februarja. Ob skoraj polnoštevilni udeležbi skupščinar-jev bolniškega fonda so danes polagali uprava, upravni odbor in nadzorstveni odbor račune o poslovanju tega fonda za 1. 1936-37, obširnejše poročilo tudi o svojem delovanju do konca 1. 1937 in o proračunu za 1. 1938-39. Razvila se je zelo živahna razprava, tako da je skupščina trajala od 9 do 13. Posebno so se delegati podrobno zanimali za nameravano zidavo posebnega paviljona na Golniku za tuberkulozno železničarje ter so odnesli vi is, da centralna uprava nekako zavlačuje zgradbo, dasi je že odobren kredit in pogodba z bansko upravo. Novi odbor bo imel toroj nujno, delikatno in težavno nalogo, da končno doseže vse potrebne pristanke za zidavo iu delo razpiše, če si ne bo toga pridržala centralna uprava. Železničarji so si letos izbrali kot skupna opozicija proti tako imenovanim nacionalnim železničarjem, nove odbornike in tudi vsi imenovani skupščinarji so novi ljudje. Mariborski drobiž Maribor, 20. februarju. Zborovanje zadružnikov. Za danes zjutraj ob 8 je bil sklican v Narodnem domu izredni občni /bor Nabnvljalno zadruge drž. nameščencev v Mariboru Zadruga namerava namreč spremenili svoja pravila ter jih prilagodit i določbam novega zadružnega zakona. To pa more irz-vršiti snmo občni zbor. Ta pa so danes ni vršil, pač pa je bil izvoljen odbor 20 članov, ki ho nova pravila proučil ter novi zadružni zakon pre5tudira'l. Čez 1+ dni i bo istotam in ob istem času izredni občni /bor, ki bo o teh pravilih sklepal. K današnjemu sestanku je jirišlo okrog 200 zadružnikov. Smrt uglednega gostilničarja v Rušah. V soboto je umrl v Rušah gostilničar ter mesar gosp. Jožef Mule. Bil je dnloč naokrog znunn in ogledna osebnost. Pogreb ho v torek 22, t. m 9 dopoldne nn farno pokopališče v Rušah. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskoro sožalje! Smrtna kosa. V Praprotniko-vd uKci St. 7 r Krčevini je uirarl v starosti 77 let upokojeni nadučitelj gosjx>d Josip Mešiček. Pokojnik je bil blag in spoštovan mož, katerega so ohranili v najlepžih spominih povsod, kjer je učiteljeval. Pogreb bo T ponedeljek ob 15.30 na pobrežkem j>okoipališču. — V Studencih je umrl v najlepši moški starosti 55 let pekovski mojster gospod Franc Mulec. Uglednega moža bodo položili v grob v ponedeljek ob pol 5 popoldne na shidenškem pokopališču. — Naj počivata v miru, preostalim naše sožalje! Šahovska novica. Šahovska sekcija SSK Maratona je danes igrala dvoboj z Grafiko ter je zmagala z visokim rezultatom 7 K). Zahteve trafikantov , Ljubljana, 20. februarja. Trafikanti iz vse Slovenije so danes popoldne napolnili zborovalni prostor pri Mikliču, kjer so imeli občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik Beline, ki jc v prvi vrsti pozdravil delegate. Obširno tajniško poročilo je podal nato g. Franc Preša, ki je naglašal, da združenje trafikantov šteje danes 254 članov ter je na novo pristopilo 14 članov. Združenje je šlo z roko v roki s hrvatskim združenjem v Zagrebu v mnogih vprašanjih, za kar naj volja, hrvatskemu združenju hvala. Vse akcije trafikantov so imele moralen efekt. Trafikanti zahtevajo, naj monopolslca uprava za trajno odpravi prodajo eksportnih clgi ret. To je potrebno, zakaj odkar so eksportne cigarete začasno odpravljene, se je znatno dvignil promet z drugimi cigaretami. Uvede naj se spet prodaja stročnic (hilzen), ki so pri vseh kadilcih zelo priljubljeno. Provizija za trafikante naj se poviša, ker je v naši državi najslabša v Evropi. Govornik je nastopil proti nemorali raznih uslužbencev, ki zahtevajo polovico provizije od kolkov, in sploh proti raznim zlorabam trafik. Predlagal je resolucijo, ki vsebuje devet točk in ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Franc Beline, Jernej Novak, Franc. Preša, Marjan-ca Novak, Mihael Belak, Josip Kladnik, Franja Pezdir, Fani Goli, Franja Mervar, Franc Trebušak, Vinko Resnik, N. Kolar in F"ranc Hiti. Občni zbor je nato obravnaval še razne druge težnje trafikantov ter je sklenil, da na odločujočih mestih primerno posreduje za zboljšanje gmotnega in moralnega položaja trafikantov. Borba človeka z volkom Kmet Janko čuturilo se je vračal iz Medaka domov v Kruškovac pri Gračacu. Ko se je že približal domači vasi, se je pojavil pred njim na cesti velik volk, ki ga je takoj napadel. Kmet se je branil s svojo palico, pa je volk z zobmi prelomil palico in začel kmeta grizti v noge. Vrgel je preplašenega kmeta na tla in se spravil nadenj. Kmet bi golovo podlegel, če ne bi ta hip slučajno prišel po cesli železniški čuvaj s puško. Ko je čuvaj zagledal pred seboj kmeta pod volkom, je hitro ustrelil, pa ne v volka, ker se jo bal, du ne bi zadel kmeta, ampak v zrak, da bi preplašil volka. To se mu je tudi posrečilo, kor je volk lakoj pobegnil, pustivči na tleh svojo žrtev. Huclo ranjenega kmeta so odnesli na njegov doni, kjer mu je poklicani zdravnik nudil svojo pomoč. Hrib se je zrušil na železniško progo Iz Sarajeva poročajo: V petek zvečer ob 8 je bil ponovno ustavljen promet na južni železniški progi med Ostrošcein in Ramo, kjer se je cel hrib zrušil na železniški tir in ga zasul v dolžini 100 metrov. Ob tej priliki se je zgodila huda nesreča. Dve minuti potoni, ko se je zrušil hrib, je pri-vozil tovorni vlak in ker jo bilo temno, strojevodja ni zapazil, da jc proga zasuta. Vlak je zavozil v ruševine, pri čemer sla skočili s tira glavna in pomožna lokomotiva ter trije vagoni. Huje jc ranjen železniški zaviraČ Gjorgje Prijeta. Iz Konjic je lakoj jirišla večja skupinn delavcev, ki čislijo tir. Del proge med Ramo ia Ostrošcein je najbolj nevaren na ozkotirni žc-leznici. Železniška uprava namerava jiroložiti progo na nasprotni breg Neretve, klor jc teren bolj položen iu se nc bi dogajalo toliko nesreč. Primorske vesti Osebne vesti Reški šikof msgr. Sani in je bil te dni odlikovan z visokim odlikovanjem Velikega križa italijanske krone (2. stopnja z zvezdo) za zasluge, ki si jih je pridobil v svojem službovanju na staliti reške škofije. Iz Kriuge v Istri 6ta bili prestavljeni dve učiteljici italijanskega porekla zaradi tega, ker 6ta l>rišli navzkriž s krajevnimi ohlastvi, ki niso odobravale njunega preveč intimnega občevanja z okoliškim ljudstvom, češ, da pri tem trpi ugled državnih nameščencev. Iz Tolmina nam poročajo, da bo taroošnji komisar, ki ni užival priljubljenosti ined tolminskim prebivalstvom, v najbližjih dneh premeščen nekam v notranjost Italije. V Ilirski Bistrici je ukinjen policijski komi-sariat in prihaja komisar iz Reke le od ča6a do časa v Bistrico, kadar ga kličejo uradni opravki. Tajnik jx>krajinske zveze fašističnih organizacij se je vrnil z 'inšpekcijskega potovanja po Krasu, kjer je pregledoval organizacije in milico ter delil nekaterim piodpore. Iz Trsta nam pišejo, da so tamkaj umrli Lucija Zibar, Antonija cibej in Josip Struja. Za predsednika upravnega odbora postojnskih jam je bil od vlade ponovno potrjen 6enator Luigi Spezzotti. Nov razlastitveni zakon Iz »l6tre« smo dobili sledečo informacijo: Dne 7. januarja lanskega leta je izšla uredba, ki je italijansko organizacijo »Zvezo za poljedelsko obnovo v treh Benečijah« (ali v Julijski krajini) pooblastila, da 6me od državnih oblasti zahtevati razlastitev vsakega kmečkega posestva, ako dokaže, da bi to posestvo služilo njenim interesom, ki jih imenujejo pravila. Ta organizacija je 6 tem dekretom dobil a dejansko pravico da zahteva razlastitev slehernega posesava v oi>mejui pokrajini. Dne 13. decembra 1937 je bila uredba uzakonjena in je izšila 6edaj v »Službenem listu Italije« dne 2. lebruarja 1938. Iz zakonskega besedila izhaja, da tej organizaciji prenos lastninske pravice v korist organizacije predhodna odobritev prelekta sploh potrebni ni. Dosedaj je v Julijski kiajini veljal najstrožji režim v pogledu dajanja v najem in prodajanja nepremičnin m je moral za vsako spremembo dati prefekt predhodno odobritev, kot zastopnik politične Oblasti. Tudi vojašlka oblast, ki nadzoruje premičnine v obmejnem ozemlju, je rrtoraila dati svoje dovoljenje. Zgoraj omenjena organizacija teh dovoljenj 6ploh ne potrebuje več. Isti predpisi veljajo seveda tudi za južno Tirolsko. Država bo objavila še jxweben imenik občin v do-fičnih pokrajinah, ki spadajo pod okvir novih do ločb. Preiskava v semenišču Iz Kopna izvemo, da se je v tamkajšnjem semenišču pripetila zanimiva dogodtoica, ki je v dnevnem tisku našla le kratek odjek. Gojenci semenišča v Kopru 60 namreč dobili v roke neko pridigo od znamenitega italijanskega govornika, ki je z neizprosno doslednostjo in oprt na številne svetopisemske izreke obsojal pretirani fioganski nacionalizem ter prišel na koncu do zaključka, da postaja nacionalizem takrat nemoralen, kadar zanika drugim narodom pravice, ki jih zase zahteva. Gojenci semenišča 60 to pridigo pridno prepisovali. V zavodu je nastalo živahno življenje. Vodstvo semenišča se je pozanimalo za vzroke tega vrvenja med 6emeniško mladino in je uikazalo, da se prepisi te pridige pobero od dijakov, da ne bi pridiga še nadalje vznemirjala hišnega reda. Višji davki Iz tržaških listov posnemamo, da je finančno ravnateljstvo v Tretu sprejelo od finančnega ministrstva v Rimu navodila za pobiranje davkov. Po novih navodilih bo država dobila vsaj 40% več dohodkov kakor v prejšnjem proračunskem letu. Navodila pravijo, da je bil dosedanji dohodek prebivalstva cenjen preveč nizko in da ga je treba ceniti višje. Finančna direkcija bo 6klenila, da pregleda vse dosedanje cenitve dohodkov in jih 60-razmeno dvigne, da bi bil 6 tem tudi donesek dohodninskega davka višji. Tržaški listi o tem vprašanju precej žolčno razpravljajo. Iz Trsta izvemo nadalje, da je bila tržaška občina zaradi naraščajočih izdatkov za socialne namene prisiljena, da zviša najemninsko pristojbino za vodne števce od dveh lir na 10 lir mesečno. Dijak je odkril železno rudo Akademik Karel Ventin ie ob jvriliki izletov v goriško daljno okolico imel 6rečo, da je odkril rudniške plasti bauksita. Opozoril je na to 6vojo najdbo ravnateljstvo železnih rudnikov v Istri, ki je poslalo izvedence. Preiskali 60 ozemlje okrog Sempasa in ugotovili, da 6e res nahaja bauksit v obsežnih žilah itja do Sv. Mihaela. Ugotovili 60, F O T O A Umetna svetloba Odkar suno dobili visoko Občutljivo pankromatsko tvorivo in razna svetila, s katerimi moremo nadomestiti manjkajočo svetlobo v mračnih jesenskih in zimskih dnevih, ne moremo več govoriti o fotografski seziji. Če navzlic temu ujxi-ikoji marsikateri ^amater pozimi svojo kamero, napravi to največ zaradi te.ga, ker precenjuje tezkoče pri sneman ju z umetno svetlobo. In vendar ni n. pr. portretiranje pri umetni svetlobi prav nič težje kakor jiortretiranje v bogastvu svetlobe, s katerim razjiolagamo v prosti naravi. Potrebno ni drugega, kakor da smo nekoliko bolj ekonomični v izrabljanju svetlobe. i.n tvoriva in da se seznunimo z raznimi vprašanji in problemi, ki so v zvozi s takšnim snemanjem. Med drugim jc posebno važno tudi to, v kakšni zvezi so lastnosti negativnega tvoriva s posebnostmi umetne svetlobe Predvsem moramo poznati razliko med dnevno in umetno svetlobo z ozirom na raznobarvne žarke, iz katerih sta sestavljeni. Za ume-vanje našega razmotrivan jo bo zadostovala ugotovitev, da vsebuje dnevna svetloba približno enako količino modrih, zelenih in rdečih svetlobnih žarkov, dočim prevladujejo v umetni svetlobi zeleni in rdeči svetlobni žarki. Ker imamo v fotografiji opraviti s prenosom barvnih vrednot v monokromo skalo, se nam z ozirom na različno aonzibilizirano tvorivo vsilita pri tej ugotovitvi dvo vprašanji: 1) .kakšno tvorivo moramo izbrati, dn dosežemo pri umetni svetlobi čim krajšo osvetlitev; da je ruda v višjih plasteh zelo nečieta, a da postaja čistejša, čim globlje segajo žile. Površne analize so ugotovile, da je ponekod 40 do 50% aluminija, železa 16.10%, kar bi zadostovalo, da sc začne ruda industrijsko izkoriščati. Plasti so tako obsežne, da bi bilo dela za več let. Za stvar se je zainteresirala že vlada in bodo v kratkem začeli proučevati možnosti za izdatno izkoriščevanje tega tjogastva. »Upute za turiste« V roke smo dobili propagandni 6pis, ki ga je izdal turistični odsek za Julijsko krajino v Trstu z odobritvijo ministrstva za tisk in propagando v Rimu. Spis spada v vrsto turističnih brošuric, ki so na razpolago potnikom po raznih turističnih uradih in ki v kratkem z besedo in 6liko opisujejo lepote kraja ter dodajajo še koristne informacije o stanovanjskih prilikah in življenjskih pogojih za potujočega turista. Knjižica je natiskana v hrva ščini pxxl gornjim naslovom in nosi ikar na prvi sitrani pod velikim naslovom »Julijska krajina« imena Trst, Opatija, Brioni, Grado, Portorose, Po-stonjske Spilje, Gorica, Ratišta, Mali Loiiuj in Si-stiana, torej napisana večidel v čistih slovanskih oblikah in brez italijanskih oblik. Tudi v knjižici sami 60 pokrajinska in krajevna imena dosledno napisana v pristno slovanskih imenih, ne da bi dodajali še italijanskih ozinačb. Ker je ta knjižica izšla z odobritvijo najvišjih oblasti, je to dejstvo treba zabeležiti s priznanjem, ker dokazuje, da najvišja oblast v ItaJiji nikakor noče slediti pritisk nekaterih krajevnih čioiteljev, ki bi radi slovanska krajevna imena kar na enkrat izbrisali, ko da bi sploh ne obstojala. Propagandno ministrstvo je s tem brez dvoma hotelo vrniti vso čast slovanskim krajevnim imenom in bodo tega ne 6amo domačini, ampak tudi številni ioo-zemci, ki radi obiskujejo Julijsko krajino, iskreno veseli. Pri tej priložnosti pa bi lahko pripomnili, da 60 v Jugoslaviji, posebno na jugu, listi, ki krajevna imena, ki jim je Italija 6edaj vrnila čast, pačijo 6 tujimi označkami. Belgrajski listi radi govorijo o »Postizmiji«, ki jo italijanska propagandna Knjižica imenuje Postojno, ali o »Abbaziji«, ki jo italijanski turistični urad pravilno označuje kot Opatijo. Ali naj se gremo v Italijo učiti jugoslovanske samozavesti? MATER Ker poznamo barvne sestavine uimetne svetlobe, je odgovor na prvo vprašanje zelo lahek. Najkrajšo osvetlitev nam omogoča tvorivo, katerega barvna občutljivost sega najdalj v rdeči del spektra. Izbrali bomo torej tvorivo, ki je posebno oličutljivo za oranžno in rdečo barvo. Najslabše je v tem oziru navadno ortokromntsko tvorivo, nekoliko bol jše je takozvano ortopan-kromatsko, še boljše pankromatsko z zvišano občutljivostjo za rdečo barvo, najboljše pa px>-sebno pankromatsko tvorivo za snemanje pri umetni svetlobi, ki je posebno občutljivo za oranžno in rdečo barvo ter zaradi tega tudi nnj-liolj izkorišča umetno svetlobo. Ne smemo torej izbirati tvoriva samo z ozirom na njegovo splošno občutljivost, temveč moramo jx>lagati prav posebno važnost tudi nn njegovo barvno občutljivost. Čim dalj sega barvna občutljivost v rdeči del spektra, tem krajše bomo mogli osvetliti. Ce hočemo jxxlati odgovor na drugo vprašanje, se moramo s pankromatskim tvorivom seznaniti z ozirom na njegovo občutljivost za po-sumezne barve še pob", i že. žc v prejšnjem odstavku smo omenili na kratko tri vrste tega tvoriva, ki jc barvno vsako drugače sensihilizi-rano in zato barve tudi različno prevaja. Lastnosti pxiedinih vrst so pri umetni svetlobi sledečo: t.) Ortok roma t sko tvorivo. To tvorivo sc raz-likuje od dobrega ortokromalskega v splošnem samo toliko, da jc nekoliko bolj občutljivo tudi rza oranžno in rdečo barvo, dočim v rumeni in zeleni barvi ni med njima posebne razlike. Če ga uporabljamo pri umetni svetlobi in hočemo podati barve v pravilnem odtenku, moramo torej snemati s filtrom. ln katera je kraljica Taitu V tržaško bolnišnico so oripeljali 36-letno Ano Slavec, ki je bila razprasikatu po vsem obrazu, po glavi pa 60 ji manjkali celi šopi las. Ko so jo spraševali, kako je prišla do poškodb, je pripovedovala, ! da je prišla navzkriž s svojo 6osedo Ivanko But-sič, ki jo je brez izzivanja napadla s psovko, da je kraljica Tai'tu. Ana si kaj takšnega 6eveda ni pnistila dopa6ti in je Bursičevki psovko vrgla nazaj v obraz, češ, da je ona kraljica Taitu. To je zadostovalo, da sta potem ženski vse razbesneli skočili druga v drugo. Pri borbi, ki je nastala, pa je bila Bursičevka bolj okretna in je Slavčevo popadla za Ia6e, jo vrgla na tla, vlačila sem ter Ija jx> sobi in jo končno še 6 piestmi in nohti ob-delavala po obrazu. Na pomoč je prišla policija, ki je razdraženi bojevnici pomirila. Bursičevka tx> morala plačati Slavčevi zdravilne stroške in odškodnino za izgubljeni lasni čar na glavi, Motorno kolo ga je usmrtilo Iz Gorice nam pišejo: Mladi Andrej Uršič je divjal z motorjean po cesti. Tudi ko je vozil skozi vasi, brzine ni zmanjšal. Sploh je znan kot nepreviden vozač. Z vso bcsnosljo je zavozil v 54-let-nega Franca Zavadlala. ga podrl in jx>tem nada Ijeval vožnjo. Zavadlal je padel tako nesrečno, da si ie prebil lobanjo in dobil tudi hude notranje poškodbe. Prebijali so ga 6icer takoj v bolnišnico, toda tudi tamkaj ni prišel do zavesti in je v torek zjutraj umrl. Pod ključem Pred goriškim sodiščem so bili obsojeni Karel Lazič na 4biral staro vojaško žele/je. — Na 15 dni zajiora in 500 lir globe je bil obsojen Mario G>lja, ker jc Karlu Kumurju ukrade! čevlje. — 150 lir globe mora odšteti Ubuld Percšin, ker se jc v pi janosti nespodobno obnašal. — Zaprli so Rudolfa Sasido iz Gradiške, ker ni hotel iti nn nabor. — Aretirana sta bila Jožef Kočcvar in Rudolf Grudina, ker sta kradla drva |x> go/du Franca Padovana in tamkaj pobirala staro vojaško železje. — Zaprt je bil Franc Živec, doma iz Ajdovščine, ker jc brez dovoljenja kuhal žganje in ga raz-pečaval. hotela Avstrija prizuavati k načelu >medseboi-nosti< in enako z enakim [»vračati, j>oteni bi morala razpustiti slovenske organizacije na Koroškem in njihovo premoženje (jx>slopja in podobno) zapleniti, prej>ovedati ujx>rubo slovt-n-skih krajevnih imen... Toda ničesar se ni zgodilo, nasprotno si Avstrija venomer prizadeva, ua skuša z največjim razumevanjem napram manjšini ublažiti nasprotja in ustvariti znosne razmere. Zahvala za to so nu nasprotni strani — represalije.< »V gotovih slovenskih krogih se zdi, da vlada še vodno zmagaška psihoza iz leta 1918 in kot njena j>os'.edica tudi prenapeti način pisanja, ki si ga slovenski tisk dovoljuje Uijx>rabljati napram Avstriji... Slovenci si ne smejo domišljati, da bodo mogli nadaljevati svojo nasilno politiko napram nemški manjšini do ničnega j>o-polnoga uničenja; razvoj stvari v Srednji r.'v rop i jih bo k spoštovanju tuje narodnosti prisilil. Sevoda bi biki zanje bolj častno, če bi se iz last ne uvidevnosti in oličutka pruvičnosti odločili za to, da bi z nemškimi «xlržuvljani ravnali bolj človeško.« »Izvajanja jx»sl,inea Krafta pridobivujo nu alra-zum, temveč tudi močnejšega kot Ljubljana. Potom šele sc lxwlo ... dobri odnosi o!>oh nemških držav do Jugoslavije okrepili in se poglobili do odkritega, resničnega in neskaljenega prijateljskega razmerja.« Z drugimi benedami bi se glasila ta pobožna zahteva koroških raznnrodovnlrev nekako takole: Jugoslavija mora svojim Nemcem dovoliti vse, vključeno tudi protidržavno propagando; na drugi si rani pa se ne »me prav nič zanimati, kaj se dogaja na Koroškem lločemo imeti i*>-jvolnoma svoliodne roke pri raznarodovanju Koroških Slovencev! Sele potem sme Jugoslavija — po mnenju koroških ra/.narodovaleev - računati na »odkritosrčno, neskaljeno prijateljsko razmerje...« Zares nadutost brez meje. Samo še kratka pripomba: Zanimivo jc nesramno izzivanje koroških raznnrodovnlrev, ki skušajo naslikati pisanje slovenskih listov tako, kakor Ha bi bilo naperjeno proti avstrijski državi. Pri tem so si pa pojiolnoma na ja.«mem. da temu ni tako. Kajti vedno je bilo na term mestu govora predvsem o koroških rnznnrodovalrih. ki nikakor niso identični z avstrijsko državo. Ti raznarodovalci pa prejemajo svoje direktive in denar zn svoje nizkotno rnznnrndovalno delo-vnnje od drugod in jo sedanja Avstrija glede iniciativnosti tega dela preecj nedolžna. Vsa njena krivda, ki pa seveda kljub temu ni ravno majhna, je v tem, du te raz na rodova lne aktivnosti gotove eksjioziture ne prepreči z energičnim nastopom proti krivici. Zato je tem liolj vredna vsega prezira taktika koroških raznarn-dovalcev, ki se skušajo skriti za avtoriteto in odgovornost sedanje Avstrije tedaj, kadar jim v njihovi ni/.kotni in breznnčelni liorbi prijn, v vseli drugih primerih pa sedanje Avstrije in njenih načel sploh ne priznavajo. + Vsem sorodnikom in znnncem naznanjamo tem potom tužno vest, da nas je za vedno znpustil naš dragi mož, oče, brat itd., gospod Jože Mule gostilničar in posestnik v 68. letn starosti. Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v torek, dne 22. februarja ob devetih dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Ruše, dne 10. februarja 1038. Žalujoča lena, otroci ter ostalo sorodstvo. Koroška debata v Belgradu Pod tem naslovom prinaša jo celovške »Freie Stimmen«, kot organ koroških nemških nacio-nalcev, v d voh zajKirednih uvodnikih izvlečke dr. Kraftovega govora o jx>ložaju nemške manjšine v Jugoslaviji ob priliki proračunske debate v narodni skupščini konec decembra. Dr. Kraft ie v svojem govoru kot zastopnik jugoslovanskih Nemcev skušal razviti in utemeljiti dve osnovni misli: f. da nemška manjšina v Jugoslaviji ne more biti odgovorna za krivice, ki jih je deležna jugoslovanska manjšina, predvsem koroški Slovenci, v Avstriji, in 2. naj bi se manjšinsko vprašanje uredilo na temelju dvostranske meddržavne pogodbe. Dr. K-raftu nc bo nihče zameril, če se poteguje za pravice svoje manjšine, vsekakor pa pade v oči okolnost. da gleda ozkosrčno samo na položaj Nemcev v Jugoslaviji in zahteva zanje vse ugodnosti v imenu »humanosti, kulture in naprednosti«, dočim v zvezi s koroškimi Slovenci govori o »dozdevnih krivicah, ki so jih baje deležni« in zan je ne najde besede, ki bi jim priznavala pravice iz človečnosti, zaradi kulture in napredka. Nehote se vsili vprašanje, čemu Nemci zahtevajo od Jugoslavije večjo kulturo, večjo humanost in naprednost, kakor pa jo s svojim postopanjem napram koroškim Slovencem izkazujejo sami. Zakaj dr. Kraft ni bil v stanu, da bi apeliral enako energično na vse merodajne činitolje, ki so odgovorni za postopanje s slovensko manjšino na Koroškem, naj f»odo pravični zaradi pravice, zaradi kulture in človečnosti? Že v tej enostranosti je izražena tista nej>ojmljiva nemška miselnost, ki občuti zlo samo takrat, kadar se dotakne nemštva, vsi drugi narodi pa naj bi potrpežljivo prenašali krivice, tudi fcadar bi bila mogoča obramba. Dr. Kraft je izrazil misel, »da bi bilo v vsakem primeru ne samo bolj človečainsko in pravičnejše, temveč tudi jx>litično bolj plodno, izpolniti najprej lastne zakonite in mednarodnopravne obveznosti do manjšin in s tem prisiliti hudobnega soseda, da se zave svoje moralne in politične krivde.« To je gotovo hudo lepo načelo, ki se ga je Jugoslavija držala polnih 20 let. Toda s kakšnim uspehom? Na vsak način lahko beležijo lope uspehe Nemci v Vojvodini in Banatu. Ob nastanku Jugoslavije so začeli tako rekoč »iz nič«, danes pa imajo bujno razvito kulturno življenje, 50 časopisov in raznih pu- ' blikne.ij, celo literaturo, gospodarsko blagostanje in svoje manjšinsko šolstvo, ki ga jim je Jugo-savija dala s posebnim šolskim zakonom. In kakšen je bil moraličen usj>eh z ozirom na pw>-stojjanje s slovensko manjšino na Koroškem? Mlado kulturno življenje, ki jc začelo kljub strahovitemu pritisku v stari Avstriji poganjati krej>ke korenine, je bilo zadušeno na tisoče raznih perfidnih načinov. Zakonito zagotovljena dvojezična šola je jx»slajnln z vsakim rinem bolj nemška, dokler ni bila končno popolnoma |»o-nemčena. Jugoslaviji je bilo treba dati manjšinskemu šolstvu šele zakonske podloge in Jugoslavija sc je pokazala v polni meri širokogrudna. Koroški Slovenci pa so imeli zakonito zasigurane dvojezične šole, loda niti te že obstoječe postave se ninnje, da bo s svojim širokogrudnim postopanjem moralno prisilila koroške raznarodovalce do uvidevnosti in prnvicoljubnosti? Saj so vendar ti ljudje načelno brez vsake morale, zavestno po-tvarjajo dejstva in se s tem celo ponašajo. In taki nmorolni politiki naj bi bili dovzetni za neki dobrohoten moraličen jirilisk? Dvajset let so imeli priliko, da bi reagirali na dobrotne opomine in dvajset let so se očitno norčevali iz Jugoslavijo in njene manjšinske jx>lit.i,ke, v nadutem prepričanju, da se jugoslovanskim Nemcem itak ne more ničesar zgoditi, pa če jKitem na Koroškem raznarodujejo Slovenec po mili volji in delajo, kur hočejo. Sicer se j>a koroški raznarodovalci norčujejo tudi še danes, ker v svoji nadutosti nc morejo razumeti, dn obstoja neka objektivna pravica tudi za Slovence in slovensko manjšino, pa če bi bil slovenski narod še tako majhen. To poslednjo trditev najbolj nazorno pojas-nju je komentar »Freie Sti.mmen«, ki so ga prinesle v zvezi z dr. Kraftovim govorom. Iz tega komentarja je razvidna tudi vsa plehka in naduta miselnost, ki obvlada koroške raznarodovalce, zato ga prinašamo v dobesednem prevodu: » . .. Pori to »mod-sebojnostjo« je mogel doktor Kraft zamišljati seveda samo zadržanje Slovencev, ki izvajajo nad svojimi nemškimi sodržavljani represalije za to, da so koroški Slovenci vedno bolj predrzni in izzivalni. Čc bi 6e vos t jo za rdečo barvo. To tvorivo podaja barve pri umetni svetlobi tudi brez filtra skoraj v pravilnih odtenkih, izvzeimši modro bnrvo, pri kateri je pa razlika tudi tako m al on kost na, da jo praktično skoraj ni potrebno upoštevati. 5.) Posebno pankromatsko tvorivo zn snemanje pri umetni svetlobi je prekomerno občutljivo zn oranžno in rdečo barvo. Modro, zeleno in rumeno barvo jxxlaja v pravilnem odtenku, oranžno in rdečo pa presvetlo, kar se očituje najbolje pri portretih v bledi koži in bledih ustnicah. Katero tvorivo je z ozirom na najpravilne jše podajanje barvnih vrednot najprimernejše zn snemanje pri umetni svetlobi, ni mogoče odgovoriti tako določno in splošno veljavno, kakor na prvo vprašanje. Odločiti se moramo od primera do jirimera ter uj»oštevati pri tem posebnosti tvoriva z ozirom na n jegovo barvno občutljivost in barvne komjx>ne.nte snemnnega objekta. Za nekatere objekte bo primerno tvorivo prve skupine, za druge pa morda tvorivo druge ali celo tretje skupine. Dogodi se pa tudi, da pravilen prevod barv niti ni znžolen in da hočemo s filtri, tvorivom sli pa z oboiim namenoma jx>pačiti prevod barv, če jc lo z ozirom na slikovitost koristno. Vse je v tem oziru odvisno od okolnosti, v katerih snemamo. Čc sc odločimo n. pr. za najobčutljivejše tvorivo, torej za tretjo skupino, in hočemo jx)vsem izkoristiti njegovo občutljivost, no smemo pričakovati, da bodo prevedene barve pravilno v monokromo skalo, /ato se bomo za ta.kšno tvorivo odločili le v skrajnem primeru, če jo razsvetljava tako šibka, da tvorivo prve ali drugo sku|iino v danih okolno-stih ni dovolj občutljivo in bi morali osvetliti predolgo. Čc bi hoteli previsoko občutljivost tvoriva korigirati z modrim ali modro-zelenim filtrom, bi prišli do enuko dolge osvetlitve ka- den: v torek interno p redu vanje v petek obi-kor s tvorivom prve ali druge skupiaic. Uporab- { cujni sosUaok m kritika predloženih slik. ljivo jc torej takSno tvorivo le v primeru, če je zaželena čim krajša osvetlitev in nc igra pravilnost barvnega prevoda nobene ali vsaj ne jxysebnc važne vloge Če želimo jxxlati objekt v pravilnih barvnih odtenkih iu nam okolnosti ne nnrekujejo drugačnega tvoriva, bomo uporabili tvorivo druge skupine. Uporabljati ga sinemo na splošno tudi brez filtra, le v jirimeru, če želimo pravilno prevesti tudi morlro barvo, bomo uporabili rumeno-zolen filter. Navadna rumeniea ni primerna, kor bi bila prevedena s takšnim filtrom rdeča barva v preveč svetlem odtenku. Prav tnko jo tudi prva skupina uporabna le v zvezi s filtrom, ee nočemo jxxlati hnrvo v idealno j>ravilnem tonskem odtenku. Ker je to tvorivo le malo občutljivo za rdečo barvo in sc ni bati, da bi bila jiodana presvetlo, ni potreben zelenkast filter, temveč zadostuje šibka rumenion. V večini |>ri-lii o rov pa bo prevod bai-v tudi brez filtra zadovoljiv. Ker govorimo žc o filtrih, naj omenimo šo nekaj, kar velja za snemanje s pankromatskim tvorivom pri dnevni ali pa pri umetni svetlobi, vočkrut so sliši namreč trditev, da jxio dobil prostor, čeprav Gorenjci groze z obilnim in zelo vabl jivim programom, ki bo brez dvorna privabil v Bohinj mnogo Ljubljančanov, šel sem, da bi si poiskal prostor in prijatelja za pot, da bo vožnja bolj prijetna in da ho krajši čas. 1 oda skoraj vseh šest vagonov jo bilo — prazavih. Ljubljančani očitno ne cenijo mnogo Gorenjcev in njihovega napora za napredek našega smučarstva, sicer bi se danes marsikdo odločil, da bi šel v Bohinj. Ko smo se začeli pomikati s hlaponom na gorenjsko stran, nam je žc zarja dala slutiti, dn nas čaka izredno lep dan. Čim dalje smo se vozili, tem bolj so se zlatili vrhovi naših gora, tem bolj se je modrilo nebo in tem bolj polnili vagoni Gorenjci drže skupaj in si mislijo: »Bomo pač sami, če Ljubljančani nočete!« Žc Kranjčani, Leščani, najbolj pa Jeseničani, so kar zasuli vagone in tako je /olivna cesta pripeljala v Bohinj lopo četo razigranih in veselih ljudi Bohinj jih je sprejel v vsem svojem obilnem razkošju. Oblekel se je v svntovsko. Boliinij, Zlatorogovo kraljestvo in gore so kar vabile. Bil jc eden najlepših dni letošnje zime. Prireditelji so imeli polne roke dela, kajti ljudi je prišlo danes v Bohinj zares zelo mnogo. Že za občinskim domom smo naleteli nn prvo grupo, ki nam jc zaprla pot. tako da skoraj nismo mogli priti "naprej. Okoli 100 naših najmlajših smučarjev je nervozno cepetalo in čakalo, kdaj jim lio dul štarter znak zu odhod. Mladinski tek Prireditelji so razdelili naš najmlajši smučarski naraščaj na 2 skupini in sicer tako, da so tekmovali skupaj otroci od 8.-14 le a in mladina od 1+.—18. leta. Najmlajši so tekli na T km in jih jc startalo 4-2. Rezultati tega teka so: t Pol d a Janez. Sm. K. Dovje-Mojstrana, 7 M. 2 Mcrtelj Boris, Dovje-Mojstrana, 8.04. 3. Malej (ane.z. SK. Bohinj, 8 1» (žreb), 4. Lichtenegcr Jože, Dovje-Mojstrana, 8.15 (žreb), 5. Bom Ierdo. SK Bohinj, 8.30, 6. Godec Anton, SK Bohinj, 8.33. 7 Markelj Franc, SK. Bohinj, 8.43, 8. Preželj Ivan, SK Bohinj, 8.31. minut. /a njimi so se podali na pot malo starejsi in sicer na 6 km. Teh je bilo nu 50. Od vseli teh naših nadebudnih smučarskih naraščajnikov sta odstopila samo 2 tekmovalca. Rezultati teka so naslednji: I. Rožič Andrej, SK Ilirija. 25.53 (izven), 2. Kordež Stanko. SK Bratstvo, 26.15, 3. Pristavec Mirko. SK Bohinj, 26.40. 4. Kajžar I'rane, SK Ilirija 27.15 (izven), 5. Snoj Franc, SK Lesce, 27.30. 6. Torkar Jože, SK Bohinj. 27.54, 7. Starava Roman, SK Bratstvo, 28.01, 8. Skočil- Jože, SK Bohinj, 28.18 minut. Tek skozi vratca Tek skozi vratca so jc vršil za hotelom »Bel-levue« ob poti na Vogel nn Zadracu. Olimpijca Hein in Žnidar sta nam dala o rezultatih in po-tek.il teka tele podatke: Veš, ko smo drugič vozili, sc nam je zdelo, kot da sc vozimo po toboganu. Tako je bila proga lahka zaradi padcev v prvem teku in zaradi sonca, ki je sneg odjuzilo. Sicer pa je bila dolga dobrih 300 m /. višinsko razliko kakih 90 m tehnično dobro izpeljana, vendar tza nas malo preveč zdrobljena. Nikjer nismo mogli potegniti. Najboljše je vozil Praček, ki ima tudi najboljši čas dneva 45,7 sek. Drugi najboljši čas dneva ima Klein Bruno 49 sek. Startali smo vsi Gorenjci kar nas tekmuje, tuko d« je bila zbrana vsa naaš elita. Tekmovalo nas je 39. Rezultati so bili pa naslednji: I Praček Ciril (Skala) 1:36:4, 2. Zvvischenbergcr Adolf (Bratstvo) 1:42:5, 3. Novak Jože (Skala) 1:43:3, 4. Klein Hubert (Skulu) 1:46:4, 6. Žnidar Emil (Gorenjec) 1:40:2, 7. Kobler Stanko (Skala) 1: 54:2, 8. Scnwab Fric i :56. Za seniorji so .startali na malo krajši in malo izp romanj en i nrogi juniorji. Prijavilo se jih jc knr 53. Startalo jih je pa 46. Med našimi najmlajšimi tekmovalci za alpsko kombinacijo smo opazili izredno dobre tekmovalce in talente, tako da nas bodočnost prav nič ne skrbi. Najmlajši so se pa zvrstili takole: 1. Bertoncelj Jože (Gor.) 47 sok., 2. Miccli Leon (Gor.) 47.9, 3. Mrak Marjan (Skala) 48,8, 4. Miceli Marjan (Gorenjec) 49.2, 5. Mu le j Tinček (Tržič) 52.2, 6. Media Franc (Bratstvo) 53.2, 7. štumpfl Tone (Skala) 54.1, 8. Koren Tono (Kovinar) 55 sek. Popoldne na Hanssenovi skakalnici Prireditelji so komaj zmagovali preobširni program. Vso ležo sta nosila predvsem odbornika GZŠP Ravnik in Pohar. Pomisliti je treba, da jo bilo danes na štartu v vseh disciplinah okoli 220 tekmovalcev in okoli 300 prijav. Brez nadaljnjega lahko trdimo, da je bila to kvantitativno naša največja športna prireditev, ki pa tudi kvalitativno ni zaostajala. Popoldne so se na Ilansenovi skakalnici zbrali vsi naši najboljši skakači. Najprej so se pognali dvakrat čez mostiček tekmovalci za alpsko kombinacijo. Mod lomi moramo omeniti predvsem Klančnika Ciregorja (Dovje-Mojstrana), ki je v dveh skokih lepo pristal nn 25 in pol in 31 m. Daljo Zupana Ivana s skoki 30 in 31 m. Ženiva s 24.5 in 25 m, Razinger Tone (Bratstvo) 24 in 30 m. Za klasično kombinacijo jo skakalo 0 tekmovalcev, zmagal pa je Klančnik Gregor, ki si je že v so-1 Kitnem teku priboril toliko točk, da mu prvenstvo ni moglo uiti. Za tem so sledili samostojni skoki. To jx>1 je pa čez mosliček šlo 42 tekmovalcev in skoraj vsi brez padca. V celem je bilo morila le kakih 5 padcev. Tudi tukaj so bili zbrani vsi naši najboljši slovenski skakači. Kot prvi se je odgnal z mo-slička Novšak Albin (SK Bohinj), ki je ob prvem skoku pristal na 38 ni, v drugem pa na 42 in pol. Za njim Klančnik Gregor 36 in pol, 30 s padcem. Nato Zupan Ivan (Bratstvo) 30. 41 m, Florjančič Peter (Ljubljana) 37, 41 in pol. Kot petnajsti je prišel na vrslo .lukopič Albin. Izvozil je dvakrat odlično in sicer 38 in 41 m. Kot onega naših najmlajših in izredno nadarjenih skakačev moramo omeniti Bukovnikn, ki je izredno lepo skočil dvakrat, 30 in 34 m. Praček Ciril je dvakrat dobro obstal na 35 in 40 m. Kot 27. pa je prišel na vrsto Klančnik Karel, ki je dvakrat krasno zajadral skozi zrak in pristal prvič na 41 m, drugič pa celo na 41 m. Bevc Edo, Ljubljana, je imel io pot smolo. V prvem skoku je prišel na 39 in pol, v drugem ga je pa pri 43 m vrglo. Še drugič je završalo med občinstvom in to, ko je skočil Pribošek. V dveh sijajnih skokih je prišel na 43 m in na 45 m, kar je obenem tudi najdaljši skok dneva. Točne rezultate bomo objavili v torek, ker ob času tega jioročila še niso točno izračunani. Karlovšhi KSU nastopil dvakrat proti Iliriji Severna stran ledenika« jo bila močno raiz-mcličana; tam bi bili prišli bolj prav gumijasti kopalni čevlji kakor drsalke. Ilirija jc takoj prevzela vajeti v roke. Napad za napadom jc rojil pred prestrašenega golmana, ki je imel na obrazu tenčico proti obadom in komarjem. Moz je ves čas igre preklečal v zbranem premišljevanju. Njegovo telo je s fizično zastavnosljo po-gumno prenašalo divje udarce packa; vseli pa le ni utegnilo zajeti. Takoj smo opazili, da Jc.Hi-rija v vseli ozirih zn celo srednjo šolo pred njimi; medtem ko so se KSU-jevci še borili s hockey-sko in drsalno abecedo, so Ilirijani že kazali znanje iz zgornjih razredov »srednjih in njim sorodnih« šol. Obramba je delala s polno paro; preneko pot jo od junaških prsi odletol podjeten Karlovčan in moral vroči nalet ohladiti na mrzlem ledu. Rezervista v golu je sicer trikrat prisilila močna električna luč, dn jc pome/1 k m I ob napačnem času. Siccr se jo pa ves čas držal se kar zadovoljivo. Napad jo igral neko.iko preveč »fino«; uspehe so mu vselej prineslo lc preproste, strmo v globino orientirane poteze. Kombiniral je često takrat, kadar sc od tega ni bilo nadejati uspeha in s tistim igralcem, ki jc bil krit. Ilirski napad igra šc v.se preveč frontalno; pole poskuša zabijati samo s čela, od spredaj, -zato mu trdna in gosta obramba tudi ne dovoli realiziran ja v tako visoki meri, v kakršni bi ga vse moštvo |io terenski premoči zaslužilo. Igralci, napadalci, sc prod golom še ne znajo dobro postaviti, taktično še niso na potrebni višini, da bi znali varati nasprotno hrambo, pritegniti branilca nase, prevarati golmana, pa »ob igrat i« m poruziti z druge struni kot jc bil pričakoval z vso gotovstjo. V nedeljo 20. t. m. oh 9 zjutraj ILIRIJA : KSU 8:0 (1:0, 2:0, 5:0) Karlovčani so so zadrsali na boljši led v takile svoji postavi in oznaki: KSU: Margetič (I). Rebrovič (2), Lucij muc (3) — 1. napad: Totli (4), Tomič (5), Hauptfcld (6) — II. napad: Vrupčič (7), Babič (8), Jakulič (9). Ilirija pa jc dala nekaterim iz prvega moštva dopust, da so se lahko naspali, zato j>a jc iz svojo dolini založene kašče irzvlokin pet rezerv: Franzot. Kačič II, Pogačnik — I. napad: Al.jan-čič, Pavletič, Kržeui — II. napad: Kroupa, Mor-buchor, Gogala. Pa šc ti rezervisti so bili za Knrlovčano odločno premočni nasprotniki. Prvi thirdtimc so sc »omladinci« borili s jirecej veliko kavuio žlico treme, zato so se tudi varovali, da ne bi Kar-lovčanov preveč razhudili. V drugem pa so že zadihali s polnimi pljuči in ker so spoznali, du imajo za nasprotnike »lerpobc«, so sklenili, da jim bodo pokazali, kaj znajo »ksoli«. In so jim tudi pokazati, kakor /.olji so bili silni pred knr- V 1 U H Danes poslednjič DEANNA DURBIN IV | || U v duhoviti melodrami: sloga Tri zlate deklice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Jutri premiera velenapetega filma iz burnega življenja zlatokopov na Aljaski BELI VOLK Telefon 27-30 Predstave ob 16., 19.15 i n 21.15 u r i čovniku nazaj k Stigub/i restavraciji in je merila okrog 5 in pol km. 1. Breznik (01ymp) 26.16; 2. Balaj (O.) 26.37; 3. Jost (Sni. ki. Celje) 27.5; 4. Šifer (O.) 2840; 5. Krell (Sm. ki. C.) 29. Organizacija je bila dobra. SK Celje je pojioldne ob 15 otvorilo svojo novo smuško skakalnico z mladinskimi in seniorski-mi tekmami. Skakalnica dojiušča ob najugodnej- I ših prilikah skoke do 20 m. Štartalo je 30 tekmovalcev in so bili doseženi naslednji izidi: Juniorji: 1. Romih (SK Celje) 13 m; 2. Dvorak (SIT) Celje) 13 m; 3. Uršič (SPD Celje) 12 ni. — Posebno moramo omeniti malega Uršiča, ki ima krasen stil. Seniorji: 1. Nedog (Smuč. ki. Ljublj.) 16.5 nr, . 2. Doklcva (S. ki. Lj.) 16 m; 3. Gorup (SPD Celje) I 14 m. Ljubljana : ŽAK (Subotica) 3 : i lovskim golom. Da pa puek ui prevečkrat j>!anil za hrbet Margetiču (»vratar na kolenih«), so pridno branile okončine karlovških igralcev, ki so pridno, pa jiovsem slučajno priha ja,c na pravi kraj tor sc pogumno nastavljale za tarčo. V prvi tretjini igre so dominirali Ilirijani; nervoznost in deloma tudi smola ter tudi »virtuoznost« »klečečega čarovnika« pa so skrbelo, da se mreža ni potresla več ko enkrat. V drugi tretjini sta morala že dvakrat I liri jan in Karlovčan ic. sredine pričeti uvod v nove dogodke. V tretji jia so pucki knr frčali. Led se jc siccr toliko zmehčal, da jih je bilo fc/iko dvigati — dejstvo, ki ga je bil seveda najbolj vesel karlovški vratar, ki je imel, ker je vso igro klečal, v gajbici na svojih ramah prostora komaj za dva branilca. Tako se mu jih je nalezlo v koš samo pet. Vse v vsem — osem! Rezerva jc imela sicer prilike /a dvo-številčen rezultat, pa je delala rajši z občutjem in se jc zadovol jila samo s številko oseni. (i. Kos le pripravil s sočutnim žvižgom zadovoljivi konec. Karlovčani so v tej prelepi športni disciplini še presneto daleč. Na obeh tekmah se je j>oka-zalo. da bodo morali drsati šc nekaj desetletij, jircden bodo kos iliri.janski rezervi. Smučarshe tekme SK Reke Ljubljana, 20. februarja. Ob najlepšem vremenu in pri slabih snežnih razmerah je izvede! danes dopoldne SK Reka svoje klubske im mladinske tekme, katerih so se udeležili izven konkurence tudi tekmovalci drugih klubov. Tekmovalcev je bilo na startu 29 ter so rezultati sledeči: Seniorji, tek nn 16 km: 1. Neuman Bogo (S. K. Ilirija) 1:36,26, 2. Dular Tone (SK Rckn) I: 37,30, 3. Tejiina Pavle (Sm. K. Ljubljana) 1:38.08. Juniorji, tek nn 8 km: I. Korenin Franc (SK Rckn) 0:44.50, 2. Galc Vilko (SK Reka) 0:43,15, 3. Petrovčič Avg. (SK Reka) 0:46,12. Mladinske tekme na 4 km: 1. Magu.šar Janez 0:28,12, 2. Kokal.j Vladimir 0:29,35, 3. Recli-berger Bojan 0:30,5. Prosa je bila izpeljana od strelišča ood Rožnikom. kjer je bil start in cilj, proti Bran in Podutiku ler je bila dolga 8 km, seniorji so jo prevozili dvakrat. Mladinska proga sc jc od glavno na polivici progo odcepila. Tekme so se izvršile v na jlepšem redu in brez nesreče ter jc bila organizacija tekem odlična. Smučarske tekme v Celju Celje, 20 februarja. Danes dopoldne je priredil SK Olvinp planinske tekme v četolovici ni zadovoljila, vendar je pa precej nadkrilila delovanje trojice v prvem polčasu. V napadu smo vseskozi pogrešali nečesa, kar je pri nogometni igri za uspeh neobhodno jiotrebno. Je pa bila ta jietorica tudi boljša od one v prvi polovici. Gostje so napravili prav dobor vtis. Igrajo z velikim elanom in požrtvovalnostjo ter z voljo do zmage. So hitri, imajo dober štart, lepo podajajo. Imajo pa tudi eno veliko napako, namreč to, da prod golom preveč kombinirajo. Za prvenstvene tekme je pa njihova igra še preveč mehka. Naši se bodo morali temeljito pripraviti za bližnjo državno prvenstvo, ker s takšno igro kot so nam jo podali danes ne bodo nič opravili. Dobro bo treba preštudirati, koga bo vodstvo postavilo v moštvo in katera mesta bodo zasedli jio-samezni igralci. To bo jiotrebno takoj, kor se morajo med seboj uigrati. Poskusov se 110 bo smolo delati več in ustvariti l>o treba enajstorico, ki bo vsaj za nekaj časa držala in v kateri vsaj pri prvih tekmah no bo treba remedur. Pomisliti moramo namreč, da je Ljubljana reprezentant slovenskega nogometa in nobenemu jiraveniu športniku ne more biti vseeno, katero mesto bo zasedla v državni tabeli, najmanj pa seveda, da bi jo zrinili iz lige. Sodil je dobro in objektivno g. Maccoratti. PREDTEKMA Ljubljana (jun.) : Svoboda 2:1 (1:0). Zagreb, 20. febr. b. Danes je bila v Zagrebu tekma med Jugoslavijo in llaškom, ki se je končala z izidom 2:1 (1:0). Dunaj, 20. febr. b. Ker je bilo danes na Dunaju lepo vreme in so bile odigrano vse tekme, bo v nedeljo na Dunaju igral zagrebški Gradjanski, ki ga je povabila avstrijska nogometna zveza. Admira : Sportkluh 1:1 — Kapid : Floridsdorl 3:0. — Osijek, 20. febr. 1). Bata : Slavija 6:1 (4:1). BSK : Gradjanski 2:2 (2:2). KINO KODEUEVO Tei. 41-64 Nocoj ob 17 in 20 znamenito Anzelgruber« jevo delo. Kirchffeldski župnik Dodatek: DOLORES. Doslej so bile vse prdlstavc razprodane! — Kupite vstojmiee v pretlproiiaji! Hochey tekme v Pragi Praga, 20. februarja. AA. (ČKT) Včerajšnjim tekmam hokeja na ledu, ki so se vršile za svetovno prvenstvo, je prisostvovala velika množica gledalcev. Tribune so' bde polne občinstva. Tekma med britansko in češkoslovaško reprezentanoo eo je končala z zmago Angležev, in sicer z izidom 1:0. Češkoslovaško moštvo jc nocoj dalo igro velikega stila, njegov napad pa ni imel sreče z angleškim vratarjem Fosterjem, ki je bil najboljši igralec angleškega moštva. S tem si je Velika Britanija osvojila evropsko prvenstvo in bo jutri nastopila proti kanadski reprezentanci ter se borila za naslov svetovnega prvaka. Jutri popoldne se bosta borili za tretje mesto Češkoslovaška in Nemčija. Svetovni prvak v drsanju Dunaj, 20. februarja. AA. Na včerajšnjih tekmah v drsanju za svetovno prvenstvo je Feliks KaspaT (Avstrija) v sijajni igri obdržal naslov svetovnega prvaka proti Grellu Sarku (Anglija). —• Tekme so bile v zgradbi športnega doma. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je nenadoma zapustil sin, svak, brat, gospod Franc Mulec pekovski mojster in posestnik v 55. letu svoje življenjske dobe. Na zadnji poti ga spremimo v pone-deljek, dne 21. t. m. ob pol petih jiopol. iz mrtvašnice pokopališča v Studencih. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Jožefa v Studencih 22. febr. ob 7 zjutraj. Studenci pri Mariboru, 20. febr. 1938. Žalujoči: mati, sestre, brat in ostalo sorodstvo. Afriški domanti. V zadnjih 65. letih 6e je v Južni Afriki pridobilo ali nakopalo 185 milijonov ka-ratov demantov ali tri četrtine vseli demantov, kar jih svet premore. Na skalnatem otoku Walrus v Beringovem zalivu zapadno od Alaske se ustavi vsako leto okrog 9 milijonov morskih ptičev. Isti ležejo jajca na skalnatih ploščah; jajca so v obliki male hruške, da ue padejo na tla. Tekom 400 let od dobe prihoda prvih kolonistov v Ameriko je tam živelo že približno 5 milijonov Indijancev. Tedaj jih je bilo 980.000, zdaj pa samo še okrog 300.000. Zdravniki so nedavno našli bacil ali mikrobe legarjeve mrzlice v sredini žolčnih kamnov. + Naznanjamo tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa Franja Jaklič soproga želez, uradnika drž. žel. v p. danes, okrepčana s tolažili sv. vero, Bogu vdana mirno umrla. Pogreb nepozabne pokojnieo bo v torek, dne 22. februarja ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 29, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. februarja 1938. Žalujoči soprog Jože, sestra It o z a in ostalo sorodstvo. Izdaja konsorcij »^onedeljskega Slov.eagA«* Zastopnik Mub« Hijtk* Urejuj Uril &p6ev«» Ijtfu Jugoslovanska tiskarna, Zaatogaiks CeA.