Tovarna šivalnih strojev — Zadar vas obvešča, da je tudi v Celju odprla svojo prodajalno v Čuprijski ulici 19. Poleg šivalnih strojev ima prodajalna na zalogi tudi bogat asortiman pribora za krojenje. CELJE, 15. JUNIJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 21. — CENA 50 PAR (50 S DIN) lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ZAHTEVAMO MIR! Val ogorčenja ob izraelski agresiji tudi v celjski občini jftNARD STRMČNIK tedsednik občinskega sindikalnega sveta Celje Delovni ljudje naše ko- iune so z ogorčenjem ^jeli vest o agresiji, ki fbila izvršena na arab- je dežele. Njihovo ogor- ke je izhajalo iz dveh jnov. Obsojali so dejstvo, i je Izrael napadel deže- i ki so bile temeljne za- jvornice politike miro- ubne koeksistence, in iz Ijstvs), da pomeni agresi- i nevarnost za svetovni jr, še posebej v času, ko vse miroljubne sile sve- prizadevajo, da bi vse ■pbleme reševali izključ. d na miren način, brez x>rabe sile. Podpirali so in podpira- i izjavo tovariša Tita, ražajoč pri tem podporo em tistim silam v svetu, se zavedajo resne situ- ije in si v največji meri izadevajo, da bi takoj stavili vse vojaške ope- dje. Člani sindikatov ičakujejo, da bodo vse Kije varnostnega sveta jojestransko dosledno iz- tjali in s tem preprečili se nadaljnje posledice, ki lahko izhajale iz neupo- evanja ukrepov. Ljudje, i so na lastni koži obču- li vsa grozodejstva II. etovne vojne, ostro ob- »jajo agresijo in metodo, katero poskušajo v da išnjem času razreševati irešene mednarodne pro- dne, in pričakujejo, da ^o zmagale vse progre- TOe sile, ki teže za tem, ise tudi ta problem reši 'miroljuben način. Menimo, da so akcije kostnega sveta resnič- ' samo prvi korak, kajti 1 uveljavitvi resolucije o Pehanju oboroženega kpada je brezpogojno potrebno ukrepati in ob- soditi agresijo in agresor- je ter takoj preprečiti, da se ne ponovi tisto, kar so narodi sveta z ogorčenjem obsojali pred nepolnimi tridesetimi leti, pa je kljub temu rodilo noslej največ, je gorje, ki ga je doživelo človeštvo — II. svetovno vojno. Kot miroljubna de- žela zahtevamo preneha- nje agresije ter diplomat- sko dejavnost, ki je v in- teresu človeštva kot celo- te, da bi zagotovili mir, suverenost narodov in svoboden razvoj vseh, ki si prizadevajo ustvariti lepšo bodočnost človeštva. FRANC ROJŠEK- JAKA Predsednik občinskega odbora ZZB NOV v Celju Strahote druge svetovne vojne so našim ljudem še tako blizu, da se vsak naš človek še posebej bivši borci zgražajo in z ogor- čenjem obsojajo agresor- ja, ki je napadel miroljub- ni arabski svet. Arabske države ne žele nič drugega kot očuvati svojo svobodo in neodvisnost ter izbolj- šati življenjsko raven svo- jih ljudstev. Njihova ob- ramba proti imperialistič- nemu napadalcu je toliko bolj pravična in vredna podpore vsega naprednega človeštva. Razumljivo je naše sta- lišče v naporih, da bi ohra- nili mir. Ta se pa lahko ohrani le, če bo sleherni agresor kaznovan. Zato tudi borci z ostalimi de- lovnimi ljudmi v celjski občini podpirajo prizade- vanja predsednika Tita, da bi na miroljuben način rešili vse spore v svetu in za vselej odpravili vojna žarišča. MILENA VRŠNIK- ŠTIFTER Direktorica ekonomske srednje šole v Celju Grozote II. svetovne voj- ne so nam še tako blizu in grobovi milijona naših padlih so še tako sveži, da je razumljiva tesnoba in ogorčenje, ki je v nas ob dogodkih na Bližnjem vzhodu. Delovnim ljudem ni bilo nikoli za vojne ob- račune in je nujno zdru- žiti vse miroljubne sile sveta, da ohranimo mir in preprečimo, da ne bodo narodi v razvoju dajali krvavi davek v hazardni igri agresivnih sil. Z agre- sorjem je treba obračuna- ti po vseh normah človeške- ga kodeksa, saj gre za na- šo skupno največjo vred- noto — svetovni mir. DAGMAR ŠUSTER Član sekretariata občinskega komiteja ZMS Celje Mladi v naši domovini smo vzgojeni v duhu bor- be za mir in aktivno med- narodno sodelovanje. Ena- ko spoštujemo vse države in narode, ne glede na nji- hov ekonomski in vojaški potencial. Toda ne more- mo ceniti tistih, ki tako ali drugače ogrožajo mir v svetu. Zato energično obsojamo imperialistične sile, ki se poslužujejo ne- človeških, vandalskih me- tod zato, da bi ustavile razvoj. Odločno pa podpi- ramo mlade in ostale v arabskih deželah, ki si že- lijo le svobodo, mir in ne- odvisnost. To pa so osnovne člove- kove pravice, brez katerih si ni mogoče predstavljati napredka. Za obrambo mi- ru je potrebno storiti vse, kar je v moči nas in dru- gih miroljubnih sil v svetu. Mnenje mladih v Celju je enako mnenju miro- ljubne mladine vsega sve- ta, enako mnenju vseh po- štenih ljudi na svetu. JOŽICA KOVAČIC Nasploh sem proti vojni, ker prinaša samo zlo in gor- je. Marsikakšen nesporazum bi mogli rešiti dosti bolje z dogovori in sporazumi, kajti vojna, kljub navideznim pri- dobitvam, ne prinese nikakrš- ne rešitve. Izraelci, dva tisoč let preganjan narod, si vojne ni izmislil sam, temveč ga je k temu navedla mednarodna situacija.. Vsekakor imajo pravico do svojega obstanka in enakovrednega položaja med narodi, a tega ne bodo mogli uveljaviti z vojno, pa četudi jim pomaga kdorkoli, kajti mir in resnično sodelo- vanje med narodi bi mogli doseči samo z miroljubnimi in iskrenimi dogovori med narodi. ^ JOŽE ŽNIDAR Do te vojne bi ne prišlo, če bi se bili v mednarodnih diplomatskih dogovorih lahko pogovorili bolj iskreno in do- sledno. Da so Izraelci zares napadli, dokazujejo že dnev- na poročila, ki kažejo, kako je bil Izrael vsestransko pri. pravljen na vojno. Toda Izra el sam bi nikoli ne šel v takšno vojno, če bi ne bilo Angležev in Američanov, ki so moralno in materialno podprli vojno na Bližnjem Vzhodu. Nujno bi bilo, da bi sovražne dežele upoštevale resolucijo varnostnega siveta in prekinile ogenj ter se umaknile na prvotne položa- je. Če bi prenehalle vojne sovražnosti, bi mogli priča- kovati še vedno pametno mi- roljubno rešitev in ustrezen dogovor. Tone Maslo |,'Uitji, NA SIRSKI FRONTI. Na sliki so izraelske čete mi;d mestoma Kuenitra in Damask v trenutku, ko je stopilo v 0 premirje. Kamni pred avtomobili označujejo »črto premirja«. AGRESIJA NA BLIŽNJEM VZHODU Dogodki, ki se odvijajo od ponedeljka 5. junija n? tem delu sveta do skrajnosti vznemirjajo vse progresiv. ne sile sveta. Imperialistične sile so se odločile, vsaj tako kaže, razbiti prijateljstvo in koeksistenco arabskih naro- dov. Vloga in ideja voditelja ZAR Naserja je postala sino- nim bratstva, obenem pa tudi velika ovira ciljem ameri- škega in britanskega hegemonizma. Tudi vpliv Sovjetske zveze, ki se je zadnja leta neprestano krepil v deželah Srednjega vzhoda, ni v kalkulacijah imperialistov. Od Afganistana do Turčije in od Iraka do Alžirije je miro- ljubna politika ZSSR moralno in materialno podpirala borbo omenjenih narodov za dvig njihovih gospodarskih moči. V takšni politično-ekonomski situaciji so imperialisti sprejeli sklep o dokončni likvidaciji vsega naprednega v arabskem svetu, uničiti prestiž ZAR. izkoristiti notranja nesoglasja, sebi zagotoviti SUEZ in bogata naftna polja ter vzpostaviti politični režim, ki bi ustrezal njihovim interesom. Za dosego teh ciljev so uporabili najagresiv- nejše kroge v Izraelu — Izrael sam pa kot bazo za na- pad. O vojnih pripravah Izraela je imel že nekaj mesecev pred napadom Egipt točne podatke. Prav zato je temu primerno tudi ukrepal. Mobiliziral je svoje sile, obvestil ves svet o situaciji, posebno še bratske arabske dežele. Ni pa imel podatkov, kakršne imamo danes. Ti so takšne narave, da nedvomno potrjujejo eksistenco preciznega načrta o izvajanju agresije, o ogromni pomoči ZDA in Velike Britanije v vojaškem smislu do precizne akcije v OZN in varnostnem svetu. Do 9. junija se je vse odvijalo skoraj po načrtu. Iz- ven tega je bilo le to, da je agresija /družila prav vse arabske narode, tudi tiste, za katere so imperialisti mislili, da se ne bodo nikoli. Sprejetje resolucije v varnostnem svetu, odstop Na- serja, vojaški poraz in nespoštovanje premirja s strani Izraela pa je v vsem svetu odkrilo dejstva, ki so do takrat bila več ali manj neznana. Predvsem je jasno, da gre za očitno agresijo imperializma. To pa ni več samo spor na relaciji Izrael—ZAR, pač pa kršenje mednarodnih dogo- vorov in pogodb s strani velikih, močnih in bogatih, ki želijo z vojno in drugimi umazanimi sredstvi svojo moč še povečati na račun slabih in nerazvitih. Dilema, ki je sedaj pred nami. torej ni več lokalnega značaja, niti regionalna, pač pa je to usoden trenutek vsega človeštva. Pustiti agresorja nekaznovanega in ga še nagraditi s tujimi teritoriji, bi pomenilo, vdati se temnim silam in bodočnost človeštva prepustiti usodi. Zato pričakujemo odločno reakcijo s strani vseh na- prednih in poštenih organizacij, političnih strank, držav- nih vodstev, delovnih ljudi vsega sveta, posebno še s strani socialističnih dežel s Sovjetsko zvezo. Gre za zmago pravičnosti v mednarodnih odnosih, gre za boj človeštva, ki je pred tem, da bo živelo v miru in svobodi ali pa v suženjstvu. Dopustiti, da bi ostal agresor nekaznovan, po- meni, da se danes ali jutri nekaj podobnega lahko zgodi vsaki nevezani deželi, potemtakem tudi nam. Naši delovni ljudje so že na protestnih mitingih v ko- lektivih, srednješolska mladina na svojih zborovanjih in občani preko tribune dokazali svojo odločnost in pošteni čut za pravičnost. Ni delovnega mesta, ni prostora aH ulice, kjer ne bi govorili o strahotah, ki jih preživlja arab- ski narod. Vsi smo na strani pravične borbe za obstoj in miren razvoj naroda, ki je pokazal po drugi svetovni vojni neverjeten smisel za napredek, za progresivno sve- tovno politiko, za aktivno koeksistenco. Naše vodstvo s tovarišem TITOM lahko v vsakem trenutku računa na občane Celja, da bodo disciplinirano izvrševali naloge, ki jim bodo dane. MARJAN RAVNIKAR Obsodba napadalnosti V sredo popoldne so se sestali člani občinske konfe- rence SZDL v Celju ter obsodili napad Izraela na Zdru- ženo arabsko republiko. Svoje ogorčenje nad tem agresiv- nim dejanjem so izrazili tudi v protestni resoluciji, ki so jo poslali republiški in zvezni konferenci SZDL v Ljub- ljano in Beograd. Glasi se: Člani občinske konference SZDL Celje v svojem imenu in v imenu članov, ki so nas izvolili, izražamo svojo za- skrbljenost in ogorčenost zaradi izraelskega napada na Združeno arabsko republiko. Naše ogorčenje je tem večje, ker se zavedamo, da bi ta požar lahko zajel ves svet, dobro pa še pomnimo gro- zote druge svetovne vojne in nismo še v celoti zacelili dobljenih ran. Agresorja obsojamo še tembolj, ker je začel vojno v času, ko so se vse dVžave, ki znajo ceniti in spoštovati mir, angažirale, da bi v okviru OZN in izven nje napra- vile vse, da bi zagotovile mir na tem eksplozivnem pc dročju. Izrael pa je šel proti vsem miroljubnim silam i: hoče z vojaškimi akcijami, z ognjem in mečem vsiliti svojo voljo drugim. Izrael je s tem odkrito pokazal, da je slepo orodje v rokah imperialistov, svojih velikih za- ščitnikov, saj bi bilo sicer nemogoče, da bi tako mala država lahko ogrožala svetovni mir in s tem tudi napre- dek človeštva. Istočasno, ko obsojamo napadalca, pa dajemo vso mo- ralno podporo prijateljskim arabskim državam, ki so po- stale žrtev povampirjenih imperialističnih teženj, najbolj reakcionarnih krogov kapitalističnega sveta. Apeliramo na vse miroljubne sile sveta in še posebej na OZN, da naredijo vse, kar je 'v njihovi moči, da se ustavi izraelska agresija. Občinska konferenca SZDL Celje NA KRATKO SENDVIČI NA VIŠINI Utrujen in lačen se popot- nik /turist/ priziblje pod ve- ličastne zidove Starega gradu nad Celjem. V restavraciji naroči sendvič, ga poje in mirno plača zanj 300 SD. Ven- dar pa ne vsak popotnik. Natakarica je prinesla na mizo sendvič — dva kosa kruha in štiri kolesca domače salame. Siromašno. Gost pre- vidno vpraša za ceno. 300 sta- rih dinarjev. Pretirana cena za takšen sendvič kljub te- mu, da smo na višini oziroma na hribu. Lahko ga odnesete, pove gost. Natakarica odide v kuhinjo, kjer ji »popravi- jo« sendvič, ki nenadoma po- stane bogatejši. Gost ga kljub temu noče. Njegov so- sed, ki se je pomiril z uso- do in vzel »prvotni« sendvič, pozneje plača zanj po navo- dilu natakarice samo 250 sta- rih din. Zanimivo ali ne. če bo gost mirno »požrl«, v re- du, drugače pa bomo »pop- ravljali« in spreminjali ceno plus sendvič. DISKRIMINACIJA Ob vključevanju naših go- stinskih in turističnih zmog- ljivosti v mednarodno leto turizma so priskočila na po- moč tudi sredstva za obve- ščanje. Medtem ko za neka- tere turistične kraje lahko slišimo napovedi o prostih zmogljivosti vsak dan (in še ta ne ustreza resnici, ker so zastarele), o drugih ne zašle- dimo mnogo. Tako na primer nihčs ne omenja preboldske- ga bazena, ki je pripravljen za kopalno sezono, ne gore Oljke in podobnih turistič- nih postojank. Zanimivo bi bilo izvedeti ali se to dogaja zaradi malomarnosti poroče- valcev ali zaradi diskrimina- cije REORGANIZACIJA ZK V CELJSKI OBČINI Nove oblike — kvalitetnejše delo Kako daleč smo z reorganizacijo celjske občinske or- ganizacije zveze komunistov, oziroma kako v praksi uresničujemo teoretična načela o organiziranosti, izo- blikovana v javni razpravi in sprejeta na občinski konferenci? To vprašanje smo zastavili sekretarju občinskega komi- teja ZKS Zvonetu Draganu. Po njegovem mnenju v seda- njem obdobju ne gre več toli- ko za nekatere osnovne prin- cipe, kolikor za to, da bi no- va vloga ZK prišla do prak- tične in učinkovite veljave. Javna razprava je pokazala svojo upravičenost in potrdi- la prepričanje, da vsebinskega delovanja ZK ni mogoče kro- jiti v vodstvih, odmaknjeno od članstva. Sklep o novi or- ganizaciji, sprejet na konfe- renci, pomeni solidno osnovo za praktično izvajanje in uve- ljavljanje reforme v delova- nju ZK v občini. Nove obli- ke in metode pa bo po bese- dah Zvoneta Dragana mogoče izvajati v skladu s progra- mom, kajti organizacijske spremembe so le izhodišče. Mnogi pri tem še vedno ne razumejo povsem, da je nova organiziranost zveze komuni- stov rezultat naših družbenih procesov in gledajo spre- membe zgolj skozi prizmo or- ganizacijske sheme. Pri tem pa je vendarle očiten kvalitet- ni razloček že v tem, da bo- do združene organizacije ZK zagotovile učinkovitejše in enotnejše delovanje od drob- nih in razdrobljenih organiza- cij doslej. Gre tudi za krepi- tev kreativnih jeder v ZK in za širitev kroga tistih, ki raz- mišljajo in soustvarjajo, ne nazadnje za rešitev starega problema, ki je bil prisoten na relaciji odnosov teren — delovne organizacije' in naro- be, kakor za ustvaritev enot- ne organizacije znotraj komu- ne kot teritorialne skupno- sti, ki mora v idejno politič- nem smislu združiti v takš- nem okviru vse subjektivne sile. V celjski občini so usta- novne konference združenih organizacij ZK v glavnem končane. Poleg tega, da je bi- lo zagotoviti ustrezno kadrov- sko strukturo v vodstvu teh organizacij, so obravnavali de- lovni program sprejet na ob- činski konferenci in akcijski program občinskega komite- ja. Posamezne združene orga- nizacije so v skladu s tem pri- čele oblikovati lastne delovne- programe, pri čemer gre za delitev dela v širšem in ožjem smislu. Pri združenih organizacijah bodo namreč delovale interesne skupine, ki bodo obravnavale speci- gično problematiko in pri- pravljale gradivo za sestanke združenih organizacij. Tako so v okviru organizacije pro- svetnih delavcev formirali 5 aktivov, ki bodo preučili idej- ne probleme v šolstvu, vzgoj- no izobraževalne procese, ma- terialna vprašanja itd., zdru- žena organizacija komuni- stov zdravstvenih delavcev bo do jeseni pripravila kon- ferenco o idejno političnih vidikih zdravstvene politike na celjskem področju; orga- nizacija ZK kulturnih delav- cev stališča komunistov do kulture itd. Mislimo, je de- jal sekretar občinskega ko- miteja Zvone Dragan, da mo- ramo v bodoče te organizaci- je razviti na prožnejši osno- vi kot so bile v preteklosti. Na vprašanje, kako zagoto- viti, da bodo našla spre- jeta stališča organizacij ZK tudi svojo praktično realiza- cijo in ne bo ostajalo samo pri razpravah, je Zvone Dra- gan dejal, da terjajo organiza- cijske in vsebinske spremem- be konkretno delo tako v okviru organizacij kakor vsa- kega člana posebej. Stališča, ki izhajajo iz širše osnove, imajo že zato večjo veljavo, seveda pa bo nujno poskrbe- ti za njihovo realizacijo. To bo mogoče doseči le z indi- vidualno odgovornostjo, ob konkretnih dogovorih in kon- troli, skratka z metodami, ki so pravzaprav tudi novost v delovanju ZK. V občinskem okviru bo po mnenju Zvone- ta Dragana zagotovila kon- kretnejšo vlogo občinska kon- ferenca, ki ima stalni delov- ni mandat v obdobju dveh let, medtem pa funkcija dele- gatov ne preneha, ampak se nadaljuje. To postavlja v drugačen položaj tudi občin- ski komite, ki je izvršilni or- gan, a deluje po smernicah občinske konference. V seda- njem obdobju ne bi smeli biti preokupirani z iskanjem nekih splošnih formul za de- lovanje ZK v občini; spre- membe so zelo velike, odločil- no pa bo samo, kako jih bo- mo uresničili: dhr Prejšnjo nedeljo je celjsko avto-moto društvo »Slavko Šlan- der« organiziralo ocenjevalno vožnjo na progi Celje—Pod- plat—Slovenska Bistrica—Celje. Ocenjevalne vožnje se je udeležilo 25 avtomobilistov, ki so vsi brez nezgode prevozili progo in skoraj v celoti vozili točno po propozicijah. To dokazujejo tudi rezultati, saj je bil zmagovalec Dušan Ple- ško iz Laškega le za malenkost boljši od štirih drugih tek- movalcev, ki so se uvrstili na drugo mesto: Slavica Perme Stanko Ivanjšek, ing. Emil Krivec in Martin Boharč. Na sliki je Slavica Perme pred startom, ki je bila prvič na oce- njevalni vožnji in je vseeno dosegla lepo drugo mesto. PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatelj je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA Izpolnite trenutke vašega oddiha s skodelico Zahvala za dosedanje del< Na zadnjem sestanku čla- nov občinske konference SZDL v Celju so med dru- gim sprejeli vsebino pisma, ki so ga poslali dolgoletni predsednici Glavnega odbora SZDL Slovenije, Vidi Tomši- čevi ob odhodu na novo de- lovno mesto. Takole so napi- sali: Ob Tvojem odhodu na no- vo delovno mesto se tudi mi, člani občinske konference SZDL Celje pridružujemo be- sedam zahvale in priznanja, ki jih je izrazil tudi v na- šem imenu Janez Vipotnik na prvi seji republiške kon- ference SZDL Slovenije. Tudi mi smo prepričani, da je Tvoje dosedanje delo kot predsednica GO SZDL tesno povezano z napredkom in uspehi, ki jih je Sociali- stična zveza delovnega ljud- stva Slovenije pri uresniče- vanju svoje družbene vloge v zadnjih letih dosegla. Koristimo to priložnost, se Ti zahvalimo za večM uspešno in prijateljsko sod lovanje in tudi za pozorna s katero si spremljala dt11 naše občinske organizaa [ ter razvoj in napredek m K komune. » V imenu članov SZDL na občine Ti želimo mnogo i lovnih iLspehov na novem, ko odgovornem delovni mestu. i CESTA NA GRAD Stari grad nad Celjem je priljubJfjiena točka prebival- cev mesta ob Savinji. Cesta do gradu je izredno ozka in seveda še vedno neasfaltira- na. Postopoma pa bo le ure- jena. Sedaj je zaprt del ce- ste na grad v Skalni kleti, ki ga bodo asfaltirali in razši- rili za pol metra. Možen je obvoz po Teharski cesti, Sel- cah in Popovičevi ulici, škoda le, da bo cesta zaprta še v času grajskih iger. MISS CELJA Turistično društvo Piran- Portorož, ki prireja vsako le- to Portoroško noč, kjer izvo- lijo »Miss turizma Slovenije in Istre«, se je letos odločilo, da bodo v izboru sodelovale finalistke, ki jih bodo izbrali v posameznih krajih oziroma turističnih območjih. Za izbor kandidatke s celj- skega območja je izbran ho- tel Celeia, kjer bodo 22. julija izbirali »Miss Celja 1967«. Zmagovalka bo zatem sode- lovala v Portorožu za izbiro »Miss Slovenija«. Jožica Praznik človek se mora včasih poslužiti tudi laži, da lah- ko opravi svoje delo. To se nam je primerilo pri srečanju z Jožico. Rekli smo ji namreč, da jo kli- čemo iz razreda le za tre- nutek, ki se je nato raz- vlekel v dobro akademsko četrt. »Ne zamerite, danes sem tako uboga. Sinoči smo vojakom in občanom pripravljali majhno kul- turno prireditev, pozneje pa smo se zaklepetali.« Jožica je učiteljica na podružnični šoli v Belih vodah nad Šoštanjem, kjer je bila tudi rojena. Poleg učiteljevanja -sode- luje tudi i>ri kulturno umetniškem delu. »Smešno zveni, vendar bi se lahko mirne vesti pi- sala tudi Delavnik in ne Praznik, ker imam skoraj- da samo delavnik — brez praznikov,« je v smehu dejala, ko smo poizkušali duhovičiti na račun nje- nega priimka. »V dopoldanskem času poučujem združena razre- da, popoldne pa vodim pouk v razredu predšol- skih otrok. Uspeli smo namreč urediti tudi skrb za predšolsko mladino in s tem razbremeniti star- še. Ko končam, pa na ve- čer začnemo po navadi z delom v dramski sekciji, z vajami.« Pa smo jo znova začeli vznemirjati z dvomi v to- likšno obremenjenost. Od- pravljala nas je s sme- hom in njej lastno duho- vitostjo. »čudno nezaupljivi ste. Ko vam pa vendar pra- vim, da mi zase ostaja le malo časa. Ne morem se točno zmeniti niti s fan- tom ...« Ta je bila nekoliko pre- huda, da ne rečemo ko- smata, kajti kmalu zatem smo izvedeli od nje same, da vendarle redno obisku- je fanta in domače v Šo- štanju. S fantom je težje, ker še študira. »Mladi učitelji tožijo, da jih zaposlujejo baje na najtežjih delovnih mestih, to je na podeželju, kjer ni ustreznih učil, sami pa so odmaknjeni od kultur- nega in družabnega življe- nja. Kaj menite vi o tem?« »Jaz sem zadovoljna z delom tu, na tej šoli. Tu poučujem že 'tri leta. Ve- ste, človek je zadovoljen, če tvoje delo tudi drugi cenijo. In tu ga. Moje de- lo vrednotijo tako otroci kot njihovi starši. Drži, da smo malo odmaknjeni od tempa življenja v doli- ni, vendar to že prodira tudi k nam.« Medtem ko se spodaj mladi ogrevajo za šeik in podobne najmodernejše plese, je do nas prodrl šele twist. Nekatere mla- dostne muhe mi tu zgoraj preskočimo. Zanimivo pa je, da so mini krila pro- drla že tudi k nam. Večje število naših deklet je za- posleno v dolini, in ko se ob nedeljah vračajo, se pridejo pokazat, tako da mini krila tudi tu, v hri- bih niso več nobena red- kost.« »Kaj vas je najbolj pre- senetilo, ko ste začeli po- učevati?« »Presenetilo me je več stvari. Najprej vsekakor pripravljenost ljudi, da ti pomagajo, čeprav so ti naši ljudje zelo občutljivi. Zatem me je presenetilo to, da so bili otroci slabo oblečeni, da je tu bilo še toliko revščine. Sama ne morem razumeti in verje- ti, kako se je to v zadnjih dveh letih bistveno spre- menilo. čudno mar ne?« Tako kot drugi se tudi ona veseli poletja. Spodaj ob šoli je bazen, in ko konča s pripravami za pouk naslednjega dne, ko se na večer odpravi poči- vat, če nima pozno v noč vaj z dramsko skupino, njen duh ne obremenjuje misli, da je za nekaj oško- dovana, ker jo obkrožajo ljudje in možnosti, da za- živi polno življenje. obrazi TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 2 0'lovanje, ne pa izoliranost ujučki nedavne seje Odseva občinskega sin- ' inega sveta v Celju- na ■ so obravnavali nekate- ^oileme gospodarskega so bili v središču po- sobotne tiskovne ki jo je vodil \Lednik komisije za go- E^stvo in samoupravlja- ; R:sto Gajšek. Kot seja j^sedstva, tako je tudi to 7 novinarji opozo-ilo tševilne naloge ne samo fcjnih kolektivov, marveč ®Vj sindikalnih organizacij v I pri izvajanju intencij .poclarske in družbene re- Ce bi hoteli osnovne vji zabeležiti v nekaj stav- I, (več o tem bomo še pisa- potem je opozoriti, da si L gospodarstvo celjske ijne vse bolj prizadevati, Ep s sodobno organizaci- 1 z investicijami v moderno Biologijo in s programira- lo razvoja za daljše ob- jjje premagovalo položaj, se zaostruje z reformnimi jepi. Gotovo pa je, da je to jogo lažje in uspešneje re- tti le v okviru takšnega [drugačnega sodelovanja, »racije na ožjem in šir- il področju, v okviru posa- dili proizvodnih skupin Gre namreč za tisto iovno nalogo, ki se kaže v jnem medsebojnem sode- mu, ne pa v izoliranosti individualizaciji gospodar- ili organizacij. Jotovo je tudi to, da mo- 0 v vrsti takšnih prizade- li osebni dohodki postati ultanta produktivnosti de- in da naj investicije v so- lno opremo rasejo hitreje, kakor pa v skladu z dol- očnimi proizvodnimi pro- mi. Dosedanja praksa je še cazaH, da bo treba več sto- 1 ?a združevanje razdrob- i/Ji sredstev skladov ter vročevati v poslovno ban- namensko ali nenamen- . Tudi politika banke mo- postati jasnejša v odločit- , katere gospodarske or- izacije in dejavnosti ima- prednost pri sklepanju Sitnih pogodb. In če kje, to prav kreditiranje vpli- na določene integracijske cese, na utrjevanje polo- i posameznih delovnih or- lizaoij ali skupin itd. tocinski sindikalni svet bo lalje protestiral pri uprav- i odboru republiškega ida skupnih rezerv, ki je z utemeljitve odklonil šnjo kolektiva IFE za na- i premostitvenega kredita išini 200 milijonov starih irjev, razen tega pa pod- prizadevanja kolektiva 0, da dobi investicijski iit v višini 2,4 milijarde ih dinarjev. Zelo konkret- & so tudi nekateri drugi 'iučki, ki se nanašajo na atere delovne organiza- M. Božič ALI CEIJSK V OBRT RES PROPADA? Šušmarstvo resna ovira za razvoj © OBRTNIKI V CELJU NE VIDIJO NOBENE PER- SPEKTIVE ® VISOKE NAJEMNINE ZA POSLOVNE LOKALE « ŠUŠMARJI GRENIJO ŽIVLJENJE STARIM CELJ- SKIM OBRTNIKOM • PERSPEKTIVA OBRTI SKOZI OČALA POSLOV- NEGA ZDRUŽENJA ZA OBRT Obrtništvo, stara gospodar- ska panoga, je terciarno go- spodarstvo in ga kot takšne- ga, posebno pri vlaganju sredstev, gledamo že vrsto let. Obrtnih delavnic je v Celju zelo veliko, starim obr trnkom so se pridružili mla di, obojim pa večni šušmarji, ki spremljajo skoraj vsak poklic Kljub visokemu šte- vilu obrtnikov pa občani še vedno niso zadovoljni z nji- hovimi uslugami zaradi kvali- tete, hitrosti in seveda cene. Stari del mesta, Zidanškova ulica, je prenatrpana z razni- mi delavnicami, medtem ko občani Dolgega polja in Oto- ka premišljujejo, kje je v mestu najbližja delavnica. Obrtniki težko dobijo pro- store v nc*vih naseljih, čeprav bi bili tam najbolj potrebni. Kot vse kaže v Celju še vedno nekdo uveljavlja stari sistem delitve, tu trgovska ulica, tam čevljarska in podobno. Kaj pravijo o svojem delu, težavah in potrebni pomoči obrtniki sami? Ivanka Lamut, žensko kro- jašbvo: Dela je dovolj, le da- vek je prevelik (od 150.000 do 200.000 Sdin). Lokal imam v svojem stanovanju, kljub temu še zanj posebej plaču- jem mesečno 2800 Sdin. So meseci, ko kljub 12-urnemu delavniku zaslužim pomočni- ško plačo. Riko Mlekuš, fotograf: šuš- marstvo ubija poklicne foto- grafe, saj imajo amaterji, ki nam prevzemajo ogromno dela, manj izdatkov kot mi. Davek je prevelik, najemnina za lokal znaša 30.000 Sdlin mesečno. Rafael Pesjak, moško kro- POSVETOVANJE PEVOVODIJ Na posvetovanju prevovodij s širšega celjskega območja so govorili o programu bodo- čega sodelovanja in nekate- rih organi za.cij sko strokovnih problemih. Ker so podobna posvetovanja zelo pomembna in koristna, so sklenili, da bodo septembra organizirali podoben posvet z močnejšo strokovno zasedbo. OTVORITEV VODOVODA V nedeljo dopoldne so v Dobju pri Planini svečano spustili vodo po novem vodo- vodu. Vodovod so gradili ob- čani fin pripadniki armade. Po otvoritvi je bilo še odkritje spominske plošče padlih za svobodo in zatem slavnostno zborovanje. —ez jaštvo: Dela in težav je do- volj. Davek ni prevelik, naje- mnina pa, saj plačujem 19 tisoč starih dinarjev na me- sec, prej pa sem plačeval 11.800 Sdin. Ce bi delal samo osem ur na dan, še stroškov izdelave ne bi mogel kriti. Dvanajst in več ur dela je povsem normalno, če si ho- čemo zaslužiti za življenje Ivan Čretnik, tapetnik: Ne- koč sem zaposloval pet ljudi, danes še sebe težko vzdržu- jem. Najemnina 13.792 Sdin je vsekakor previsoka. Puša. rija, ki se je izredno razvila, bo nas stare obrtnike ubila. Ne vidimo nobene perspek- tive. Jože Ramšak, mizar: šuš- marji nam odtegnejo ogrom- no dela, ki bi ga lahko nare- dili mi pošteni obrtniki. Lo- kal sem sam adaptiral in ne vem zakaj plačujem tako vi- soko najemnino, kar 26.000 starih dinarjev na mesec. Da- vek ni prevelik, kljub tema pa ne vidim rožnate prihod- nosti. šušmarji so si ustva- rili samo z nekajletnim de- lom mnogo višji standard kot mi, ki delamo že desetletja. Vilko Cestnik, modno čev- ljarstvo: Naša režijska ura je smešno nizka: 340 Sdin. Po- pravil je dovolj, lokal, ki so mi ga dodelili, pa mnogo premajhen. Dohodek, ki ga imam, je predvsem za golo življenje, niti misliti se ne da na ustvarjanje življenj- skega standarda. Slabše je. kot je bilo pred petimi leti. Vili Kragolnik, zlatar: Zla- tarstvo je gotovo specifična obrt, katere razvoj je odvisen od standarda občanov, ker naši izdelki niso življenjsko potrebni. Zlatarji smo v tež- kem položaju glede na zakon, ki nam nalaga, da moramo vse delati samo iz prinesene- ga zlata, kar pa je nemogoče. Smo med dvema mlinskima kamnoma, zgoraj družbeno podjetje, spodaj izredno raz- vito šušmarstvo. Karel Šunko, moško frizer- stvo: Frizerje morijo mrtve ure, ko sploh ni dela, drugič pa zopet naval, šušmarstvo, ki je problem predvsem v ženskem frizerstvu, se zadnje čase pojavlja tudi pri nas. Najemnina je visoka, previ- soka. Osnovne ugotovitve privat- nih obrtnikov so torej visoke najemnine in izredno razvito šušmarstvo, ki jim prevzema dela. Obrtniki so člani Go- spodarske zbornice SRS, od katere pa nimajo prav nobe- ne pomoči a,li stikov razen pri plačevanju članarine. Na poslovnem združenje za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju imajo zanimive po- datke o številčnem porastu obrtnikov Leta 1963 je bilo na širši celjski regiji 963 pri- vatnih obrtnikov, danes jih je že 1539. Ljudi s popoldansko obrtjo — registriranih — je 524, medtem ko leta 1963 še ni bilo nobenega, še večje pa je število ilegalnih obrtnikov, znanih pod skupnim vzdev- kom — šušmarji. Nedvomno so dosegli v družbeni obrti precejšen na- predek pri zanimanju za po- goje tržišča, uveljavljanju mehanizacije in podobnem. Tako družbeni kot privatni sektor pa izgublja okrog 50 odstotkov uslug zaradi delav- cev, ki so se osamosvojili. Poznamo tri skupine: prvi so tisti, ki so se izučili v pod- jetjih in postali samostojni obrtniki, drugi so odprli po- poldansko obrt, tretji pa so šušmarji, ki so brez vseh družbenih obveznosti. Vse tri skupine predstavljajo krepko oviro razvoju družbenega sektorja, zato ta stagnira predvsem v smislu uslug. Zakaj je šušmarstvo nevar- no? človek dela v podjetju in popoldne doma, tako nje. gov delovni učinek pada na obeh straneh. Delo namenje- no podjetju lahko v dogovoru s stranko prevzame šušmar, ki zato ne plača nobenih da- jatev in se tako steka v pro- račun mnogo manj sredstev. V večini primerov so šuš- marji dražji od pravih obrt- nikov, saj je v navadi malica in pijača ter svobodno for- miranje cene. Rešitev? Ali legalizacija šušmarstva ali pa mora nekdo, v tem primeru občinska skupščina, ostreje ukrepati proti takšnim poja- vom. Ukrepati bo potrebno, ker bo šušmarstvo nedvomno dobivalo vse večji obseg. Po- trošnik ima rad hitro oprav- ljeno delo. Na primer: po- pravljanje TV sprejemnika Vsakdo bo raije dal tisočaka več, če ga bo šušmar popra- vi! na domu v eni uri, kot pa da ga bo nosil v družbeno podjetje. Prav to podjetje pa nima finančnih zmožnosti, da si kupi dostavne avtomobile ali delavnice na kolesih, ki bi bile prav tako hitre. Vendar ali je sam delavec v podjetju, ki je hkrati šušmar, zaradi svojega postranskega zasluž- ka zainteresiran za takšen razvoj podjetja? Nadaljnji oviri, ki gotovo onemogočata razvoj obrtni- štva, sta notranja delitev de- la in razne poslovne koope- racije. Samo na šiiršem celj- skem področju imamo osem konfekcijskih delavnic, ki de- lajo prav vse. S specializacijo bi dvignili produktivnost, iz- boljšali notranjo delitev dela in hkrati lahko zmanjšali ce- ne. Podobno je na področju kooperacije obrtniških delav- nic v obeh sektorjih. Vsa- kdo hoče vse narediti sam, zato je njegov izdelek mnogo dražji. Zaskrbljujoče pa je tudi padanje strokovnosti. Nekoč je bil izdelek obrtnika kvali- teten in je samo njegovo ime jamčilo zanj, sedaj pa le ma- lokateri potrošnik ve, kaj je kupil, kakšen material je bil vložen v izdelek. Praktično kupuje danes potrošnik ma- čka v vreči. Prav tako bi mo- rala zvezna zbornica določiti za vse obrtniške izdelke, kako in s kakšnim materialom mo- ra biti opravljeno delo. Preprečiti šušmarstvo, pre- pričati podjetja za poslovno sodelovanje in jim vliti malo več poguma pri iskanju no- vih možnosti, s tem bi bila perspektiva obrti v Celju ta- koj jasnejša. Tako pa sedaj obrt stagnira in pričakujemo lahko, da bo tudi nazadovala. Pdi vsem tem se lahko upra- vičeno vprašamo, kaj dela gospodarska zbornica SRS, ki je ni čutiti tam, kjer ima svoje člane. Poslovno združe- nje za obrt v Celju bo čez nekaj dni izdelalo analizo ra- zvoja obrti za več občin biv- šega celjskega okraja in s tem omogočilo vsem nekoliko realnejši pogled na terciarno dejavnost — obrt. M. SENIČAR NA KRATKO TT BIRO V ponedeljek je pričel s poskusnim poslovanjem na celjski železniški postaji no- vi turistično transportni bi- ro v okviru 2TP Maribor. Lo- kal je lepo urejen, dokončne ugodnosti pa bodo potnikom lahko nudili šele prihodnje leto, ko bodo sklenili vse dogovore o poslovnem sode- lovanju z večjimi transport- nimi podjetji. Novi biro je vsekakor lep prispevek med- narodnemu turističnemu le- tu že zaradi prepotrebne me- njalnice, oddelka za vse vr- ste informacij in možnosti, da lahko tu uredite vse za skupinska potovanja. IZ ZALOGE Na celjski tržnici se zad- nje čase občani radi ustav- ljajo pred prodajalno mizo trgovskega podjetja Tehno- mercator, ki se je odločilo za veliko razprodajo votlega stekla. Najbolj verjetno je, da so se v podjetju nakopičile zaloge nekaterih prodajnih predmetov, ki pa jih potroš- niki radi kupujejo zaradi pre- cejšnjega popusta. Po nekate- rih informacijah sodimo, da se tudi nekatera druga pod- jetja zanimajo za podobne razprodaje na celjski tržnici. SPREJEMI V ZM KONČANI S sprejemom pionirjev v Zvezo mladine na hudinjski osemletki so sprejemi v celj- ski občini končani. Tako je letos v mladinske vrste vsto- pilo preko 500 pionirjev. Sprejemi so bili povsod or- ganizirani izredno prisrčno. Mladi so v svečanih progra- mih prikazali svoje delo sko- zi vse šolsko leto. Največ pohvale pa si zaslužijo mia- di na III. osemletki v Celju, ki so organizirali resnično dober sprejem. POZORNOST PODJETJA MERX Trgovsko podjetje Merx v Celju je vključilo v svojo trgovsko mrežo tudi poslo- valnice bivšega trgovskega podjetja Izbira Laško. Izred- no pozornost pa so v celj- skem podjetju pokazali do upokojencev iz Laškega, saj so te že dvakrat povab.li v Celje na ogled modernih lo- kalov, prigrizek in razgovor. Za pozornost se jim upoko- jenci zahvaljujejo. S. S. DOBRI PIVCI Stara je resnica, da Slo* venci radi pijejo vino, sa- ma ugotovitev pa drži tu- di za Celjane. Zakaj? V prodajalni Slovenija vino v Sovinovi ulici dnevno prodajo približno 1000 li- trov vina. Za občino s pri- bližno 55.000 prebivalci in velikim številom gostin- skih obratov je to vseka- kor veliko. Na zdravje! medobčinsko sodelovanje Po ukinitvi okrajnega sye ta zveze kulturno prosvetnih organizacij Celje je glavno pobudo za medobčinsko so- delovanje prevzel občinski svet Celje. Ostali občinski sveti so to pobudo sprejeli z velikim razumevanjem in smo letos že zabeležili dve večji akciji kot plod medob- činskega sodelovanja. Občin- ska sveta Slovenske Konjice in Celje sta skupaj pripravi- la razstavo in razgovor, pri organizaciji in izvedbi med- občinske dramske revije pa so sodelovale štiri občine. — Trenutno občinski sveti pri- pravljajo tretjo večjo letoš- njo prireditev, srečanje od- raslih pevskih zborov, ki bo v Zrečah- Največji problem medobčinskega sodelovanja na področju kulture so bila sredstva, sedaj pa so tudi to delno uredili, namreč občin- ski sveti podobne prireditve skupno financirajo. TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 3 a KRATKO EMA POVEZANA Z DOLINO Občani Sv.Eme in okoli- ških zaselkov so začeli z gradnjo ceste, ki bo povezo- vala ta kraj s Sodno vasjo, torej z dolino. Doslej so mo- rali v Sodno vas ali Pristavo po kolovozih. Ker je pri Sve- ti Emi tudi oddelek podruž- nične šole, bo nova cesta slu- žila tudi otrokom in delav- cem, ki se iz teh krajev vo- zijo do železniške postaje v Sodni vasi. CESTA DO LOVSKE KOČE Letos občani nadaljujejo z delom pri gradnji ceste od Orešja do lovske koče. S pro- stovoljnim delom so uredili najprej lovsko kočo, zatem usposobili pot do koče, letos pa urejajo cesto, da bi se lahko do lovske koče turisti pripeljali celo z avtomobili. Vrednost del znaša okrog dva milijona dinarjev. Cesta bo speljana po planoti med idi- ličnimi bukovimi gozdovi. SLADKOGORČANI GRADIJO VODOVOD V Sladki gori, naselju bli- zu Pečice nad Podplatom, grade občani vodovod. Vse doslej so trpeli pomanjkanje vode, tembolj, ker na hribo- vitem delu ni ustreznih vod- njakov in zajetij. Občani bo- do z delom na šest kilome- trov dolgem vodovodu konča- li do konca leta. Vrednost del znaša preko desčt milijonov starih dinarjev. SKUPNA AKCIJA Prebivalci Drenskega rebra in Penkovih sel so začeli skupno akcijo za gradnjo dva kilometra dolgega vodovoda, ki bi naj oskrboval gospo- dinjstva teh dveh zaselkov z zdravo pitno vodo. Vrednost del z ureditvijo zajetij in zbi- ralnikov bo presegla 15 mili- jonov starih dinarjev. Zaradi pomanjkanja denarja bodo občani s prostovoljnim de- lom zmanjšali stroške skoraj na polovico. VODA ZA ŠOLO V POLJU Letos bodo občani s po- močjo sredstev krajevne skupnosti in lastnim delom uredili preskrbo s pitno vodo za potrebo šole v Polju ob Sotli. Poleg te akcije občani sodelujejo tudi pri urejevanju cest in kolovozov. CESTA NA RUDNICO Občani na tej strani Rud- nice, ki gravitira proti Olim- Ijju, so začeli z zbiranjem sredstev za gradnjo ceste, !:i bi jih povezovala z Olimjem in cesto do Podčetrtka. Ta predel je bil doslej zaradi ne- urejene ceste odrezan od do- line. To so prebivalci obču- tili zilasti v primeru bolezni ali nezgod, saj so Se z vozili le težko prebijali do Rudni- oe. Po dograditvi ceste pa se bo tudi Rudnica približala Obsotelju in Podčetrtku, kjer je trgovina, šola in zdravstve- ni dom. — ez ZAKAJ SE V ZG. SAVINJSKI DOLINI GOSTILNE SPREMINJAJO V PENZIONE Cisti računi ali politika? • BOJAZEN, DA BO SMEL KREDITNI SISTEM V MOZIRSKI OBČINI RAZBOHOTIL GOSTINSTVO, JE KOT KAŽE ODVEČ. ® KLJUB TEMU, DA SO SE KREDITIRANA GO- STIŠČA PREKO NOČI POSTAVLJALA NA NOGE, JE DANES NOSILEC GOSTINSTVA DRUŽ. SEKTOR. © JE V SEDANJEM KREDITNEM SISTEMU LUKNJA, KI OMOGOČA USTANAVLJANJE MODER- NIH »PUŠELJŠANKOV«? V nekaj letih se je ob sme- li politiki kreditiranja gostin- stvo v mozirski občini lepo razvilo. Preobrazba je bila tako očitna, da je presenetila celo največje črnoglede. V teh letih se je Zgornje Sa- vinjska dolina začela s svo- jim razvijajočim se moder- nim gostinstvom lepo vklju- čevati v turizem. To tembolj, ker bi naj bil turizem za pre- težni del industrijsko neraz- vite doline dodatni, če ne glavni vir dohodkov. V relativno kratkem času je bilo za potrebe turizma opremljenih veliko novih lo- kalov. Delovali so več ali manj pozitivno za razvoj tu- rizma v dolini. Strah kam s tujci, željnimi rekreacije je skopnei preko noči. Kreditni sistem naj bi po drugi strani s tem, da bi usposobili pri- vatna gostišča, zamašil vrzel »nesposobnih« gostišč druž- benega sektorja. V zadnjem času pa vse po- gosteje lastniki in najemniki kreditov za ureditev gostišč zavračajo dovoljenja (s tem se izognejo tudi »prevelikim« dajatvam) in gostišča prekva- lificirajo v penzione. Ne mi- slimo »biti plat zvona«, tem- več le opozoriti na zanimiv pojav. Včerajšnje gostišče je danes penzion (seveda z manjšimi dajatvami!) dejav- nost pa se v bistvu ni spre- menila. Namesto točilnice je organizirana prodaja vina »preko ceste«, sobe in na- jemnine pa ostajajo tako pri istih dajatvah. Prej je bila kuhinja obremenjena s stal- nimi ali slučajnostnimi gosti, danes pa samo s tolikšnim številom, kolikor je pač go- stov in »abonentov«. Vsekakor je očitno, da ob tej politiki trpi ostalo go- stinstvo, ki je izpostavljeno rednim dajatvam. Tu ne gre za družbeni sektor, ki je v tem obdobju prebolel otro- ške bolezni gostinstva in se vključil v celotni razvoj, ko- likor za privatnike, ki danes še vztrajajo. Na dlani je, da gre za po- sebno taktiziranje s čistimi računi, ki pa je vsaj na zunaj obarvano z raznimi zelo pro- zornimi vzroki. Zato je oči- tek sedanjih gostincev ob ne- lojalni (zaradi zmanjšanih da- jatev) mnogo cenejši konku- renci, da je ta kreditna poli- tika zgrešena, in da omogoča po nekaj letih ustanavljanje modernih »pušeljšankov«, mo- goče upravičen. To tembolj, ker samo bolezen ali pre- obremenitev ne more pomeni- ti vzroka za zapiranje ob dej- stvu, da je v dolini dovolj nezaposlenih kadrov, katerim bi zaposlitev v gostinstvu po- menila boljšo eksistenco. To pa je bil tudi namen. J. SEVER V Rogovilcu je zopet odprto gostišče. Mlada zakonca i že uredila gostišče in parkirni prostor. Posnetek prikag I duhovito rešitev vodovodnih pip v obliki dveh gfčavih t in debla. V ozadju je viden del nove brvi preko Savinj ki omogoča najbližji dostop v Robanov kot. (Foto: P. Boji SAMO KOMUNALNA DEJAVNOST NI BISTVO DELA KS I z li o d v sili ® VEČINA OBČINSKIH SKUPŠČIN JE VSE KO- MUNALNE PROBLEME PREPUSTILA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM. • ZARADI NESREČNIH KOMUNALNIH PROB- LEMOV KRAJEVNE SKUPNOSTI ZANEMARJAJO SOCIALISTIČNE ODNOSE, SKRB BOLEHNIM IN VARSTVO OTROK. • V VEČINI OBČIN JE SKORAJ UZAKONJEN SAMOPRISPEVEK, S KATERIM NAJ OBČANI REŠU- JEJO TUDI PROBLEME, KI SO V PRISTOJNOSTI DRUGIH. Ko smo pred dnevi v ured- ništvu analizirali zbrane po- datke o delu krajevnih skup- nosti, smo presenečeni ugo- tovili, da se dejavnost krajev- nih skupnosti v letošnjem le- tu v glavnem nanaša na reše- vanje komunalnih problemov. To presenečenje ni odraz ne- gativnosti dela, kolikor dej- stva; da smo dejavnost in po- men krajevnih skupnosti ta- ko zožili. Pripravljenost občanov, ki jo v glavnem usmerjajo kra- jevne skupnosti pri skoraj vseh akcijah na podeželju, je hvalevredna. Gre za to, da so krajevne skupnosti v resnici postale organizator dejavno- sti na vasi ob sodelovanju od- borov SZDL. Iz zbranih po- datkov pa je razvidno, da je letošnja dejavnost krajevnih skupnosti v glavnem osredo- točena na gradnjo vodovodov, cest in kanalizacije. To so komunalni problemi, ki smo jih vse donedavna za- nemarjali in so sedaj prodrli v ospredje. Tako so skoraj vse krajevne skupnosti ob pripravi proračunov za letoš- njo dejavnost programirale v glavnem le sredstva za to de- javnost, le redkokje so vklju- čili tudi sredstva za pomoč socialno ogroženim, stroške za nego ostarelih in dela ne- zmožnih ljudi, denar za var- stvo otrok zaposlenih staršev. Ne gre za oporekanje po- treb, nihče ne odklanja po- pravilo te ali one ceste, grad- njo vodovoda ali kanalizacije, ki v bistvu pomenijo napre- dek določene vasi ali zaselka, tembolj ne, ker ta dela v glavnem opravljajo občani sa- mi. Toda v večini primerov krajevne skupnosti vlagajo vsa sredstva le za reševanje komunalnih problemov, ki so jih občinske skupščine mirno prepustile njim. Ob dodelje- vanju sredstev za dejavnost krajevnih skupnosti je pogo- sto kakšen predlog propadel ravno zaradi ureditve nekega komunalnega problema v dru- gi krajevni skupnosti. In vendar imamo ob vse hitrejši industrializaciji pro- izvodnje, ob vse večji moder- nizaciji tudi kmetijske pro- izvodnje na vasi vse več skrbi in nege potrebnih ljudi. To so predvsem tisti, ki so ostali na podeželju v letih največje preusmeritve mladih. Le v redkih krajevnih skupnostih je vodstvo posvetilo del de- javnosti za skrb bolehnim in ostarelim ali za ureditev var- stva otrok zaposlenih star- šev. Po<5iei se ie le r^dko kdo v krajevni skupnosti spom- nil in predložil, da bi naj ob- čani s samoprispevkom rešili ali reševali tudi te, na oko manj pomembne probleme. Veliko občinskih skupščin je prepustilo reševanje proble- mov krajevnim skupnost čeprav je očitno, da tega fc jevne skupnosti ne bo zmogle, saj nimajo ne si stev in ne potrebnih kadi - Počastili svoj praznik V spomin na prvo krvodajalsko akcijo Kakor vsako leto se je Rde- či križ tudi letos spominjal časov neposredno po osvobo- ditvi, ko je bilo 4. junija 1945 v Sloveniji pred vojno nismo imeli nobene transfuzijske ustanove. Na pobudo in po- sredovanje predstojnika inšti- tuta za sodno medicino prof. dr. Janeza Milčinskega so poslali 2. maja 1945 iz teda- njega zavoda za transfuzijo krvi JA v Beogradu 3-člansko ekipo v Zadar. Ta ekipa naj Di nato organizirala transfu- zijsko postajo na osvoboje- nem ozemlju. Ekipo, ki jo je prehitel konec vojne že v Za- dru, so nato poslali z vsem transfuzijskim gradivom v vojaško bolnišnico v Sežano. Tu pa ni mogla razviti pra- vega dela. Zato so se obrnili na takratnega upravnika cen- tralne vojaške bolnišnice v Ljubljani, našega savinjskega rojaka majorja dr. Milana červinko, pri katerem so na- šli polno razumevanje in po- moč za ustanovitev transfu- zijske postaje. Ureditev pro- storov in vse druge osnovne priprave so bile naglo oprav- ljene. že na prve pozive se je prebivalstvo Ljubljane od- zvalo v presenetljivem šte- vilu. Januarja 1946 je transfuzij- sko postajo prevzelo ministr- stvo za ljudsko zdravstvo LRS in jo preimenovalo v za- vod za transfuzijo krvi me- dicinske fakultete v Ljubljani. Potreba po krvi je postajala vedno večja. Zato je bilo nuj- no organizirati transfuzijske postaje pri večjih bolnišni- cah Prva je bila ustanovlje- na transfuzijska postaja v Celju 16. maja 1949. Sn novembra istega leta je p čela že sama s konservi njem krvi. Do konca if 1952 so dobivali krvodajai denarno odškodnino. Od i nuarja 1953 pa sprejemajo! zavodu in transfuzijskih J j stajah, ki so bile ustanovil ne še v drugih večjih kraj Slovenije, samo prostovolj krvodajalce. V preteklem I tu 1966 je bilo ob sodelot nju v celjski bolnišnici zbi no že 835 1 krvi. To je ) dosežek za naše zdravstvo za organizacijo Rdečega fc ža v celjski občini. Krvd jalci so pokazali svojo veli moralno silo v pripravlja sti pomagati brezimnemu človeku, ki je ogrožen. L«! se je občinska organizafl Rdečega križa v Celju sp> nila svojih požrtvovalnih J vodajalcev na njihov praz® Povabila jih je na skupen' let v Logarsko dolino. U^- žilo se ga je 197 krvoda'* cev — odlikovancev. V času od lanskega do tošnjega 4. junija je do® za 5-kratno oddajo krvi * brni znak 187 krvodaja^ za 10-kratno oddajo znak 77 in za 20-kratno °d jo krvi diplome 14 krvoda> cev. Najzaslužnejši krvod-' jalec Vizjak iz Nove vasi' daroval kri že 53-krat i11,; ga zato nagradili z zaPeS* uro. Skupen izlet v Log^ dolini in prijetno razpok nje pri skupnem kosiW Solčavi je pokazalo, ka^ čutijo naši krvodajalci^ ^ vsod kot prm sama Po7li valna družina. 1 miličnik oproščen Pred kratkim se je pred tričlan- skim senatom Okrožnega sodišča v Celju zagovarjal miličnik-vodnik Stane Hrovat iz Celje. Obtožnica ga je bremenila, da je storil ka- znivo dejanje hude telesne poškod- be, ker je dne 12. aprila 1966 z gu- mijevko udaril Alojza Ovterja, ta- ko da je ta oslepel na levo oko. Poškodovani Alojz Ovter je celj- skim miličnikom že dobro znan, saj so morali večkrat intervenirati, ko je razgrajal po stanovanju. 11. aprila 1966 je Ovterjeva žena prišla prvič na postajo milice in prijavila svojega moža, ki je razgrajal po stanovanju. Na Ovterjev dom sta odšla dva miličnika in pomirila vinjenega Ovterja. Ob 23.30 istega dne je prišel na postajo milice Ovter jev sin Alojz in povedal, da oče ponovno razbija, nakar so ga miličniki odvedli v zapor. Ovter se je vrnil iz zapora okrog pol petih zjutraj naslednjega dne, ven- dar še ni bil popolnoma trezen. Očital je ženi in sinu, da sta ga prijavila miličnikom ter je pri- čel zopet razgrajati. Ovterjeva je kar v spalni STajci in s sekiro v roki plišla na postajo milice, kjer je grozila, da bo moža ubila, če ga ne bodo miličniki umirili. Na Ov- terjev dom so se miličniki odpe- ljali s službenim avtomobilom. V zvezi z nadaljnimi dogodki pa je Ovterjeva na obravnavi povedala, da je miličnik Hrovat, takoj ko je stopil v stanovanje, rekel njenemu možu, naj se obleče in gre z njimi. Ovter je vstal, ko pa je hotel po- iskati suknjič, ga je Hrovat prijel in ga z gumijevko udaril preko temena po očesu. Ovter je za tem padel na tla, miličniki pa so ga odnesli v avtomobil. Ovterjev sin je povedal enako, pristavil je le, da je Hrovat očeta najprej obrnil k sebi in ga nato udaril po očesu. Miličniki, ki so bili takrat v in- tervencijski skupini pa so odločno zanikali, da bi kodrkoli od njih uporabil gumijevko. V nadaljevanju obravnave je priča Zdolšek izpovedal, da je ob neki priliki, ko je bil v bifeju pri Ingradu. Slišal miličnika Hrovata, ko je govoril, kako je nekoga po- bil z gumijevko. Priča je bil po- polnoma prepričan, da je to govo- ril obdolženi miličnik. Kot priča je pristopil tudi Slavko Sopar, obratni zdravnik Cinkarne v Celju. Izpovedal je, da mu je Ovter ome- nil, da ga je miličnik udaril z gumijevko po očesu. Zdravnik pa je sam videl, da je imel oškodova- nec levo oko zaprto in podpluto. Namestnica javnega tožilca je ob koncu obravnave dejala, da ni no- benega dvoma, da je Hrovat kriv, čeprav je bila vsa zadeva precej zamotana. Dodala je, da se je ob- dolženi Hrovat slabo zagovarjal, ker ni govoril resnice in da je uporabil gumijevko, čeprav zato ni bilo potrebe. Vsa zadeva se je po njenih besedah pričela že ta- krat, ko intervencijska skupina ni prijavila svojemu predstojniku, da so proti Ovter ju uporabili prisilo. Obdolžencev zagovornik je pred- lagal oprostitev obdolženca, ker po njegovem ni dokazov, da je Ovterja poškodoval miličnik Hro- vat. Obdolženec je kot zadnji pro- sil za pravično in milo kazen, če bi ga sodišče spoznalo za krivega, sicer pa je prosil za oprostitev. Sodni senat pod predsedstvom sodnika Vekoslava Tanka je ob iz- reku v celoti upošteval mnenje ob- dolženčevega zagovornika in je sklenil, da zaradi pomanjkanja do- kazov oprosti ob^olženeea Staneta Hrovata" Sodb* pravom^č-i«. VLADIMIR VIDMAR OBVESTILO NA GLASBENI ŠOLI V CELJU bo zaključna pro- slava za šol. leto 66/67 v četrtek, 22. JUNIJA OB 16. URI. K proslavi so vablje- ni poleg učencev tudi starši. SPREJEMNI IZPITI za novince bodo v petek. 23. junija ob 9. in ob 16. uri. Novinci naj oddajo prija- ve najkasneje do 22. 6. v pisarni glasbeni šole. Po- drobna navodila so objav- ljena na šolski oglasni ta- bli. Posebej še opozarjamo na možnost vpisa najmlajših v pripravnico. Ravnateljstvo glasbene šole TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 4 mala anketa ČEMU PRISPEVEK? jledki so kraji — tako veliki kot Zreče — kjer v eni sami pomladi zraslo toliko novih stano- vskih hiš. V Zrečah jih bodo letos dobili kar ^ Zaradi tako hitrega širjenja naselja pa seveda ^gtajajo marsikateri problemi. O njih govorijo .bčani Štefan Grosman: »Mislim, da smo trenutno v našem kraju naj. bolj enotni v ugotovitvi, da ima- jo lastniki stanovanjskih hiš in stanovalci previsoke dajatve. Mi- slim s tem predvsem na najno- vejši prispevek za uporabo mest- nega zemljišča. Če ga že moramo plačati, naj bi to storili vsi, ki stanujejo v zreški krajevni skup- nosti — smo rekli na zboru vo- livcev v Zrečah. V okoliških va- seh pa se s tem seveda ne stri- njajo.« Rozika Kukovič: »Poleg viso- kih stanarin so nam zdaj naloži- i še ta prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Marsikaj so nam že obljubili — cesto, pa raz- svetljavo — toda stanj se ni spremenilo. Prispevek je odmer- jen previsoko; in vsaj to bi nam morali povedati, v kakšne name- ne ga bodo uporabili. Morda bi potem laže odšteli potrebni de- nar. Zato smo se tudii pritožili in zbrali 60 podpisov tistih, ki so proti prispevku za uporabo mest- nega zemljišča.« Bertl Kapun: »Največji proble- mi v našem kraju so voda, raz- svetljava, ceste in kanalizacija. Okoliši, ki leže v višjih predelih, so brez vode, kapaciteta našega zajetja pa veliko premajhna. Za- to bi morali z vodo bolj štediti — predvsem v kmečkih gospo- dinjstvih, kjer jo marsikdaj zelo nekontrolirano trošijo. Pa tudi ceste bi morali urediti, saj sd gra- ditelji hiš niti materiala ne mo- rejo pripeljati.« Marija Videčnik: »Pri nas se ljudje zelo zanimajo za individu- alno gradnjo. Vsak pa bi poleg svoje hišice imel rad še solidno urejeno razsvetljavo, pa vodovod, kanalizacijo in podobno, za kar krajevna skupnost nima dovolj denarja. Glede na to, da življenj- ski stroški stalno rasejo, plače pa ostajajo iste, mislim, da bi za te namene lahko nekaj denarja posodila tovarna, saj je za ko- munalne naprave prav tako za interesirana.« Vlado Mohorič: »Po mojem mnenju naši individualni gradi- telji stanovanjskih hiš nimajo preveč posluha za urejevanje okolice. Lahko bi vedeli, da bo- do morali sami primakniti del potrebnih sredstev, saj krajevna skupnost nima dovolj denarja, njih pa je občinska skupščina oprostila komunalnega prispev- ka. Res pa je, da za probleme kraja najdejo veliko razumeva- nja tovarni.« CELJSKI KOMUNALNI PROBLEM Prometni vozli • V CELJU JE REGISTRIRANIH 4.582 MOTORNIH VOZIL • PO ULICAH IN CESTAH V CELJSKI OBČINI VOZI 3.000 MOPEDOV e PO PRIBLIŽNIH CENITVAH JE DNEVNO NA ULICAH 10.000 KOLES Promet se vse bolj razvija, zato postajajo komunalni problemi s stališča prometa in njegove varnosti vsak dan bolj pereči Kdaj, kako in koliko sredstev bo potreb- nih, smo se pogovarjali z ljudmi, ki delajo na celjski občinski skupščini: JOŽE PUKMAJSTER, referent za promet, MARJAN AŠIČ, na- čelnik oddelka za upravno pravne zadeve, mestni ing. BRANKO REBEK in ing. DRAGO CUČEK, komunalni inšpektor. Leta 1965. je šlo skozi Ce- lje povprečno v 24 urah 25 tisoč motornih vozil. Ta šte- vilka je letos večja za naj- manj 25«/o, medtem ko se v poletnih mesecih poveča še za nadaljnjih 40. Na naših dveh glavnih vpadnicah, kjer so šteli motorna vozila, so ugo- tovili, da je Celje važno pro- metno vozlišče. Vse pogostej- ši zastoji v cestnem prome- tu pa opozarjajo na nekatere neurejenosti v tem vozlišču. PARKING ZA TEŽKA VOZILA Parkirališoa za tovorne av- tomobile so v Celju predvsem priložnostna, nobeno ni do- končno in sodobno urejeno. Vozniki največ parkirajo pri Samopostrežni restavraciji in pri Kurivu, še več pa je tak- šnih, ki puščajo svoje velike tovorne avtomobile v gosto naseljenih področjih, kot na Dolgem polju ali Otoku, in to na ulici. Posebno nerod- no je to v zimskem času, saj se mora motor težkega vozila zagrevati precej *asa, kar pa za stanovanjsko sose- sko ni primemo V progra- mu del so predvideni štirje prostori za parkiranje ob vpadnicah izven stanovanj, skih naselij (Ljubljanska cesta — Joštov mlin, Mari- borska cesta na Hudinji). Za- časna rešitev bi bila na do- sedanjem prostoru podjetja Kurivo, ki bi se preselilo Vendar sam prostor za par- king ni problem. Občinska skupščina je ponudila avto- prevozniškemu podjetju Ve- ktor prostor ob Bežigrajski oesti, da bi ga preuredili. Podjetje se je zbalo stroškov, občina pa s svojimi pičlimi sredstvi ne more pomagati. Tako bo za nekaj let vpraša- nje parkiranje tovornjakov še vedno odprto AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA Razen same centralne avto- busne postaje so vsa posta- jališča v celjski občini nepri- merno urejena. Potniki mora- jo čakati na cesti, izstopanje je nevarno, avtobusi nimajo potrebnih izogibališč. Zato neredko pride do prometnih nesreč. Svet za urbanizem je predlagal občinski skupščini za te namene 30 milijonov Sdin, vendar predlog ni bil sprejet In avtoturistično po- djetje Izletnik? Na vsa po- stajališča so ali še bodo po- stavili nove table z avtobus- nimi redi. Je to vse, kar lah- ko naredijo? Tudi železnica si je morala zgraditi ^eron za potnike. BUTEJEV MOST Most na Ljubljanski cesti je gotovo najbolj znana ne. varna prometna točka v Ce- lju. Nevaren zunanji prečni nagib in naglo zoženje ceste z 12 na 8 metrov je terjalo že ogromno prometnih ne- sreč in tudi človeških živ- ljenj. Gotovo je razveseljiva novica, da bodo jeseni zgra- dili nov most, na katerem bosta dve cestišči, dve kole- sarski stezi in pločnik za pe- šce. Potrebnih bo čez 80 mi- lijonov Sdin, polovico bo pri- spevala občinska skupščina, ositalo pa republiški cestni sklad. Z izgradnjo mostu so na žalost zamudili, saj del ne morejo pričeti v glavni turi- stični sezoni. MOST PRI ELEKTRO Dejstvo je, da je most pri Elektru napaka graditeljev, ki tega odseka ceste niso na- redili dovolj sposobnega za hiter promet. Most sam je v redu, potrebno bi bilo le manjše popravilo, da bi ga podaljašali. Za to bi potrebo- vali morda še manj kot 4 milijone Sdin, vendar -ase- daj ni teh sredstev. Vsekakor pa je most pri Elektru v pro- gramu potrebnih del. KRIŽIŠČE PRI POŠTI Ob promentnih konicah je največji zastoj v prometu na križišču pri Pošti zaradi niz- kega podvoza in ozkega kri- žišča. Dela na tem križišču naj bi opravili že letos, po- trebno pa bo približno 180 milijonov Sdin, da bodo od- rezali kos zelenice, uredili cestišče in semaforizacijo, poglobili cesto v podvozu za okrog 20 cm in naredili dvi- gnjen tunel — prehod za pe- šce, ki bo omogočal prehod tudi ob visoki vodi. ŠLANDROV TRG Križišče na šlandrovem tr- gu je postalo prometni prob- lem predvsem v zadnjem ča- su zaradi povečanega prome- ta, zaradi katerega ni več propustne zmogljivosti. Prob- lem v sami ureditvi križišča pravzaprav ni, saj bi bilo po- trebno predvsem razširita ovinek z ljubljanske strani. Ureditev bi veljala skupno s semaforizacijo okrog 40 mi- lijonov Sdin. Težava je drug- je. Hišo pred križiščem bi morali podreti in stanoval- cem dati odškodnino oziro- ma nova stanovanja. Za to pa je potrebno približne 130 milijonov Sdin. Kje jih vze- ti, je za sedaj še nejasno. KOLESARNICE Zaradi velikega števila ko- les je bilo v Celju nujno po- trebno urediti kolesarnice, predvsem ob vpadnicah v mestni center. Delno je to že urejeno, primanjkuje pa predvsem disciplina kolesar- jev, saj še vedno pristavljajo kolesa ob vsak zid. Zaradi kvarjenja zunanjega videza in zmanjšane varnosti pro- meta v središču mesta lahko pričakujemo, da bodo usluž- benci milice potrebno ukre- pali. Kot vse kaže, bo vrsta ce- ljskih prometnih vozlov le razvozlana. Marsikaj bodo re- šili s prispevki za uporabo mestnih zemljišč. M. SENICAR Lojze Hofbauer - 75 letnik Ime in dele našega jubi- lanta Hrastničana je spošto- vano daleč po Sloveniji. Po- menja nam odličnega šolnika in požrtvovalnega javnega de- lavca, ki je izredno močno vplival na kulturno in go- spodarsko rast rudarskega Zasavja. Vse to je zmogel le z ljubeznijo predan naše- mu narodnemu občestvu, na šemu delovnemu človeku. Lojze Hofbauer, rojen 19. junija 1892 v Hrastniku, je leta 1912 pričel učiteljevati na bližnjem Dolu in v Tur ju. Od 1919 dalje je poučeval v Hrastniku, kjer je 1951 kot ravnatelj nižje gimnazije od šel v pokoj. V dobi Avstroogrske je pro ti vplivom tujega kapitala or- ganiziral narodnoobrambno delo. Dolga leta je prednjačil kot sokolski telovadec, pevec, glasbenik, odrski igralec, knjižničar in športnik Z ve likimi osebnimi žrtvami se je trudil pri graditvi narod- nega doma, ki je industrij- skemu Hrastniku dal prvo večjo dvorano. Bil je to dom kulture in prosvete. služeč predvsem delavstvu, s telo- vadnico in kinom. Uspešno se je loteval vprašanj vodo- voda, elektrifikacije in letne- ga kopališča. Upravljal tudi obrtno-trgovsko nadalje- valno šolo. Tovarišu Hofbauerju so bi- li povsod pred očmi intere- si delavstva. O tem pričajo šolska kuhinja za revno de- co, njegova osebna skrb za nadaljnje šolanje in poklic- no usmerjanje delavske mla- dine ter pomoč socialno ogro- ženim ljudem. Tudi v časo- pisju je vneto zagovarjal za- hteve stavkajočih rudarjev, jih spodbujal k vztrajnosti in se brigal zanje kot član podpornega odbora. Po gla- dovni stavki l. 1934 jih je pričakal pred rovi, da jih pozdravi in jim v okrepčilo ponudi čaja. Za takšno svoje delo seveda ni prejel nobe- nega odlikovanja. Okupator ga je zaprl že v aprilu 1941 in izgnal v Sr- bijo, kjer se je deloma kot delavec preživljal v Jagodtni (danes Svetozarevo) v tes- nem prijateljstvu z delovni- mi tovariši. Tu je med vojno organiziral pomoč Slovencem iz italijanske vojske — voj- nim ujetnikom in pozneje ranjenim partizanom. Zopet doma je uredil hrast- niško šolstvo. Kot predsed- nik TVD Partizana je obno- vil narodni dom — sedaj dom Partizana. V 16 letih po svoji upokojitvi je v Hrast- niku pripravil osem občasnih razstav z zgodovinskimi pri- kazi. Organiziral je muzejske zbirke: splošno krajevno, NOB, šolsko in steklarsko (edino te vrste v državi). Okrog 1600 njihovih ekspona- tov čaka večidel v skladi- ščih še vedno na primerne prostore. Naš slavljenec je častni član krajevne in občinske gasilske zveze ter častni pred- sednik TVD Partizana, še danes je aktivno povezan z življenjem, kolikor mu to zdravje dopušča. Domačini in prijatelji blizu in daleč ga visoko cenijo in ljubijo kot značajnega, naprednega, ustvarjalnega moža. V njem vidijo eno najmarkantnejših osebnosti starejšega rodu slo- venskih prosvetnih delavcev. še mnogo srečnih let za- služnemu tovarišu Lojzetu Hofbauerju! F. R. IFsUIItISnI I f m ■ i i J ■ 1111 1 mM ■ rvMiKiviLun^g 0 zavarovanju športnikov Maij iz prejšnje številke) L jTnp panoge so po težini razvrščene v deset ne- varnostnih skupin in po teh skupinah so izračunani tudi ustrezni premijski stavki. Obstoji posebna tabela z raz- vrstitvijo vseh športov. Na- vajamo le nekatere najbolj pogoste panoge. Tako npr. sodijo v I. sku- pino lahka atletika, golf, ke- glanje, tenis; v II. skupino košarka, kot-alkanje, odbojka, strelski šport; v III. skupino težka atletika (razen roko- borbe in boksa), drsanje, te- lovadba; v IV. skupino avto- mobilski in motorski šport (brez tekem in treningov za- nje, jahanje (brez dirk), pla- ninski šport (do 3000 m viši- ne, s smučanjem brez tekem), turno smučanje, waterpolo; v V. skupino jiujitsu, judo, ro- koborba; v VI. skupino boks, galopske dirke, bob; v VII skupino hokej na travi, no- gomet, rugby; v VIII. skupino kolesarske dirke; v IX. sku- pino visoka alpinistika s ple- zanjem z vrvmi po stenah, gorska reševalna služba; v X. skupino avto-moto dirke in treningi. Zavarovanje je principielno dolgoročno, a najmanj za do- bo enega leta, razen pri raz- nih dirkah, kjer je zavarova- nje možno tudi le za en dan. Zavarovalne vsote so prak- tično neomejene. V smislu dopolnilnih določb k temu ceniku priznava zava- rovalnica v primeru nezgode dnevno odškodnino od 8 do 90 dni, a prvih sedem dni se smatra kot karenčna doba Zavarovanje sklepa uprava športne organizacije za aktiv- ne člane, a obveznost zavaro- valnice zajema nezgode, ki se pripetijo zavarovanemu špor- tniku pri izvajanju same športne panoge, kakor tudi na direktni poti tja in nazaj, ako je kraj tekmovanja izven sedeža športne organizacije. To zavarovanje se običajno sklepa s poimensko navedbo zavarovanih članov. IN LOVCEV Zavarovanje lovcev je mož- no skleniti posamično ali pa skupinsko. Skupinsko zavarovanje lah- ko sklene le lovska družina za svoje člane, če jih je več kot deset. Premija bi znašala za posa- mično zavarovanje 2746 din letno za enega člana, za sku- pinsko zavarovanje pa 2060 dinarjev letno za enega člana. To zavarovanje je soraz- merno poceni, zlasti še iz razloga, ker obstaja jamstvo ne samo na lovu, ampak tudi pri čiščenju orožja, priprav- ljanju orožja, udeležbi na lovskih sestankih ter na di- rektni poti od doma na lov in obratno. Ne obstaja pa jamstvo na zabavnih prireditvah. Zanimivo pri tej vrsti zava- rovanja je tudi dejstvo, da za dnevno odškodnino ni nobene omejitve ter se plača dnevna odškodnina od prvega pa do maksimalno 200. dne po splo- šnem nezgodnem pravilniku. Višina zavarovalnih vsot je neomejena ter odvisna le od izbire zavarovanca oziroma lovske organizacije. Osnova za določitev dnev- ne odškodnine je čas, v ka- terem je bil zavarovanec ne- sposoben za opravljanje svo- jega rednega poklica. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 5 PRODUKCIJA GLASBENE ŠOLE V RADEČAH Tudi letošnji gojenci glas- bene šole v Radečah so izved- li že tradicionalno produkci- jo svojega znanja, kakor je to v navadi vsako leto v Rade- čah, ki slovijo zaradi svoje izredne naklonjenosti do glas- be in petja. Polna dvorana je nadaljnji dokaz velikega zanimanja, ki je vladalo tudi tokrat, ko je nastopilo 30 gojencev s štiri- desetimi točkami. Medtem ko so se učenci nižjih razredov postavili s skromnejšimi va- jami so zaigrali gojenci iz zadnjih letnikov tudi sklad- be Griega, Brahmsa, Dvorža- ka, Cajkovskega, Lajovica in Schuberta. Na produkciji je sodeloval tudi pevski zbor »škrjanč- kov« z osnovne šole Marjana Nemca, med izvajalci pa sta se občinstvu najbolj prikupi- la Andrej ka Burkeljc z izva- janjem na klavirju in Bojan Sumrak, ki je zapel Weinger- lovo »Pesmico«. — ss POGOJI ZA IZOBRAŽEVANJE V hrastniški občini so se odločili, da bodo do nadalj- njega imeli svojo izobraževal- no skupnost, kajti trenutno še ni mogoče presoditi, v ko- liki meri bi bila skupna izo- braževalna skupnost za obči- ne Hrastnik, Trbovlje in Za- gorje res boljša. v Toda posebna komisija, ki so jo ustanovili skupaj iz predstavnikov vseh treh ob- čin, je že začela izdelovati analizo, v kateri bodo zajeli vse pogoje za izboljšanje izo- braževalnega procesa v eni ali drugi obliki. Ko bo komisija zaključila delovanje, bodo analizo pre- dali v javno razpravo, nakar bi se naj dokončno odločili, ali bodo imeli v prihodnje izobraževalne skupnosti v vsaki občini posebej, ali pa bodo ustanovili eno samo skupnost za vse tri občine. ZASAVSKI GOJITELJI CVETJA Zadnji redni letni občni zbor hortikularnega društva v revirjih, ki deluje na pod- ročju občin Trbovlje, Hra- stnik in Zagorje ob Savi, je bil zelo uspešen ob polnošte- vilni udeležbi in z delegacijo iz Laškega. Zelo ugodno so ocenili dosedanjo dejavnost društva, ki sodi med najbolj delovne v revirjih, četudi do- bi le malo pomoči. Društvo prireja vsak mesec v eni iz- med treh občin članske se- stanke, ki so združeni s stro- kovnimi predavanji; skrbi pa tudi za strokovne ekskurzije. —nk PROTI HUDOURNIKOM IN PLAZOVOM Občinska skupščina v Hra- stniku se je odločila, da bo letos ob sodelovanju Repub- liškega vodnega sklada in vo- dne skupnosti »Ljubljanica — »Sava« vložila skrajne napore v ureditev nekaterih hudour- niških potokov in v zavarova- nje najbolj nevarnih plazovi- tih terenov. S temi problemi se ukvar- jajo Hrastničani že mnogo let, a vedno je premalo de- narja, da bi mogli dokončno ukrotiti nemirno naravo. Tu- di letos jim ne bo uspelo ure- diti vsega, kar ogroža var- nost v Hrastniku. V načrtu * je delna ureditev potoka Bo- ben, zaščita nekaterih hiš, ki jih je voda že močno spod- jedla, utrditev mostu čez po- tok in zavarovanje nižjega predela Hrastnika. NOV OBČINSKI ŠTAB Občinska skupščina v Trbov- ljah je ustanovila občinski štab za varstvo pred naravni- mi in drugimi hudimi nesre- čami. Določila je tudi krajev- ne skupnosti in delovne orga- nizacije, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred na- ravnimi in drugimi hudimi nesrečami. — nk „Ne vemo še; kaj je živ 1 jen je. I ločenii živeti! Svetu hočemo nekaj dati!44 Misel na vojno ob dogodkih na Bližnjem vzhodu ni prisotna samo v ljudeh starejše generacije; o njej razmišljajo morda veliko bolj pristno in neposredno tisti, ki vojne sploh niso doživeli. O tem smo se lahko prepričali, ko smo prebrali naloge učencev nekaterih celjskih osnovnih šol, ki so jih pisali na našo pobudo. Vseh nalog žal ni mogoče objaviti; nekatere objavljamo v celoti, iz drugih samo misli, ki se nam zde naj- bolj značilne. Kljub temu lahko dodamo: »Ko bi vsi odrasli sveta« (tako mislili kot otroci!). VELIKA JE NAŠA N ŽELJA PO MIRU Mi mladi še ne vemo, kaj je vojna. Poslušamo pripove- dovanja, gledamo filme, toda za nas je vojna preteklost. Ali bomo res morali tudi mi, ki nismo krivi, da se ljudje sovražijo, da se podcenjujejo in zaničujejo, trpeti lakoto in mraz, občutiti bolečine, gle- dati mrliče, ali pa doživeti, da nas bo vse uničila atom- ska bomba? Ne moremo si kaj, da ne bi v teh nemirnih časih, ko sicer uživamo mir, mislili na grozote, ki jih pri- naša s seboj vojna, čeprav šele stopamo v življenje in bi se želeli veseliti življenja. Morda so bila vsa naša pri- zadevanja v šoli zaman. Ali bomo lahko s svojim zna- njem koristili domovini, če jo bo osvajalec pregazil in preoral tako, da bo iz ran sedaj še mladostnih obrazov tekla kri, ko se bodo borili za svobodo? Tako se sprašu- jemo sedaj vsi mladi, ki se bojimo, da bi' res prišlo do vojne, če je človek prisiljen v takšna mračna razmišlja- nja, ali moremo govoriti o njegovi pravi svobodi, o lepi prihodnosti?... Mojca BOGATAJ MLADI LJUDJE HOČEMO ŽIVETI V MIRU Minilo je 22 let, kar je so- vražnik zapustil našo poru- šeno, a ljubljeno domovino. Mnogi so izgubili svoja mla- da življenja, mnogi so zapu- stili nebogljene otroke. Bori- li so se do zadnjega, ker so vedeli, da bodo iz njihovih žrtev vzklila nova, mlada živ- ljenja . . . Dnevi naše mladosti, ki jih živimo sedaj, so nemirni. Ne- strpni smo v šoli in težko pričakujemo obvestil, bere- mo zadnje novice v časopi- sih. čeprav smo mladi, pol- ni veselja, se zavedamo, kak- šna nevarnost nam grozi. Vojna v Vietnamu, vojna na Bližnjem vzhodu . . . kaj niso to žarišča nevarnosti, iz kate- rih se lahko razplamti tretja svetovna vojna? Mladi smo in niti ne vemo prav, kakšno življenje so ži- veli naši starši. Vemo le, da da mi takšnega življenja no- čemo živeti. Ali res nimamo pravice vsaj mi, naša gene- racija, in generacije, ki pri- dejo za nami, živeti srečno življenje? Ali moramo res vsi doživeti trpljenje, da bomo znali ceniti naše življenje? Zakaj ne uporabimo sred- stev, ki gredo za vojskovanje,- v druge namene? Zakaj ne gradimo šol, v katerih bi vzgajali mladino, bodoče znanstvenike, ki bi delali le za lepše dni, za napredek, ki bi se ga prav vsi veselili? Vsi mladi, na vseh konti- nentih, v en glas vzklikamo, da vojne ne sme biti. Mi voj- ne nočemo, mi hočemo živeti v miru in ljubezni! Stanka MIHELIČ NAS JE STRAH VOJNE Vojna! Beseda, ki je se- stavljena iz navadnih črk, a ki je prinesla že toliko gor- ja! Nas, mlade, je strah voj- ne. Bojimo se njenih grozot, njenih posledic. Strah nas je, ker smo samo' slišali za nje- ne grozote, samo gledali pri- zore v filmih. Nismo je čuti- li. Toda mnogi so jo doživ- ljali, mnogi so v njej izgubili življenja, mnogi svojce in nji- hov strah je zato lahko še večji. Mislim, da je malo ljudi, ki bi si želeli tretjo svetovno vojno. Toda dogodki, ki smo jim priče dan za dnem, pri- čajo nasprotno. Svet je zelo razgiban, vsepovsod kipi in vre. Upajmo, da ne bo preki- pelo. Kaj nam prinaša voj- na? Smrt, jok, žalost, grozo. Ruši nam domove in ubija vse. In kdo je kriv tega? Ljudje sami. .. Ali res mora priti do voj- ne? Koliko je na svetu še ljudi, ki živijo v nizki civili- zaciji, ki umirajo od lakote, žeje in bolezni, ker jim ne nudimo pomoči. Koliko ust bi nasitili z denarjem, ki ga vlagamo v orožje, katero uni- čuje človeštvo. Mnogi bi bili siti, oblečeni in srečni! Dosegli smo visoko stop- njo, vendar še ni tako viso- ka, da bi jo morali porušiti in začeti znova graditi. Dela in kruha bi bilo za vse in za- to ni potrebno, da bi si mo- goče zoper to krizo pomagali z vojno. Vidimo posledice atomske bombe v Hirošimi. Takšne so, da se jih človek nerad spominja. Toda spominjati se jih bo moral in jih bo tudi okusil, če se človeštvo ne bo spametovalo. Mogoče se bo, toda takrat bo prepozno. Aleksa GAJŠEK KAJ JE SPLOH VOJNA Vojna! Kaj je sploh vojna? To mora biti nekaj strašne- ga, hudega, kjer ni usmilje- nja. Tu trpijo vsi od otrok do starčkov, pa čeprav niso nič zakrivili. Tako, mislim, si vojno predstavljamo vsi mladi ce- lega sveta, pa čeprav je ni- smo preživeli. Ohranili so se spomini. Spomini, ki ne bodo nikoli umrli, ki jih bodo slišale še mnoge, mnoge generacije za nami. Mladi Jugoslovani vemo veliko o nečloveških zločinih, ki so jih delali Nemci skoraj po vsej Evropi med II. sve- tovno vojno. In leta 1945, ko je bila osvoboditev, mislim, da so si vsi preživeli ljudje želeli le eno: NIKOLI, NIKOLI VEČ NA SVETU VOJNE! Toda zopet se je začelo so- vraštvo med narodi. Amerika se že nekaj let bojuje z majh- no azijsko državico Vietnam. Najnovejša pa je vojna na Bližnjem vzhodu. Upamo, da se bo vojna v Vietnamu in na Bližnjem vzhodu čimprej končala. Komaj smo se rodili. Ne vemo še, kaj je življenje. Ho- čemo živeti! Svetu hočemo nekaj dati! Generacije pred nami so odkrile veliko nove- ga. Mi hočemo to čuvati in izpopolnjevati, hočemo to, kar nam bo koristilo. Noče- mo ničesar, kar nam ne bo koristilo, kot na primer orož- je! Nočemo se vojskovati! Hočemo živeti v miru in lju- bezni! Kajti če bo na svetu mir in ljubezen med narodi, bo tudi kruha in prostora za vse, saj naša zemlja je velika in bogata. Agica KOLSEK TO JE VOJNA To je ena najbolj strašnih besed, kar jih pozna člove- štvo. Zakaj? Ne poznam voj- ne, nisem je doživel, vendar si jo lahko predstavljam. Streljanje, pokanje, klici ra- njencev, luže krvi, trupla, to je grozna slika vojne. Pa že- ne, ki stiskajo, še ko so mr- tve, k sebi otroke. To je voj- na. Ali se ne bi mogle težave rešiti na miren način? Toda vsakega spora se ne da reši- ti, ker je sporov preveč. In zaradi tega take grozote. Spet porušene hiše, mostovi, tovarne ... Pokanje bomb in granat, streljanje pušk in mi- traljezov. Brnenje letal, ki trosijo smrt nad nedolžnim ljudstvom, ki ni nič zakri- vilo. Da, vojna. Vojna, vojna in zopet vojna. Ta strašna bese- da odmeva vsak dan v ušesih poslušalcev radia in televi- zije. Vsak dan odmevajo tudi streli, poki, nastajajo luže krvi, po tleh leže trupla. Voj- na tu, tojna tam, povsod pa iste grozote in iste želje: Ne vojne, ne požigov! Hočemo živeti, delati, gospodariti! (Nepodpisan) RAD BI JIH VPRAŠAL: »ALI JE RES TAKO LEPO ŽIVETI V VOJNI?« Bombniki napadajo, ljudje kričijo in bežijo v zakloni- šča. Nekoga je zadela bomba. Leži na cesti in čaka, kdaj bo umrl. Vojna! Beseda, ki jo z ža- lostjo in strahom izgovori vsak prebivalec našega pla- neta. Ako pride do vojne, bo- mo vsi v smrtni nevarnosti. Na kongresih razpravljajo o državah, ki so v vojni. Or- ganizacija OZN se bori, da bi to preprečila. » Države pa, ki napadajo, ka- kor da ne slišijo, še bolj te- rorizirajo ljudi. Rad bi jih vprašal: »Ali je res tako lepo živeti v vojni?« Mislim, da bi težko odgo- vorili. Rad bi, da ne bi bilo več vojn. To pa nihče ne mo- re storiti. Vsi le čakajo, kje bi začeli. Nočemo vojne! Ti je nočeš, mi je nočemo! Nočemo voj- ne! Dušan FLORJANC BOJIM SE, DA SE NE BI PRIČELA ŠE PRI NAS Ze sama beseda vojna vzbu- ja grozo pri ljudeh, pri ti- stih, ki so vojno doživeli in pri tistih, ki jo poznajo sa- mo iz knjig in Iz pripove- dovanja. Očka, mama in stara ma- ma vedo veliko povedati o vseh grozotah vojne. Težko si zamislim življenje v težkih vojnih časih. Koliko nesreč in gorja prinese vojna! Nešteto je sirot brez oče- tov in invalidov, ki ostanejo nesposobni za vsako delo. Veliko vidim po televiziji, kako je v Vietnamu. Slike so zelo grozne. Zdaj se je že začela druga vojna. Bojim se, da se ne bi začela še pri nas, v naši državi. Mislim, da bi zelo težko živeli, če bi bila vojna, zato si vsi želimo miru. Vojna uniči tudi gospodar- stvo države, ki se vojskuje. To se pozna še dolga leta po končani vojni. Zato se tru- dimo, da ohranimo mir in že- lim, da bi mir zavladal po vsem svetu. Metka KOŠTOMAJ KAJ MISLIM O VOJNI? Vsaka vojna ima veliice sledice. Te posledice so , kota in bolezni. Najbolj ' zadeti so tisti otroci, ostanejo brez staršev in '' rodnikov. Če bi ves ta denar, ^ porabi za vojne namene, J trošili za nerazvite dežele, bi bilo na svetu toliko < kote. Tako pa je na eni st'r ni veliko bogastva, na dr-, strani pa obupna revščina Zato si vsi ljudje in o*r0 želimo na svetu mir. Ivica PURGej HOČEJO VOJNO! Hudo mi je ob misli, dat svetu še vedno ni miru. < nami sta že dve svetovni tri ni. Lakomne države hoč(f še tretjo. j| še vedno se ljudje med 1 boj ne razumejo, tfočej VOJNO! Amerikanci si ftod jo s silo pridobiti Vietv^i Vendar to še ni vse. Ram te dni je Izrael napoj, Egipt. Kaže, da bo kvut izbruhnila tretja svetom vojna, ki bo najhujša rr,» vsemi. Vem, da je več Iji t za mir kot za vojno. Proletarci vseh dežel, zti j žite se! v M. SEL1C j NE MOREM * RAZUMETI Premlada sem že, da i lahko v celoti razumel kakšna katastrofa je vop Res je, da sem že veliko f šala o njenih hudih posla cah, vendar si vse to $ težko predstavljam. Ne f rem si misliti, da bi ta sP pad lahko povzročil III. s1 tovno vojno, da bi se t leta padel promet v gost stvu na območju SR Slove je kar za 14 odst. Verjet je torej, da višje cene ni prinesle zaželenega finanfi ga rezultata. Danes smo s' nami v gostinstvu že nekje; ravni cen v Italiji in Avstf medtem ko naše storitve predvsem postrežba — še < leč zaostajajo za storitvami omenjenih dveh državah. Signali, ki narekujejo P! vidno ravnanje pred novo ristično sezono, so torej P1 cej jasni. Ni še prepozno,1 analiziramo rezultate pri štirih mesecev letošnjega in da izgladimo tiste osti. lahko odvrnejo turista ods še dežele. Predvsem se mo zavedati, da gostje — mači in tuji — ne prihajaj" turistične kraje zato, da ' tam dobesedno »oskufi^ za denar, ampak zato, da tam spočijejo in razveš Če jih bomo obravnavali5 strani in si prizadevali P} vsem ustreči njihovim ljam, potem takšen trud P, gotovo ne bo ostal net)0' čan. NIKO ISAJE^f Pred široko razpravo o analizi gospodarskih problemov Analizo je pripravil izvršni svet in jo predložil skupščini SR Slovenije Republiški izvršni svet je predložil skupščini SR Slo- venije obširno analizo gospodarskih problemov, ki so jo izdelali na sekretariatu za gospodarstvo. Ta analiza, ki obsega 40 strani, bo v kratkem predmet posveto- vanj po posameznih območjih Slovenije, ki se jih bodo udeležili poleg predstavnikov občin tudi republiški po- slanci dotičnih območij, da se tesneje povežejo s te- renom in spoznajo njihove specifične probleme ter njihova stališča, šele nato bo republiška skupščina razpravljala o predloženi analizi. Analiza gospodarskih pro- blemov nakazuje tudi možno- sti za njihovo reševanje, v glavnem pa ugotavlja nasled- nje. Naraščanje industrijske proizvodnje zaostaja, ker je ne spremlja v zadostni meri hitrejše prilagajanje proizvod- nje potrebam in zakonitostim trga. To pa povzroča stalno večanje zalog, predvsem zalog gotovih izdelkov, kar je danes eden izmed osrednjih proble- mov gospodarstva in precejš- nja ovira proizvodnje. V po- gojih kreditnih restrikcij po- vzroča resne težave tudi na- raščanje poslovnih terjatev in medsebojnega kreditiranja, kar prav tako ovira rast in- dustrijske proizvodnje. V tem položaju doslej ni bilo opažati večje pripravlje- nosti za odprodajo zalog. Ori- entacije na odprodajo tudi ne podpira sedanji odnos trgovi- ne do proizvajalcev, ker si- stem marž ne stimulira trgo- vine za nabavo in prodajo ce- nejšega blaga. Banke pa do- slej s svojo kreditno politiko niso dovolj odločno nastopile za čimprejšnje zmanjšanje odvečnih zalog, kar hromi ce- lotni potencial gospodarstva in tudi poslovanje v podjet- jih, ki imajo pogoje za pove- čano rast proizvodnje in pro- daje. Negativne posledice ra- stočega medsebojnega zadol- ževanja zadevajo tudi podjet- ja s solidnim poslovanjem. Zato bo treba proučiti celoten mehanizem plačevanja in iz- terjave. Vse bolj stopajo v ospredje tudi visoki proizvodni stro- ški. Zato naj bi gospodarske organizacije skrbno in kritič- no ocenile in analizirale vse elemente svojih kalkulacij, predvsem pa stroške, ki pred- stavljajo še precejšnjo notra- njo rezervo in jih je možno z boljšo organizacijo zmanj- šati. Med temi stroški so zla- sti visoki stroški obresti za kredite. V zadnjem času tudi vse bolj dozorevajo pogoji za hitrejše sproščanje cen, seda- nja kontrola cen pa ovira hi- trejše prilagajanje proizvod- nje potrebam trga. Ta proces sproščanja cen podpira že sprejeti zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen, ki pa zahteva še temeljite anali- tične priprave za uspešno iz- vajanje. V razmerah ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem ima povečan izvoz odločilen vpliv na prodajo povečane proizvodnje. Lani je šla polo- vica prirastka proizvodnje v izvoz, ta pa bo še naprej od- ločilen faktor rasti proizvod- nje. Ob večini odvisnosti pro- izvodnje od izvoza pa postaja vse bolj osrednje vprašanje, kako zmanjšati proizvodne stroške. Na bančno poslovanje vpli- va negativno razdrobljenost bančnega omrežja. Zato je treba nujno podpreti integra- cijske procese v bankah. Spri- čo omejenega kreditnega po- tenciala bi morale banke ome- jiti kredite slabšim podjetjem in jih povečati podjetjem, ki imajo možnosti razvoja. V kmetijstvu so zaradi sla- be prodaje živine nezadostno izkoriščene živinorejske zmog- ljivosti v družbenem sektorju. Neugodno vpliva na kmetijsko proizvodnjo tudi prekomeren uvoz kmetijskih pridelkov iz vzhodnoevropskih držav po zelo nizkih cenah, ki le omo- goča neopravičene dohodke uvoznim podjetjem. Zato bi bilo treba uvesti zaščitne ca- rine -za to uvoženo blago, upo- števajoč pri tem svetovne ce- ne kmetijskih pridelkov, ži- vilsko industrijo in trgovino pa bi morali lastni interesi navajati k tesnejši gospodar- ski povezavi s kmetijstvom vsaj v tem smislu, da dobi kmetijska proizvodnja stalne- ga in dolgoročnega odjemalca. F. S. Beseda poslancev Ka j bo s strokovno službo v kmetijstvu ? Iz razprave inž. Zvoneta Pelikana žalskega poslanca na seji republiškega zbora Učinek zakona o ureditvi določenih vprašanj s področ- ja blagovnega prometa bo vi- den šele čez čas, je dejal po- slanec inž. Zvone Pelikan na seji republiškega zbora, ko so razpravljali o tem zakonu. Promet s kmetijskimi pridel- ki je tako poseben, da ga ne moremo p rep osto primerjati s prometom npr. industrij- skih in drugih izdelkov. Opozoril bi pa predvram na problem kmetijske stro- kovne službe. Doslej so ime- le zadruge tako imenovani monopol nad nakupovanjem in prodajo kmetijskih pridel- kov ter so bile moralno zave- zane, da so razvijale določe- no strokovno in pospeševalno službo. Bojim se, da bo spro- stitev, posebej tam, kjer za- druge niso razvile dovolj čvr- ste kooperacije, povzročila preusmeritev zadrug zgolj na trgovino. Druge strokovne službe pa praktično nimamo. Ukinjen je republiški sklad za pospeševanje kmetijstva, kmetijski inštitut nima dovolj denarja, da bi tako službo or- ganiziral in se je zdaj bati, da bi se ta služba povsem podrla. Rešitev bi bila v vertikalni organizaciji proizvodnje in prodaje, če pa bo nastala sa- ma po sebi, pa močno dvo- mim. Opozarjam na ta prob- lem, ker ni države v Evropi, ki bi imela to službo tako slabo organizirano, kot je pri nas. V. J. KROM- ■ NOVI REPUBLIŠKI SEKRETARJI — Republiški zbor je na svoji prvi delovni seji v novi sestavi razrešil pet republiških sekretarjev, ki jim je potekla funkcija, ter na njihovo mesto imeno- val nove. Sekretar za delo je Jože Božič, za urbanizem inž. Drago Lipič, za zdravstveno in socialno varstvo Majda Gaspari, za pravosodje in ob čo upravo dr. Viktor Dam- jan in za narodno obrambo Rudi Hribernik. Za sekretar- ja izvršnega sveta so imeno- vali Franja Turka. Na isti seji so razrešili tudi predsed- nika republiškega vodnega sklada Ivana Rosa ter na to mesto imenovali Jožeta Tra- m&ka. B| MAJA VIŠJE CENE — Po nekaj mesecih mirovanja so se maja cene spet dvigni- le, in to v vsej državi za 1,3 odstotka. To je seveda pov- prečje in so se nekaterim vr- stam blaga povečale bolj, ne- katerim pa celo znižale. Za- to so višji tudi življenjski stroški, in sicer za 2,4%. Na dvig cen v maju je najbolj vplivala podražitev prehrane (4,7%) • Gospodarski analiti- ki zatrjujejo, da je pričako- vati sezonsko znižanje cen živilom, s tem pa bi se zrna njšali tudi življenjski stroški. H POTROŠNIŠKI KREDI TI — ZIS je sprejel uredbo o splošnih pogojih za potro- šniške kredite. Po tej uredbi bodo banke lahko iz svojih sredstev odobravale kredite za nakup premoga. Višina kredita pa je povečana od do- sedanje petine na tretjino osebnega dohodka. ■ BLAGO ZA DEVIZE — Zvezni izvršni svet je razši- ril spisek blaga, ki ga lahko naše trgovine prodajajo za devize in za katerega se za- nimajo tuji turisti. Poslej bodo za devize lahko proda- jali tudi krzno, usnjeno kon- fekcijo, galanterijo in podob- no. Zaradi tega, ker te stvari niso bile rešene, se je precej zmanjšala prodaja našega blaga v trgovinah za devize. fl OBETAJO DOBRO LE- TINO — Posevki po junij- skem deževju dobro kažejo po vsej državi, če ne bo pri- šla kakšna ujma, bi utegnila biti letina celo večja kot lani. H SEJEM ŠPORTNE IN TURISTIČNE OPREME — V Ljubljani je podjetje »Slove- nijašport« odprlo v prostorih Gospodarskega razstavišča se- jem športne in turistične op- reme. Sejem bo odprt vso sezono. Blago prodajajo s popustom, in to od 10 do 30 odstotkov. g ŠTAFETA PTT PO PO- TEH NOV — V začetku juni- ja je krenila iz Maribora šta- feta planincev PTT, ki bo prehodila kurirske poti NOV. Na Lokvah na Primorskem pa se bodo 17. junija sestali vsi vezisti Slovenije. UREJA MIRO ZAKRAJŠEK NOTRANJA POLITIKA 8 TEDNIK — VESTNIK Tedenski pregled Za nami je krvav teden kratke vojne na Srednjem vZjiodu, vojne, ki je porušila ravnotežje sil na Srednjem vZjiodu in nevarno ogrozila svetovni mir; vojne, ki ni pdstranila vzrokov napetosti, ki so jo povzročili, marveč p je še bolj oddaljila politično Teševanje teh eksplozivnih problemov, še enkrat se je pokazalo, da vojna ne reši ničesar in da v skrajnih posledicah za zmagovalca lahko pomeni politični poraz. Dogodki so potekali takole: I 5. JUNIJ. Kairska radijska postaja je ob 9. uri spo- ročila, da so izraelska letala bombardirala egiptovsko ozemlje in da so izraelske čete prešle v napad. Pol ure Kasneje je Tel Aviv sporočil, da so napadli Egipčani, pa so jim Izraelci odgovorili. Poročila z bojišč so bila tega dne še nejasna. Egipčani so poročali, da so do popoldne sestrelili 100 letal. Izraelci so napravili prvi sunek proti Gazi, kjer so bili zbrani borci šukeirijeve palestinske osvobodilne armade. V Beogradu vzpostavijo radijsko zvezo z odredom JLA, ki je bil v sestavi sil OZN na Sinaju in se je na tfaserjevo zahtevo umaknil z meje na področje El Ariša. Predsednik Tito v posebni izjavi obsodi izraelsko agre- sijo in zahteva, naj se Izraelci umaknejo za mejo. Moskva obsodi izraelski napad; sovjetski ton je odlo- čen, toda zadržan. Francoski predsednik de Gaulle izjavi da »tisti, ki je prvi napadel, ne more računati na simpatije Francije«. London izjavi, da ni »ne za tega ne za onega« italijanska vlada pa posreduje v Tel Avivu, Kairu in varnostnem svetu. Švedi izrazijo bojazen, da se spričo vojne na Srednjem vzhodu ne bo porušilo samo ravno- težje sil na tem področju, marveč na svetu sploh, kar bi bilo lahko zelo nevarno za svetovni mir. 6. JUNIJ. Boji se prenesejo na jordansko fronto, ker je Jordanija napovedala vojno Izraelu. Vse zveze z Jeru- zalemom so prekinjene. Izraelci poročajo, da so zavzeli jordanska mesta: Kalkilije, Džemin, Um Kaft in Nebi. Na egiptovski fronti so izraelske čete zavzele mesto Rafah na severu Sinajskega polotoka. Vlada ZAR sklene, da bo zaprla Sueški prekop. Ame- riška vlada izjavi, da pripisuje največji pomen plovbi po Sueškem prekopu in da upa, da bo sklep vlade ZAR samo začasen. Iraški predsednik Aref pozove vse arabske države, ki proizvajajo nafto, naj je ne prodajajo zahodnim državam Ameriki in Britaniji. ZDA ukrenejo vse potrebno, da se bodo preskrbovale z drugih naftnih področij. Vlada ZAR obtožuje-Britanijo in ZDA, da pomagata Izraelu in da v operacijah sodelujejo tudi njihova letala ZDA in Britanija to zanikata in predlagata, naj komisija OZN pride na njihove letalonosilke in oporišča in se sama prepriča. Izraelski premier Eškol naslovi poslanico na Kosigina, v kateri pravi, »da se Izrael bori za svoj obstanek, ker ga Egipt namerava uničiti«. Vlada ZAR proti večeru pretrga diplomatske stike z ZDA. Ob 16 uri se sestane varnostni svet. Ruski in ameriški delegat se privatno pogovarjata, kakšno resolucijo bi bilo treba sprejeti. Rusi: prekinitev ognja in umik na položaje z dne 4. junija. Američani: prekinitev ognja in tunik na položaje pred krizo, to je na položaje, ki sta jih obe stra- BEJRUT DEMONSTRIRA PROTI BRITANCEM. Libanonska javnost je bila ogorčena spričo poročil, da sta Britanija in ZDA pomagali Izraelu. Libanon ni bil v vojni z Izraelom. Libanonska policija je obkolila židovsko četrt v Bejrutu, da bi preprečila tisto, kar se je dogodilo v Tunisu, kjer so demonstranti oplenili židovske trgovine in delavnice. Na sliki: de- monstranti v Bejrutu mečejo kamne proti britanski banki. ni držali, preden je Naser zahteval, naj se čete OZN umaknejo s Sinaja. Pozno zvečer pride vest, da je varnostni svet sklenil pozvati vse strani, naj prekinejo sovražnosti. 7. JUNIJ. Izraelci prodro prvo egiptovsko linijo na Sinaju. Na jugu Sinaja zavzamejo šarm el šejk, ki zapirr vhod v Akabski zaliv, in zaradi katerega je prišlo do sedanje krize. Na jordanski fronti zavzamejo jordanski del Jeruzalema in Betlehem; izraelska poročila govore o številnih ujetnikih. »Boji na jordanski fronti so v končni fazi,« pravi poročilo iz Tel Aviva. Radio Damask poroča, da so Sirci začeli ofenzivo in prodrli v Izrael. Proti večeru pridejo poročila, da so izra- elske čete prodrle do Sueškega prekopa; vesti niso po- trjene. / Družine jugoslovanskih državljanov se v Port Saidu vkrcajo na ladjo »Dalmacija«. Skozi Dardanele so iz Čr- nega morja plule v Sredozemsko morje nove sovjetske vojne ladje. Tujci množično in z vsemi sredstvi zapuščajo dežele Srednjega vzhoda. Iz Tel Aviva poročajo, da so kot vojni dopisniki padli trije tuji novinarji, dva pa sta bila ranjena. Varnostni svet objavi resolucijo, ki zahteva, da vse vojskujoče se strani takoj ustavijo ogenj. Odziv je raz- ličen. Jordanci pravijo »da«; Irak, ZAR in Sirija pravijo »ne«; Izrael: »če ustavijo drugi, ustavimo tudi mi«. Moskva pozove Izrael, naj takoj preneha sovražnosti; v ZSSR poudarijo, da je prekinitev ognja šele prvi korak, ki mu mora slediti umik izraelskih čet. Predsednik ZDA Johnson sporoči, da je ustanovil poseben vladni odbor, ki bo imel na skrbi »novi mir« na Srednjem vzhodu. Nobenega dvoma ni, da misli na mir, ki bi bil posle- dica arabskega poraza. Izraelski obrambni minister izjavi, da Izraelci »še niso na Sueškem kanalu, čeprav bi bili lahko«, ču En Laj pošlje Naser ju • poslanico in ga vzpodbuja, naj Srednji vzhod spremeni v drugi Vietnam. Hkrati Kitajci napadajo Sovjetsko zvezo, češ, da je izdala koristi Arabcev, ker je glasovala za prekinitev sovražnosti. Arabske vlade spet obtožijo ZDA in Britanijo, da po- magajo Izraelu, Alžirija pa pozove vse arabske države, naj prekinejo odnose z Ameriko. 8. JUNIJA. Izraelske čete presekajo Egipčanom vse prehode na desno obalo Sueškega prekopa. V teku je huda tankovska bitka; Izraelci pravijo, da so uničili 100 egiptov- skih tankov, Egipčani poročajo, da so njihove čete v protinapadu. Arabske države menijo, da je nadaljevanje vojne v korist Arabcem in v škodo Izraelu in Zahodu. »Vojna se šele začenja«, pravijo v Kairu in Alžiru. Varnostni svet je spet sklical zasedanje. Sovjeti so pripravili resolucijo, ki obsoja izraelsko agresijo in za- hteva, da se takoj končajo sovražnosti, Američani pa ima- ■?ripravljeno resolucijo, ki samo zahteva, naj boji takoj prenehajo. Med sejo pride do preobrata: egiptovski pred- stavnik sporoči, da vlada ZAR sprejema resolucijo o ta- kojšnji prekinitvi sovražnosti. Zaradi tega o ameriški in sovjetski resoluciji sploh ne razpravljajo. Izraelska letala pomotoma napadejo ameriško ladjo: 30 mrtvih in veliko ranjenih. Tankovska bitka je končana; druga egiptovska obrambna linija je prebita in Izraelci pridejo do Sueškega kanala. Alžirija pošlje na fronto nova letala. V Parizu uradno izjavijo, da bo Francija nasprotovala kakršnim koli ozemeljskim spremembam na Srednjem vzhodu; z drugimi besedami, Francija nasprotuje, da bi Izraelci zadržali ozemlje, ki so ga zasedli. 9. JUNIJ. Operacije na egiptovski fronti so ustavljene. Popoldne je govoril Naser; prevzel je vso odgovornost nase in sporočil, da odstopa. Takoj za njim je odstopil tudi glavni poveljnik egiptovske vojske Hakim Amer. Ta- koj po Naserjevem govoru so se začele v Kairu demon- stracije. Demonstranti zahtevajo, naj Naser ostane na krmilu države. Zvečer se sestane egiptovski parlament, ki tudi zahteva, naj Naser ostane. Vlada ZAR izjavi, da je sedaj naloga OZN, da zagotovi umik napadalcev z egiptovskega ozemlja. Sirija zahteva nujno zasedanje varnostnega sveta, ker je Izrael začel ofenzivo na sirsko ozemlje. V Kairu je vest o vojaškem porazu legla na ljudi kot mora. V Da- masku poziva predsednik Atasi na boj do končne zmage. Izraelski zunanji minister Aba Eban sporoči, da se Izrael ne misli pogovarjati o sedanjem položaju v okviru OZN, marveč direktno z Arabci. Tam bo lahko Izrael govoril kot zmagovalec, s pozicij sile. Popoldne so vzpostavljene normalne letalske zveze s Tel Avivom. Zvečer pride vest, da so se v Moskvi sestali voditelji sedmih socialističnih držav, ki so podprli boj arabskih narodov proti napadu. 10. JUNIJ. Predsednik Naser sporoči, da umika svoj odstop. Ostane predsednik ZAR. V noči od 9 na 10 stopi v veljavo premirje na sirski fronti. Sirci obtožujejo Izrael, da je kršil premirje in da je zavzel mesto Kuneitra, ki je bilo v trenutku premirja še v sirskih rokah. Opazovalci OZN potrdijo, da je bil Damask bombardiran .še po pre- mirju. Očitno je, da skušajo Izraelci v zadnjem trenutku izsiliti, če že ne padca sirskega glavnega mesta, pa vsaj padec sirske vlade. Izraelski zunanji minister sporoči, da Izrael ne pri- znava več sporazuma o premirju iz leta 1949. To pomeni, da se hoče na novo pogajati, kje bo tekla meja, in si obdržati del osvobojenega ozemlja. Bivši ministrski pred- sednik David Ben Gurion zahteva, naj Izraelci naselijo z 2idi vse osvojeno ozemlje do reke Jordan, zahodni tisk opozarja Izraelce, naj ne bodo požrešni. Socialistične države v Moskvi so podprle boj arab- skih narodov, zahtevale obsodbo Izraela kot napadalca obljubile pomoč arabskim državam in napovedale ukrepe proti Izraelu, če ne bo umaknil svojih čet z zasedenega ozemlja. Romunija je izdala svojo izjavo, v kateri zahteva, na se čete umaknejo na prejšnje položaje in naj zainteresi- rane države poiščejo sporazumno rešitev, ki bo omogo- čila stabilizacijo miru na Srednjem vzhodu. Sovjetska zveza prekine diplomatske stike z Izraelom; isto storita CSSR in Bolgarija. Predsednik CSSR Novotny izjavi, da je politični položaj Izraela slabši kot prej. 11. JUNIJ. Reuterjevo poročilo iz Tel Aviva in TASSOVO poročilo iz Damaska javlja, da je na sirski fronti mir. Pozneje pridejo sirske pritožbe, da so Izraelci še po premirju bombardirali Damask. Na seji varnostnega sveta izraelski delegat to zanika. Nekaj minut pred pol- nočjo pride iz Damaska v New York novo poročilo: izra- elska oklopna kolona se je začela pomikati v smeri, kjer doslej sploh ni bilo bojev. Varnostni svet je sklican za drugo uro ponoči. Ob koncu seje U Tant prebere poročilo svojega predstavnika na Srednjem vzhodu generala Bulla v katerem ta pravi, da opazovalci OZN niso mogli ugo- toviti, ali je prišlo do premikov, o katerih govori sirska pritožba, ali ne. Varnostni svet znova pozove obe strani k spoštovanju premirja in sprejme resolucijo, ki obsoja vsakogar, »ki bi kršil premirje«. Resolucija je soglasno sprejeta. V izraelskem pristanišču Ashdod se vojaki jugoslovan- skega odreda vkrcajo na »Istro« in odplujejo proti do- movini. Predsednik Naser predlaga sestanek vsef šefov arab- skih držav. Alžirski predsednik Bumedien odpotuje v Moskvo. Izraelski premier Eškol pravi, »da Izrael ne bo več trpel arabskih groženj, da bo uničen«; obrambni mi- nister Moshe Dayan zahteva, naj Izraelci ostanejo v osvo- jeni Gazi in na ozemlju do reke Jordan. V Aman se zgri- njajo trume beguncev. Njihova tragedija se nadaljuje. Britanski tisk opozarja, da vojaška zmaga Izraela ne more biti temelj za trajen mir na Srednjem vzhodu. Obrambno ministrstvo v Tel Avivu je sporočilo, da so imele izraelske čete okrog 650 mrtvih; v štirih dneh bojev so Izraelci osvojili ozemlje, ki je štirikrat večje od Izra- ela. Seveda je pri tem treba upoštevati, da gre v glavnem za puščavo. UREJA MIRAN ŠUŠTAR ZUNANJA POLITIKA 9 TEDNIK — VESTNIK IZ RIMSKIH ATELJEJEV V filmu »Diabolik«, ki ga snemajo v Rimu, nastopa avstrijska igralka Marisa Mell z ameriškim igralcem Joh- nom P. Lalom. To je prvi filmska verzija italijanskega stripa, ki v grozljivi obliki pripoveduje o človeški nasil- nosti. ZAMENJANA UTRIPAL- NICA Posnetek kaže trenutek med operacijo v neki du- najski bolnišnici. Bolniku so odstranili zamašeno ar- terijo in jo nadomestili z umetno iz dakrona ali tef- lona. Med operacijo, ki je trajala pet ur, je bil pa- cient priključen na apara- te za umetno dihanje. Na spodnji sliki sta umetni žili, ki nadomeščata obo- lele. MAJHEN ELEKTRIČNI AVTO Televizijska napovedovalka Jill Pomaranče preizkuša v britanskem zavodu za raz- iskave in strojništvo v Dun- tonu (Essex) prototip elek- tričnega avtomobila za vož- njo po mestu im za gospo- dinjske nakupe. To je prvo vozilo te vnste, izdelano v britanskih Fordovih tovar- nah. Konstruktorji pravijo, da enkratna polnitev akumu- latorjev zadošča za dobrih 60 km vožnje ob povprečni hitrosti nekaj nad 40 km. UREJA IVAN KRAJNC ŠMIH btava letalstva in vesoljske 1 tki minila brez nesfeč. Zad- I je nastopila nad pariškim kirget tudi francoska akro- Nenadoma je eno izmed le- ter« zavilo iz vrste (na sliki) na tleh. IOL ZA MORILCA , ki je v Chicagu zverinsko k šole za medicinske sestre, (e v Peoria (Illinois) obsodilo Pičnem stolu. Na sliki: Spe- lo po razglasitvi sodbe iz po- ... . h- Po I I, Tdriessu: Krtu!**Ifim**it na mor/11 Rise Miha Alič 17. Res čuden čoln: na koncu kolov je bil namreč pritrjen lepo obdelan kos tanjšega debla, podoben hidroplanskemu čolniču, samo da je bil precej daljši. S takim ravno- težnikom se kanu niti v najhujšem neurju ni mogel prevrniti. Ko je dal Cut-cut povelje, so divjaki v hipu obrnili čoln in bliskovito odpluli. Bili so imenitni pomorščaki. Jakec je čepel zraven Johna na kupu orožja stisnjen med mišičasta črna telesa, in ugibal, kaj neki se tako živahno pomen- kujejo. Veliki poglavar in Beskea sta .jim nekaj na vso moč prigovarjala in kazala na oba dečka. »Uak! Kabi!« Počasi se je Jakcu posvetilo, da ju ima- jo za znanca. Prepričani so bili, da so ju že srečali. »Če se ne motim, so to vajini stari pri- jatelji,« se je zarezal Williams. »Ali se ne bi spodobilo, da nas gospodoma lepo pred- stavita?« »Meša se jim,« je rekel mali John. Za- čelo ga je skrbeti. »Kakorkoli, fantje, igrajte komedijo,« jim je svetoval prvi krmar, »nekaj bo res na tem. Napravite kar morete, samo da si pridobimo njihovo prijateljstvo.« 18. Nenadoma so se vsi črni obrazi zgrnili okrog Jacka, neka roka ga je zgrabila za lase in mu zasukala glaVo. Razlegel se jje | tak vrišč, da je šlo skozi ušesa. »Uak! Uak!« Nato so se lotili tudi Johna Sextona in ga poklicali: »Kabi!« Potem so pocenili na svo- ja mesta in se vprašujoče zagledali v dečka. Cukali so ju za svetle lase, se prepirali in mirili. »Ta je pa dobra,« se je oglasil mornar Cheng, »naša fanta sta menda kar njihova nečaka ali nekaj podobnega!« Vsi so pra- snili v smeh, »No, velikega poglavarja pa že ne bi rad klical za strica...« — »Rajši njega kot tisti potlačeni gobec...« — »Živeli so- rodniki!« Vsak je povedal svoje. »Počasi me je groza teh njihovih rume- nih kolobarjev okrog oči,« je iznenada šep- nil kadet Perry. »V katero smer pa plovemo?« je vprašal mornar Hill. »Severozahod,« je odvrnil prvi krmar. Vsem je odleglo. Mer leži severovzhodno. Začeli so se pogovarjati in celo šaliti. Še tisto popoldne so se približali majhnemu, nizkemu otoku. Divjaki so kazali tja in vzkli- kali: »Bovdonrr!« KlilŽANKA Vodoravno: 1. masa, masiv, 6. dobava blaga na naslov naročni- ka, 13. obsežno literarno delo, 14. specialist ^za zlomljene roke in noge, 15. moško ime, 16. naj- večji norveški dramatik (»No- ra«), 17. samo, 18. tonovski na- čin, 19 povod, 20. peščena sipi- na, melišče, 21. začetnici dvajset let starega mesta na Primor- skem, 22. ime srbskega pesnika Jovanoviča Zmaja, 23. plast, ki pokriva telo, 24. slovenski pisa- teli. avtor »<~!irnr>^"''iv-p« (An- ton), 26. črn ptič, 27. zelo trd kamen, ■ 28. vodnik, vzgojitelj, svetovalec, 31. ime mladinske pi- sateljice Peroci, 32. puščavske rastline z ostrimi trni, 33. glas- beni znaki, 35. veliki italijanski renesančni pesnik (»Osvobojeni Jeruzalem«), 36. avtomobilski znak Svetozareva, 37. debelo ori- entalsko domače sukno, 38. pro- stor za živinsko krmo v hlevu, 39. troštevilčno število, 40. okraj šava za deciliter, 41. italijansko moško ime. 42- star grad z go- mbabasrabam—mra—sag— hiiiiimiimu i stiščem ob Dravi, 43. jed iz ko- ruzne moke, 45. zajeda morja v kopnino, 46. drugo ime za cvet- lico volčin, 47. ženske, ki pere- jo perilo, 48. odsek, resor, 49. polž brez hišice. Navpično: 1. sodobni slovenski pesnik in prevajalec (Alojz), 2. popularni italijanski po- pevkar (»Fiove«), 3. arabsko mo- ško ime, 4. tovarna avtomobilov v Mariboru, 5. nemški predlog, 6. gora na Koroškem, ki se ji je v velikem potresu v 17. sto- letju podrl vrh, 7. ime ameriške- ga filmskega igralca Wellesa, 8- zlitje, 9. glas, 10. kratica za »av- tonomno pokrajino«, 11. nogo- metni klub iz Mostarja, 12. žen- skp ime, 16. rezultat zdravniške preiskave, 19. tekstilna surovina, 20. industrijski del Ljubljane, 22. francoski fizik, po katerem se imenuje enota za delo, 23. trgovski račun, 25. ime zname- nite igralke nemega filma "Garbo, 26. piškoti, 28. mlečni izdelek, 29. visok vrh v Kamniških Al- pah, 30. pištola, 32. vase zaprt družbeni razred, 33- naslov, 34. varovalne plasti, 35. bajeslovno podzemlje pri starih Grkih, 38. slovenski pesnik (Simon), 39. staro mesto pri Splitu, kjer je stala nekdaj rimska Salona, 41. ime dveh morskih prelivov med Severnim morjem in Baltikom, 42. velika italijanska luka ob srednjem Jadranu, 44. loščilo, 45. rastlina, 47. kratica za pripis v pismu. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽank Vodoravno: 1. krep, 5. točaj- ka, 12. romar, 14. ornament, 15. študentka, 17. osel, 18. ko, 19. Neva, 20. riža, 21. ovca, 24. ta- lar, 27. han, 28. žekno, 30. obok, 32. KT, 33. hrup, 34. Lvov, 36. KP, 38. anis, 40. atlet, 42. oro, 44. arest, 46- okis, 84. lipa, 50. stik, 52. re, 53. atom, 54. štever- jan, 57. Polikarp, 59. Siena, 60. skodela, 61. skat. Nočno srečanje na stopnicah »In kam na poročno potovanje?« PALAČA V KATERI STA MESTNI SVET IN SKUPŠČINA KTJVAJTA Kuvajt si kuje bodočnost ea petroleju Majhna državica na jugu Arabskega polotoka je velik bogataš Lanska svetovna proizvodnja petroleja je znašala 1<650 milijonov ton. Od tega je odpadlo na ležišča v arabskih deželah Srednjega Vzhoda in Severne Afri- ke trideset odstotkov vse proizvodnje. Nedvomno naj- bogatejša med arabskimi deželami je Kuvajt, saj ce- nijo, da proizvaja eno petino vse svetovne proizvodnje petroleja. Usoda Kuvajta je še vedno podobna usodi katerekoli druge države na svetu. Povr- Sina te male državice na ju- gu Arabskega polotoka zna- ša 150.000 kvadratnih metrov, prebivalcev pa ima komaj za dve Ljubljani. Nima ne rek ne gora, edino mesto pa je hkrati prestolnica in država. So pa še drugačni podatki: pred sedežem OZN v New Yorku plapola njena zastava, veleposlanike ima v starem in novem svetu, doma pa parlament, štirinajst mini- strov, vojsko in mornarico, pa najvišji nacionalni doho- dek na prebivalca na svetu. Samo tri države na svetu da- jejo več petroleja. Do leta 1948 je bil Kuvajt malo znana plemenska drža- vica ali šejkat, ob robu Per- zijskega zaliva. Arabsko ple- me Anza, ki je v začetku 18. stoletja prišlo iz peščenih pulščav Centralne Arabije, se je tu ukvarjalo z lovom na bisere in ribolovom. Kasne- je, ko je mestece Kuvajt za- radi svoje ugodne lege ob morju postalo tranzitna toč- ka za karavane in ladje, se je tu razvijala dovoljena in nedovoljena trgovina. Tako je državica životarila skotzi stoletja. Točneje, vse do le- ta 1948, ko so odkrili prvi petrolejski vrelec. Kasneje se je pokazalo, da je nafte v Kuvajtu toliko, da leži celo glavno mesto na njej. Tako je Kuvajt v razmero- ma zelo kratkem času postal iz revne kneževine pod bri- tansko kolonialno upravo, re- lativno najbogatejša država na svetu. — Med takratnimi 50.000 prebivalci je bilo le malo takih, ki bi se bili zmožni znajti v novih razme- rah, ki so nastale tako bli- skovito. Med množico tujih družb, ki so ponujale svojo pomoč in denar za investici- je, je bilo treba izbrati tako, da bi se čim bolj izognili iz- koriščanju in ohranili čimveč svojega bogastva zase. V bli- skovitem razvoju, ki je sledil, se je pokazalo, da se jim je to posrečilo in tako se je za- čel »največji gospodarski ču- dež dvajsetega stoletja«. Večino starega mesta so porušili. Kupi razdrapanih koč, ovenčanih z razpadajo- čim zidom, so se umaknili ši- rokim avenijam, ob katerih stoje vladna poslopja in prinčevske palače, ki so na zunaj najpopolnejši dosežki moderne arhitekture, notra- njost pa spominja na pravlji ce iz Tisoč in ene noči. — Okrog mesta se z naglico ši- rijo nove četrti lepih in manj lepih, vedno pa zelo dragih vil, pa tudi skromnih delav- skih hišic. Ceste obrobljajo drevoredi, sem in tja se po- javljajo skromni nasadi. Da je zelenje razkošje, priča po- datek, da stane rast enega drevesa okrog 500 dolarjev. Kuvait namreč nima vode. Vso za življenje potrebno vo- do dobiva z destilacijo iz morja. — Vodo zbirajo v ogromnih rezervoarjih, po- tem pa jo s tovornjaki raz- važajo po hišah, kjer jo hra- nijo na strehah. Okrog Ku- vajta se razprostira neplodna puščava, ki jo mislijo nekoč spremeniti v gozd, ki naj bi jih vsaj malo ščitil pred su- rovim podnebjem in mogoče kdaj ustvaril pogoje za polje- delstvo. Ta nekoliko utopi- sfcični načrt mislijo uresniči- ti tako, da bi napeljali vodo po ceveh od daljne Basre in jo potem razlili po prekopih. Kuvait je verjetno ena red- kih držav, kjer je med prebi- valstvom več tujcev, kot do- mačinov. Kuvajski zakon do- loča, da sme dobiti kuvajt- sko državljanstvo samo tisti, ki prebiva na ozemlju države že od leta 1930. Tujci, ki jih je veliko in še vedno priha- jajo, pa dobijo državljanstvo šele po tridesetih letih biva- nja v deželi. Vsi Kuvajtčani so na visokih položajih in uživajo vse dobrine in do- hodke petrolejskega čudeža. Čisti nacionalni dohodek na prebivalca znaša, če prišteje- mo tudi tujce, 3500 dolarjev letno. V državnih službah,' tudi v parlamentu, vojski in vladi, dela skupaj več tujcev kot domačinov. Vsi visoki po- ložaji v administraciji so si- cer rezervirani za Kuvajtča- ne, vendar ima vsak še svo- jega namestnika in svetoval- ca, ki je redno tujec. Vsi tuj- ci za svoje delo dobivajo pla- če, večje ali manjše, pač od- visno od tega, kje so zapo- sleni. Največ je tu Arabcev iz vseh arabskih dežel, Indijcev, Britancev in Zahodnih Nem- cev. Čeprav tujci uče Kuvajt- čane vsemu, jih dobesedno oblačijo, hranijo in zdravijo, so le-ti prepričani, da bodo zmogli čez kakih deset let voditi svojo državo sami, in da takrat ne bo v Kuvajtu nobenega tujca več. V Kuvajtu se vsi vozijo z avtom. Edino prevozno sred- stva je taksi. Ni niti tram- vaja niti vlaka niti avobusa. Domačini sedejo sploh samo v ford ali mercedes. Povpreč- no pride avto na vsakih 4,5 prebivalca. Po podatkih iz le- ta 1965 pride na 736 prebival- cev po en zdravnik, pri tem pa niso vštete vojne in šte- vilne privatne klinike. Zdrav- ljenje v državnih. bolnišnicah je brezplačno. Socialnega za- varovanja ni nikomur treba plačevati. — Tudi šolanje je brezplačno, šole pa najmo- derneje opremljene. Izjeme so samo kristjani in tuja di- plomatska predstavništva. — Kazni so izredno stroge, pet- najst let ječe, neredko pa grozi prestopniku tudi izgon. Vse drugo blago je »najcenej- še na svetu«, saj je uvoz do- voljen brez carine. V potopisih in sestavkih o Kuvajtu se pogosto pojavlja beseda pravljica, čudež. Ven- dar vse nenadno bogastvo in modernizacija ni prinesla na- predka v družbenem življe- nju. Zelo oster je spopad med staro, v tradicije zavero- vano, neuko generacijo in mlado, ki se je zvečine šolala v tujini. Mladina nekako sku- ša združiti vse dobro iz sta- rega in novega, vendar je že utrujena od prevelikega ma- terialnega udobja in se moč- no vdaja brezdelju. O čud- nem položaju v Kuvajtu zgo- vorno priča sfledeči podatek: med šest sto zdravniki so sa- mo štirje Kuvajtčani, med sedem tisoč učitelji in učite- ljicami jih ima le petdeset kuvajtsko državljanstvo. Niti en brivec, čevljar ali krojač ni Kuvajtčan. ženske še vedno nosijo se- redže. Iz hiš pridejo le, ka- dar jih gospodarji popeljejo z avtom po mestu. — Volilne pravice seveda nimajo. Janu- arja lani je v parlamentu ne- ki poslanec zahteval, naj do- be ženske volilno pravico. Za- čudenim šejkom po poslan- skih klopeh je svojo zahte- vo takole razložil: »Vem, da moj predlog ne bo sprejet, vendar hočem, naj javno mnenje ve, da razpravljamo tudi o žensidh pravicah.« — Predlog je bil seveda enoduš- no zavrnjen. Ogromne vsote denarja se stekajo v žepe Kuvajtčanov. Tretjina prebivalstva živi v razkošju. Dve tretjini živi od tistega kar zaslužijo, kar Spet ni malo — vendar izo- bilje ni izbrisalo zaostalosti. V materialnem pogledu drvi Kuvajt naprej z vrtoglavo hi- trostjo, v družbenem pogle- du, pa je še na precej nizki lestvici zgodovine. Fatamorgana na Antarktiki Skrivnostne dežele okrog obeh tečajev Zemlj6 Fatamorgana je bila že od nekdaj znana kot spremijo valka potovanj po puščavah, žejni, izmučeni popotni^ so nenadoma zagledali pred seboj vabljivo se lesket^, joče jezero, okroženo z zelenimi krošnjami palm, fe kar vabijo v svojo senco. Do nedavnega širši javnost j ni bilo znano, da se take stvari dogajajo tudi v krajj^ večnega mraza. Nedavno je sovjetski polarni raziskovalec A. Kapica obja- vil v časopisu »Znanje — si- la« članek o prividih na An- tarktiki. Med drugim pravi: »Nekega dne, ko je bila tem- peratura zelo nizko pod nič- lo, smo približno meter nad morsko gladino nenadoma za- gledali podobo dveh snežnih traktorjev. Eden je stal na ledu, drugi pa visel nad njim. čez nekaj časo so bili že štirje.« Naslednjega dne je temperatura padla še niže. Takrat so raziskovalci imeli priložnost občudovati pre- krasno jezero' obrobljeno z zelenjem, ki se je lesketalo samo dve milji in pol daleč od njih. Prividi se na Antarktiki po- javljajo običajno zaradi zelo nizkih padcev temperatur, ki delijo zrak v plasti. Na oba- lah severnih morij ljudje po- gosto opazujejo ogromne le- dene gore, ki navidezno raz- padajo na kose. Zgodi se, da je sonce, pa tudi 'luna okro- ženo z celimi obroči ali g^ zdi nebesnih teles. Take pre, vare povzročajo množice i^, denih kristalčkov, ki lebdijQ v zraku. Med prebivalci Severa je dobro znano »belo bleščanje« ki ga ustvarjajo zelo gostj oblaki, v katerih se svetlo^ razprši, in ne meče nikake sence na snežno ali ledeno površino. Popotnik ima ta- krat občutek, kot da visi v zraku. Spotika se ob zanj nfr vidne snežne grebene, ki jih nosi veter. V takih primeri^ je izredno težko voziti ka- kršnokoli vozilo. Posebno te. žavno je, če vozijo vozila drug za drugim, ker voznik vidi sled predhodnika šele ko je tik nad njo. Zgodilo se je, da je voznik že nekaj mi. nut manevriral sem in tja fo iskal izgubljeno sled pred- hodnega snežnega traktorja. Ko jo je našel, je ves začu- den opazil, da mu vozilo pri- haja nasproti. KUVAJTSKI ZLATAR V SVOJI DELAVNICI TELEVIZIJA NEDELJA, 18. JUNIJA 9.25 POROČILA (Lujbljana) 9.30 NA TRŠKI GORI — narodno- zabavna glasba (Ljubljana) 10.30 KMETIJKA ODDAJA (Za- greb) 10.45 TISOČKRAT ZAKAJ — odda- j a za otroke (Beograd) 11.30 SERIJSKI. FILM ZA OTRO- KE (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFE- RENCA (Zagreb) 15.30 AVTO MOTO DIRKE ZA VE- LIKO NAGRADO JADRANA — prenos iz Freluke (do 17.55) (Zagreb) 18.05 POROČILA (Ljubljana) 18.10 PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) 19.00 REZERVIRAN CAS (Ljublja- na) 19.54 MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 ŠPORTNA POROČILA (Ljub- ljana) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.45 TEKMUJTE Z NAMI — Ma- ribor : Novo mesto — final- na oddaja (Ljubljana) 22.15 ZADNJA POROČILA (Ljub. ljana) 22.20 NOGOMETNO REČ A NJE MA- RIBOR : ALUMINIJ (Ljub- ljana) PONEDELJEK, 19. JUNIJA 16.55 POROČILA (Zagreb) " 17.00 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Zagreb) 17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 SKUPŠČINSKA TRIBUNA — (Ljubljana) 18.45 SESEKLJANO MESO — Ku- harski nasveti (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 TV POŠTA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 26;36 TV DRAMA (Zagreb) 21.30 OPERNA SCENA (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) TOREK, 20. JUNIJA 18.15 ZPOROČILA (Ljubljana) 18.20 TORKOV VEČER Z DOBRI. MI ZNANCI (Ljubljana) 18.40 SVET NA ZASLONU (Ljub. ljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 DOVOLJENJE ZA IZHOD — sovjetski celovečerni film — (Ljubljana) 21.30 KULTURNA PANORAMA — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA, 21. JUNIJA 17.25 NAŠE PRIJATELJICE ŽIVA- LI — serijski film — (Ljub- ljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZDRU2ENJE RADOVEDNE- ŽEV — oddaja za otroke — (Zagreb) 19.00 REPORTAŽA (Skopje) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Beograd) 20.38 Synge: VRAŽJI FANT Z ZA- HODNE STRANI — predsta- va Drame SNG Ljubljana — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK, 22. JUNIJA 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 ZAPOJTE Z NAMI (Ljub- ljana) 17,25 PIONIRSKI TV STUDIO — (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MLADINSKA TRIBUNA (Za- greb) 18.35 PET NOTNIH ČRT ZA PO- PEVKO (Ljubljana) 19.00 OFELIJA — humoristična od- daja (Beograd) 19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) \ ' 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) j 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 1 j 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI - (Beograd) 21.10 Puccini: MANON LESCA01 — opera (Ljubljana) 23.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PETEK, 23. JUNIJA 17.25 POROČILA (Beograd) 17.30 ODDAJA ZA OTROKE — stu- dio Sarajevo (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZAPLEŠITE Z NAMI (Ljub-1 ljana) 18.45 GLASBENI KOTIČEK (Ljulfl ljana) 19.05 V ZANKI — sovjetski serij- |i ski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.37 CELOVEČERNI FILM (Ljub- I ljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub-1 ljana) ■ 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljanah 18.15 SMOKI — mladinska igra ,"' (Beograd) 19.00 VSAKO SOBOTO — pregib TV sporeda (Ljubljana) 19.15 VREDNOTE, ZA KATER® ŽIVALI — človek in kulturo (Ljubljana) 19.45 CIK CAK (Ljubljana) . 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 1 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 HUMORISTIČNA ODDAJA " (Beograd) , 21.38 NEKAJ NOVEGA, NEK*1 STAREGA (ZagTeb) 21.50 »GOLO MESTO« — serijsp film (Ljubljana) w 22.40 REZERVIRAN ČAS (LJ«"' ljana) , K ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) UREJA JANEZ STANIČ DRUGI PIŠEJO 12 TEDNIK — VESTNIK Nova avtobusna proga KRAN J - LENDAVA „AVTOPROMET GORENSKA' KRANJ obvešča cenjene potnike, da je s 1. junijem 1967 pričela obratovati nova avtobusna ekspresna linija: KRANJ — LJUBLJANA — MARIBOR — MURSKA SOBOTA — LENDAVA po naslednjem voznem redu: 1 km POSTAJE 2 7.50 0 O KRANJ P 23.20 8.20 26 LJUBLJANA 22.50 8.30 91 ŽALEC 22.39 9.37 21.32 9.49 100 CELJE 21.20 9.54 21.16 10.25 125 SLOVENSKE KONJICE 20.45 11.10 164 MARIBOR 20.00 11.15 19.55 12.00 204 GORNJA RADGONA 19.10 12.09 210 SLATINA RADENCI 19.01 12.25 224 MURSKA SOBOTA 18.45 12.30 18.40 12.42 234 BELTINCI 18.28 13.15 255 LENDAVA 17.55 OPOMBA: Pod št. 1 in 2 vozi avtobus vsak dan — čez vse leto. Prevoze opravljajo s sodobnimi avtobusi in po konkurenčnih cenah. Poslužujte se uslug »Avtoprometa Gorenjska«, Kranj in zadovoljni boste! Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »MURA«, tovarna oblačil in perila v Murski Soboti razpisuje pristojni organ podjetja JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila znamke Fiat — „ Zastava 1300. Vozilo je v voznem stanju, izklicna cena je 15.000 Ndin (petnajst tisoč Ndin). Razprodaja osnovnega sredstva bo v petek, 16. junija 1967 ob 9. uri na dvorišču obrata oblačil za družbeni sektor, pol ure pozneje pa tudi za zasebni sektor. ..MIHA" Murska Sobota 13 TEDNIK — VESTNIK »Sam je tukajle pravil,« potrdi čevljar. »Jaz sem nekaj vinarjev na stran položil, zato pa nočem, da bi šla deklina brž po poroki z malho po svetu. Zato tudi tebi svetujem, nikar ji ne nosi nobenih pošt Od njega.« »Kaj pa, ko bi Francelj denar dobil? Ko bi skopu- ha plačal?« vpraša Martinek in oprti čevlje, da bi od- šel. v »Kje ga bo dobil? Naposodo, to ni nič. Drugače ko bi mu ti povedal, kje so na sveti večer tolarji cveli, ha, ha!« »Kdo ve!« pravi deseti brat. »Stoj no, kam pa kolovratiš?« je vpil čevljar, ali Martinek je bil že duri za seboj zaloputnil in videl ga je, kako je široke stopinje delal čez dvorišče. »Glej ga, stari!« je šepetala Krivčevka svojemu preljubeznivemu, »to je vendar pol čudesa! Nikoli nih- če si ne upa k našemu gospodu, ta Martinek je bil pa otodi dober čas gori. Kaj praviš, kaj je to?« In to čudo kakor tudi Martinkove besede o možitvi njune hčere sta mož in žena v dolgem, zaupljivem pogovoru obravnavala, katerega pa ne ponavljamo bravcu zavo- ljo njegove dolgosti in navadnosti. Martinek je grede skozi vrt, kjer je Krivčeva Fran- ca v gredi nekaj okopavala, postopil k nji ter rdečelič- nemu dekletu nekaj tiho povedal, kar ji je še bolj raz- vnelo obraz. »Kaj ti veš!« je dejala. »Boš že videla! Preden bo pust —« Martinek ni skončal. Zagledal je nedaleč Marijana, ki je prihajal po stezi. Na očesu se je desetemu bratu videlo, .da bi se mu bil rad s pota ognil, pa bilo je že prepozno. Zato je oči v tla pobesil in hitro stopal po potu Mari- janu ravno naproti. Ko sta se srečala, je stopil deseti brat z eno nogo v stran in ni pogledal niti ogovoril Marijana ter hotel dalje. »Kaj si pa zopet iskal tod okoli?« vpraša ga Mari- jan. Deseti brat mu je bil edini človek, ki ga ni mogel videti, dasi sam ni vedel prav za prav zakaj. »Tebe že ne, za druge ti pa nič mar!« odgovori Martinek. »Bom videl, če mr nič mar, berač potepivni!« Martinek ga hudo pogleda, kakor bi ga hotel z oče- som prebosti. »Berač! — Kdaj sem tebe kaj prosil? Boga moli, da ne boš kdaj še večji berač ko jaz. Bog ve, kdo med nama ima zdajle več v rokah, ti ali jaz.« »še enkrat naj te vidim, da boš tod lazil, pa ti bom puško stolkel na buči,« pravi mladenič in zavihti ko- vano kopito svoje risanice. »Poskusi! Pri Bogu je milost potlej,« odgovori de- seti brat s pomenljivim smehom ter sam med seboj godrnjaje korača dalje čez polje. Bodisi da je Marijan Piškav, površno izobražen, z drugimi ljudmi vred veroval, da ima ta Martinek Spak res nekaj čudesnega in vražjega na sebi, ali pa da se je v tem hipu vkljub svoji srčnosti in neustraš- ljivosti res bal tega človeka, ki je bil vsaj njemu na- sproti že od vselej potuhnjen in nekako prezirljiv: ne- kaj ga je pretreslo, kesal se je, da ga ni v miru pustil in šel svojo pot. Potok, ki teče čez slemeniške travnike in potem dalje mimo Obrhka, izvira v severu komaj dobre pol ure od velike lipe v odstranskem zatišju izpod hriba, preraščenega z brezjem in jelševjem. Ravno mimo skal z robidovjem prepletenih, izpod katerih se tiho kaplji za kaplji pririva in potem v ozki stružice z lahnim §u. mom ena drugo dalje in dalje podi: tam mimo skal drži malo uhojena pot, kravji stezi podobna, čez hribe Hodijo tod Obrščani in drugi iz obližja malokdaj. l6 kadar se kak gospodar napoti peš v daljnji semenj pQ voli in hoče najbližjo pot čez hribe ubrati, krene j0 tod tja. Skoro nikoli pa nobenemu na misel ne pride da bi ponoči sam šel mimo samotnega znamenja, ve! gastega križa in »grmade«, ki že od nekdaj tu stoji 15 je vsled pravljice in raznih ostrašljivih reči, katere je ta in oni tu videti hotel, med narodom na slabem gia. su. Bil je namreč na tem mestu pred več in več leti neki kramar ubit. Ker je pa nesrečni mož moral imeti kakove male grehe nad seboj in neznan tolovaj ni za maše dal, je strašil ubiti kramar nekatero mesečno in temno noč po brezju in celo doli na travniku je včasih kdo mislil videti dolgo, črno podobo s krošnjo in podkovano gorjačo stati med vrbovimi grmi. V tem glasovitem kotu tedaj bi bil tistega večera človek videl desetega brata, kako je, pod robidovim grmom čepe, s klinom jamo v zemljo kopal. Mesec se je bil ravno prikazal izza vzhodnih hribov in obseval samotnega človeka pri njegovem neznanskem delu tik lesenega križa. Bilo je mrzlo. Martinku so se tresla kolena in več- krat je prenehal, odložil svojo nespretno leseno kopa- čo in si mel roke, da bi prste ugrel. »Vrag! Dve pedi globoko, zadosti je, kaj bi zmrzo- val!« zagodrnja kopač, izvleče iz nedrija vrečico, odvo- zla motvoz, vzame nekaj denarja ven, drugo pa vrže v izkopano kotanjo. »To bo zaklad!« pravi in se zasmeje tako na glas, da se lastnega jeka ustraši. Vstane in gleda okoli. Le vodica je lehko šumela pod njim in razen njega in drevja, napol podrte podobe križanega Zveličarja ni bilo čuti in videti ni živega ni mrtvega. Kotanja je bila kmalu zasuta. Vrh prsti položi Martinek travnato ježo in potem zagrne mesto z odrasleki robidovega grma. »Na, leži do jutri večer, da te s Krjavljem in Fran- celjnom za doto dvignemo, in če ima škrat toliko moči, da bo cvenk in žvenk v žeblje ali oglje spremenil, naj bo, to veselje mu že privoščim.« Potem nasadi svoj veliki klobuk na glavo in obuje čevlje. Ko gre mimo križa, se ustavi in reče: »O moj Bog, ne bodi mi hud, kadar bom na sodni dan stal pred teboj; ne bodi mi tačas tako malo milostljiv da bi me na levo posadil zavoljo tega, da sem no- rije uganjal po tvoji zemlji! Saj si mi dal s pametjo tudi neumnost, saj si vedel, kakov bom in kako se mi bo godilo, preden si me ustvaril. — To se ve, morda mi boš enkrat dejal: če si hotel dobro storiti, zakaj si pri tem ljudi zapeljeval, da so na vraže vero. tu. Jaz vem, da je ta bosa, ali ravnam se kolikor toliko po tvoji besedi, ki si dejal: kar desnica dobrega stori, naj levica ne zna. Ljudje ne smejo vedeti, da bi jaz lehko kaj imel; v grob bom s seboj nesel, kar vem in imam. To pa drugače ni mogoče. — Morda ni prav, da ga imam v strahu, ki bi se mu imel vsaj zato za- hvaliti, da sem na svetu. Tudi morda ni tebi po volji, da tako živim, da ti kazen iz rok jemljem, pa — jaz ne vem, če morem drugače. Daj mi še nekaj časa tavati po zemlji in s tvojo pomočjo še pokoro storiti, da me vzameš v nebesa k materi. In morda bo še on, ki ga večkrat spominjam, kaj ima na vesti, napravil toliko kesanja in pokore, da mu bo tvoj sveti vratar odslonil vhodišče v raj in se tam sprijazniva.« Po tej izvirni molitvici se Martinek počasi pomika ob potoku proti vasi. Ob dolenjem potoku so neki vaški tihotapci rake lovili. Ko jih Martinek zagleda, jo mahne proti njim in se že od daleč oglasi s svojim hreščečim glasom pevaje znano pesem: Na marzlem studenčku je deklica prala, je prela, je prala. je tiho jokala, jokala, jokala je reva grenko! SEDMO POGLAVJE Srce je prazno, srečno ni. Prešeren. Kvasovo pismo prijatelju Ferdinandu Bojanu: če ti šele zdaj, šele po več mescih obljubo spol- nujem, vem, da si prepričan, da je bilo kaj posebnega, kar me je oviralo, da ti nisem bil mož beseda. Večkrat sem že imel pero v roki, večkrat sem bil že napisal nekaj vrst, tebi namenjenih; ali vselej sem vrgel pero in pisanje od sebe, ko sem videl sestavek pred seboj brez nog in glave. Zakaj ko sva se ločila, ti tjakaj, ka- mor te spremiti nisem mogel, in jaz kakor pregnani Dioniz iz Sirakuz v Korint, tlako delat s topoglavimi otroki, tačas sem bil tak, da sam sebe nisem poznal. Tožilo se mi je po tebi, prav zelo se mi je tožilo. Ka- mor sem šel in koder sem hodil, nikjer mi ni bilo prav za prav, česa mi manjka, nisem si mogel odgo- voriti. čutil sem se tako osamljenega, tako nepotreb- nega na svetu, da bi se bil res lehko sprijaznil s pre- grešno mislijo: ko bi mi Bog smrt poslal, bilo bi mor- da še najbolje; čemu sem pa tukaj, kaj je moja nalo- ga? In v takih trenutkih bi bil že skoro rad, da bi bil mogel misliti, kakor splošina tega sveta misli: tudi jaz sem eden, da jih je več, eden izmed tistih: fruges consumere nati. In še zdaj nisem popolnoma na dobrih nogah, dasi se reč precej na bolje obrača. Ti se boš smejal. Ven- dar tebe in tvoje srce poznam. Tebi lehko povem, če sar ne bi pravil nikomur. Ali vsega ti povedati ne mo- rem, besede mi manjka, čutim, čutim, ali kadar bi imel govoriti, tačas sem okoren in neroden. Upam, da boš ti izmed vrst bral, česar povedanega ne najdeš, kar bi ti pa jaz rad povedal. Nekaj je v meni kakor hre- penenje po nečem neznanem, kar se mi pa vendar zdi, da že na pol imam. Pa si ti pravi Kvas, mi boš rekel, kvasiš, da sam ne veš kaj. Prav govoriš, Nande moj, če tako praviš, jaz res še sam sebe ne razumem. Spominjam se, da sem tudi tačas tako bledel, ko sva v samotni izbici odložila knjige in sva se pomen- kovala o marsičem, česar ne bom nikoli pozabil. Spo- minjam se, da si me ti kakor starejši in modrejši ve- dno zavračal in mi odgovarjal na moje večne tožbe: človek mora imeti toliko filozofije, da si dušo prosto ohrani vnanjih in notranjih stisk in težav. To sofi- stiko, ki si jo bil iz najinega prijatelja Horacija na posodbo vzel, si končeval vselej z mentorskim obra- zom, rekši: upanje, Lovre, upanje živi človeka, če ga že vse drugo zapusti. Pa lagal si — ne, stoj! tako robato ti ne smem go- voriti, ti se ne moreš lagati — tisti modri poetje in blebetavci lažejo. Saj že upam in upam, kar sem se za- vedel, da živim. In kaj mi je prineslo to upanje? Nič! Konec vsega tega večnega upanja je ta, da hlapčujem, da sem priupal učeništvo na starem gradu. Ali bi ne bil tega lehko opravljal precej, ko sem se brati in pi- sati izučil? čemu sem se tolikanj ubijal? čemu sem si prizadeval slepca Homerja razumeti in druge pri- smojene in pametne besede nekdanjih razmotati si, če- mu sem postopača Sokrata občudoval? 2e vem, kaj mi boš odgovoril, kako me boš oštel in me nehvaležneža pital. In da ne boš menil, da sem čisto izgubljen, ti moram povedati, da so vse to le be- sede, pol resne, pol ne. Nekaj upanja mi je še vendar ostalo, čeravno moja vera nanj ni tako neomahljiva, da bi s teboj mislil, da človeka živi. Zakaj ko bi bilo to res, bi bil zdaj pri tebi, bil bi srečen pri tebi. Tudi ne smeš misliti, da jih več ne spoštujem, teh starih mo- drijanov. če včasi sanjarim, sanjarim zato, ker me ne- kako veseli, menda ker bi s tem rad praznoto napol- nil, praznoto v svojem srcu. Dokler sem bil še pri te- bi, sem imel vsaj enega človeka, ki me je ljubil in ra- zumel, kateremu sem lehko vse zaupal, vse povedal, še te imam v srcu, tvoje prijateljstvo je menda edina reč, kar me more navdušiti, kar me more tolažiti. Ali ravno to je tudi, kar me nekako tare; kajti prav zelo te pogrešam; jaz bi rad imel vsaj enega pri sebi, ki bi čutil z menoj in se z njim še o čem drugem po- menil kakor o dolgočasnih vsakdanjih rečeh. Ne mo- re mi iz glave, kadar se tebe domislim, kitica prepro- stem pesmi, ki mi jo je oni dan pel eden mojih tu- kajščnjih čudovitih prijateljev, malhar prav po božji vo- lji, ki se desetega brata imenuje (če veš, kaj to pome- ni); pel je: Po hribcih je ivje, po dolih je mraz, al kje je preljubi, al kje sem pa jaz! Pa to me domisli, da ti moram kaj povedati o svo- jem življenju in svojih novih gospodarjih in prijate- ljih — ali da tega imena ne skrunim — znancih. Iz te- ga, kar sem ti ravnokar pravil in tožil, boš morda po- snel, da sem nezadovoljen s svojim okrožjem. Toda po- hvaliti se moram, da kar se vnanjega življenja tiče, ni- sem do zdaj še boljšega imel in da so mi celo ljudje večidel po godu. Menim, da že nekaj več sveta poznam, kar sem tukaj. J Moj gospodar, tako ti menda moram imenovati očeta svojega gojenca, moj gospodar je pol izobražen meščan, pol kmetovavec. Kakor prvega ga človek mora rad imeti. Tako prijazen in priljuden je z menoj, da si res v srečo štejem, da sem jaz, ki sem se težko in nerad pripravil in vdal v to usodo, vsaj k takemu mo- žu prišel. Kakor kmetovavec je pa ves tak rusticuSi kakor Horacij svojega v lepem verzu slika: Immori-; tur studiis et amore senescit habendi. Zares jaz takega ; človeka ne zapopadem, ki ima dovolj in več ko dovolj, in vendar še vedno v tem tiči, kako bi pridobil še več. Moj gospodar je omikan mož, v6 ti o vsem govo- riti; kakor se kaže, je tudi marsikaj bral, lepo knjiž; nico ima, marsikatero pametno besedo izgovori, ki $ bila vredna, da bi si jo dobro zapisal in se ravnal P° njej. Ali najljubše mu je vendar govoriti o žetvi in set- vi, žrebetih in teletih, konjih in volih in drugih ena; kih rečeh. Pri najmanjšem delu misli, da mora bit' zraven, vse ogleda in vse dela. Večkrat sem si mislil' ^ ko sem ga zvečer videl vsega utrujenega: kaj ti Je treba vse obleteti, se tolikanj ubijati, tolikanj trpeti j skrbeti! i j 14 TEDNIK — VESTNIK LETALCI CELJSKEGA AEROKLUBA MED ŠPORTOM IN TURIZMOM Savinjska iz ptičje perspektive # ali bodo celjski letalci samo z voljo gostili težave? ^ g bo celjska mladina zaradi pomanjka- la denarja le gledala kako lete drugi? r' g kljub temu, da celjski aeroklub ni nsitcšen v turistična vabila, prihajajo že %a tujci. ** 0 kaj lahko vidiš za 50 nd iz ptičje per- ^ktive? p0 tistem velikem posegu, slxio Celjani sami sebi do- rLedbvali, da smo meščani, t zjnoremo celo nogometno *oštv0, ki nas lahko z uspe- r^ zastopa v zvezni ligi, q razprave o finansiranju r^ili športnih dejavnosti ^pustili tokovom na nižji Lni, Ko smo z našim no- ^etom, ki so ga igrali tuj- J Klavrno propadli, je veli- ' občanov dvignilo roke od ^prav o finansiranju špor- 8 Tu in tam prodre v širšo j,vnost kakšna osamela raz- Java o posamezni športni jjrsti, in to predvsem tam, jjer je več razboritežev. V teh letih smo zgradili ne- uj hvalevrednih športnih ,bjektov, na katere smo .pravičeno ponosni. V senci »ji objektov pa marsikatera portna zvrst životari ali pro- ada, ker ni zanjo niti de- urja za osnovne potrebe. Med te vsekakor sodi celj- !u aeroklub. člani aeroklu- a so dolga leta na konico vo- li osebe z raznimi funkcija- ii, da bi si s tem zagotovili saj en glas za borbo pri de- tvi sredstev, vendar so ljub temu najpogosteje pro- idli. Ostajali so sami z do- to voljo in delom, z nara- Sajem, ki je željan leteti, članstvom, ki je ostalo klu- i verno, ker mu pomeni vljenjsko potrebo. KOMERCIALIZEM ALI ŠPORT Letos je celjski aeroklub v m hujši denarni stiski, ker izključen iz sklada za šol- ro. Tako je ostal brez ti- ih osnovnih sredstev, ki so la zajamčena vsaj za vadbe- kader. V tem primeru ne e samo za vprašanje treh ljudi, ki so stalno zaposleni pri klubu temveč tudi za vprašanje obstoja kluba, ki ima toliko in toliko jadralnih ter motornih letal, toliko in toliko članov, mladine, ki se iz dneva v dan usposablja za letalce. V letih obstoja je celjski aeroklub zapustilo nekaj de- set pilotov, od katerih jih še danes veliko leti po vseh sve- tovnih letalskih koridorjih ali pa v najmodernejših leta- lih naše armade. V teh letih se je celjski aeroklub razvil v letalski center, ki je dobil sloves doma in v zamejstvu. Kljub temu, da so nekateri podobni letalski centri že pred leti določili stroškov- nik letenja, je vodstvo celj- skega centra s to odločitvijo dolgo odlašalo, saj bi z njo prizadelo ravno tiste člane, ki so najbolj zaželjeni pri vsa- kem športu — mladino. Kako naj namreč učeča mladina plača stroške letenja, ko ve- mo, da mladim pa čeprav na- darjenim primanjkuje celo sredstev za šolanje. Zato se je sedanje vodstvo celjskega aerokluba odločilo, da bo del sredstev pridobi- lo z raznimi čarter in taksi poleti. Začelo je orati ledino samo, brez pomoči turistič- nih društev, ki so nameno- ma ali nevede izpustila to za- nimivo možnost rekreacije v turističnih vabilih, ki smo jih razposlali širom sveta. Ob cesti pred levškim le- tališčem srečujemo tuja vo- zila, ki stoje ob cesti. Vozni- ki so v dilemi ali je to leta- lišče strogo zaprtega tipa ali vfši usluge tudi tujcem. Slo- venjegrajčani so nas pri tem daleč prehiteli. Oni imajo že letos večje skupine tujcev, ki ob letališču prežive velik del dopusta in lete z našimi aparati, ki so mnogo cenejši od letalskih uslug pri njih doma. Dogaja se, da so morali nekaj teh privržencev letal- stva pripeljati celo v Celje, ker nimajo dovolj letal. V Slovenj Gradcu se vodstvo aerokluba ne bori s podob- nimi težavami kot pri nas. Našli so razumevanje, ki je uspelo kljub reformi zbrati toliko sredstev, da so kupili celo novo motorno letalo. Le- tos jim bo vrglo skoraj po- lovico vloženega denarja... Toda oni so delali načrtno. Svoje možnosti so razgrnili navzven, opozorili nase v tu- jini. O slovenjgraškem letali- šču ve marsikateri letalec v zamejstvu. Mi smo pa prepustili celj- skemu aeroklubu možnost, da naj živi sam kakor ve in zna, naj vrši reklamo za svojo de- javnost sam, ker so nam mnogo dragocenejše lažne in- formacije o raznih bazenih, ki jih ni in jih še dolgo ne bo, ker smo prizadeti, če s posameznega prospekta izpa- de slika kakšnih zidov, ki bi naj v tujini reprezentirali ho- tel. Že leta nazaj in vnaprej prepuščamo našo propagando stihiji ali nekaterim senil- nim možem v vsaki drugi va- si, kjer je turistično društvo, da za izdajo drago plačanih, vendar sramotnih zaplat re- klamirajo posamezen planin- ski venec, večkrat ponarejen savinjski želodec in koruzne žgance. Zmišljujemo si uslu- ge, ki jih nikjer ni, ker jim v praksi zaradi ležernosti ni- smo dorasli, tam kjer bi pa lahko povezovali praktično s koristnim — oslepimo in po- zabimo. In kaj lahko vidiš za pet- deset novih dinarjev, kolikor stane turističen let pri celj- skem aeroklubu? Nedvomno več kot z naših prospektov. Vsak naj sam poskusi in ker je to že v praksi je iz dneva v dan ne levškem letališču vse več brnenja letal za tak- si usluge. Zal je ta propagan- da nekoliko počasna. J. SEVER ŠPORT EMO poražen V nadaljevanju sindikalne- ga nogometnega tekmovanja je največje presenečenje pri- pravila ekipa Libele, ki je premagala doslej neporaženo ekipo EMO. Neljub dogodek pa se je pripetil na tekmi Tkanina : Klima, ko pri sta- nju 1:1 igralci Tkanine niso dovolili izvajati enajstmet- rovk. Tekma je bila preki- njena in nato registrirana s 3:0 za Klimo. Ostali rezulta- ti: Libela : EMO 3:1, Zlatar- na : železarna 2:6, IFA : Ko- vinotehna 0:3. V drugi skupini sta bili tekmi železničar : Merx in Elektro : Cestno podjetje re- gistrirana s 3:0, ker nasprot- nikov ni bilo na igrišče, osta- li pa so dosegli naslednje re- zultate: žična : Celjski tisk 0:1, Etol : Aero 2:2, Izlet- nik : Ključavničar 6:0. Preteklo nedeljo se je končalo tekmovanje v II. razredu ceij .ke nogometne podzveze. Prvak je postala ekipa Kovi- narja iz sior. ki je zbrala v 14 tekmah 28 točk, kar po- meni stoodstoten izkupiček. (Foto: Tavčar) REPUBLIŠKI PRVAKI Pretekli teden je bilo v Celju republiško prvenstvo srednjih in strokovnih šol v rokometu. Po mnogih zani- mivih tekmah je tako v mo- ški, kot v ženski konkurenci odločitev padla v prid Celja- nov. Obe reprezentanci gim- nazije sta tako osvojili na- slov republiških prvakov. O NAGRAJEVANJU TRENERJEV NUJNE SPREMEMBE Pri izpolnjevanju programa celjske telesnovžgojne dejav- nosti bo treba v prihodnje nemajhno mero posvetiti vzgoji in izobraževanju stro- kovnega kadra. Dosedanje pomanjkljivosti so posledica slabega programiranja in ne- jasnih stališč. Mnogi trenerji brez kvalifi- kacije so bili bolje plačani od drugih, rezultati dela pa prav tako niso bili zadovolji- vi. Na drugi strani pa so bi- li primeri, ko je bilo delo za- htevno in tudi kvalitetno, nagrade pa so bile minimalne ali jih sploh ni bilo. Zelo pomanjkljiva je bil tudi strokovnost dela, saj mnogo trenerjev še ne vodi dnevni- kov, da o planiranju in stro- kovnem izpopolnjevanju ne govorimo. Da bi se stanje iz- boljšalo, je OZTK Celje pri- pravila nekaj konkretnejših predlogov: — Honorirati bi morali predvsem tiste strokovne ka- dre, ki delajo pri prioritet- nih panogah kvalitete in še posebej tiste, ki skrbe za množičnost (temeljna telesna vzgoja, šolska športna dru- štva itd.). — Uvedel bi se naj enoten sistem nagrajevanja, ki naj bi ga sprejela vsa društva. Trenerjem bi se naj dolo- čil honorar od aktivne ure. Delo izven tega bi bilo stimu- lirano z gibljivim delom, ki bi se ocenjeval po strokovni kvalifikaciji, uspehih in stro- kovnosti dela, vzgojnih uspe- hih, pogojih dela itd. To oce- njevanje bi vodil strokovni odbor OZTK skupaj s teh- ničnim vodstvom društva. Za- radi obsežnosti dela in lažje ocene rezultatov bi se tako ocenjevanje vršilo vsaka dva do tri mesece. Tak strokovni odbor bi torej spremljal vse- bino dela, pregledaoval dnev- nik dela, skrbel in pomagal pri strokovnem izpopolnjeva- nju itd. Iz vsega tega lahko zaklju- čimo, da bi morali vse stro- kovne kadre dobro plačati, toda od njih tudi dosti za- htevati. Povprečna višina ho- norarjev v večini športnih društev je zadostna. Poveča- ti bi se morala le pri vadite- ljih TVD Partizan in šolskih športnih društvih. To poveča- nje pa bi lahko pri nekate- rih sekcijah krili delno že s povečano članarino. Tako bi delo na področju telesne kulture ovrednotili tudi na račun samega član- stva, ki bi mu bila na ta na- čin omogočena strokovna va- dba. Pripeljala bi jih k uspe- hom, ki jih sicer ne bi do- segli. Ne bi se smeli več do- gajati primeri, ko trener ni bil plačan več mesecev, igral- ci pa so ta čas neskromno ži- veli in niso celo leto prispe- vali za svojo zabavo in afir- macijo niti dinarja. T. G. RIPADNIKI ARMADE IN OBČANI GRADE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI CESTE S skupnimi močmi gre hitreje • po gradnji vodovoda v dobju grade 'ripadniki armade tudi ceste. v belih vo- >ah nad šoštanjem so že končali glavna >ela. • najprej bodo zgradili cesto, ki bo po- tovala črno preko bistre pod olševo in iv. duha do savinjske doline. • graničarji pa grade cesto iz matko- rega kota do covnikove kmetije. .^ad Hrastovljami pod Be. vodami so pripadniki Jj^ade gradili cesto na naj- jem terenu. Tu je tehnika povedala, zato so priskočile Pomoč pridne roke voja- • (Foto: P. Božič) Prebivalci krajevne skupno- sti Bele vode nad Šoštanjem so že doslej s svojim delom opozorili nase. Pred šestimi leti so v Belih vodah zgra- dili novo šolo. Kasneje so s prostovoljnim delom in sa- moprispevkom uredili okolico šole in zgradili plavalni ba- zen, medtem ko so že lani začeli z gradnjo ceste, ki bi naj ta predel povezovala s Šo- štanjem. Za gradnjo ceste so zbrali že lani 19 milijonov, velenj- ska občina je prispevala 5, enako vsoto je prispevalo tu- di gozdno gospodarstvo iz Nazarij, občani so v obliki samoprispevka zbrali 6,5 mi- lijona, šoštanjska kmetijska zadruga pa milijon starih di- narjev. Letos pa so delovne organi- zacije znova prispevale sred- stva. Gozdno gospodarstvo več ko šest milijonov za most preko potoka, štiri milijone je prispevala občinska skup- ščina, občani s prostovoljnimi deli okrog štiri milijone di- narjev in Armada približno dva in pol milijona starih di- narjev. Cesta je dolga na tem odse- ku pet in pol kilometra. Ze- meljska dela so v glavnem že končali. Pripadniki inženirske enote, ki jo je vodil kapetan prvega razreda SLAVKO ŽE- LEZIČ, so uredili predvsem težje, plazovite terene ter po- pravili nekatere cestne zavo- je. Tako so uredili 400 metrov dolg odsek v Hrastovlju in pa odsek pod šolo. Druga enota Armade, pri- padniki graničnih inženirskih enot, pa v teh dneh urejuje- jo in grade cesto od Matko- vega kota do Covnikove kme- tije. Dva kilometra dolgo ce- stišče, ki bo tri metre širo- ko z enometrskim pasom na vsaki strani bi naj dogradili do sredine prihodnjega mese- ca. Dela bi znatno hitreje po- tekala, če bi gozdno gospo- darstvo po dogovoru prispe- valo buldožer. Zaradi obsež- nih zemeljskih del je namreč ta stroj nujno potreben. Vo- jaki bodo zgradili zaradi te- žavnega terana 12 propustov in en most. Kmetovalec Cov- nik bo prispeval ves potre- ben les za gradnjo mostu in pa gradbeni material za ce- sto. J. SEVER Predstojnik graničarskih inženirskih enot, poročnik Slavko Marinkovica v razgovoru s komandirjem graničarskega voda v Matkovem kotu malo pred Covnikovo domačijo, kjer pri- padniki Armade grade cesto. Tako bo s pomočjo Armade tudi ta predel dobil cesto. (Foto: P. Božič) TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 15 ČE STE POZABILI... \VTOBUSI Odhodi avtobusov iz Celja: — Crikvenica: 4.10 (od 20. 6.. do 5. 9.), 6,23 (od 15. 6. do 15. 9.), 18 20 (od 20. 6. do 5. 9.) — Koper: 4,50 (5,45 od 15. 6. do 15. 9.), 8,25 (10,25 od 15. 6. do 15. 9.), 11,55, 14,30, 17,40, —Nova Gorica: 8,55, 14,45. —Novi Vinodolski: 6,23 od 15.6 do 15.9.) —Piran: 4,50 (5,45 od 15.6. do 15.9.), 8,25 (10,25 od 15.6. do 15.9.) 14,30, 17,40. —Poreč: (10,25 od 15.6. do 15.9.), 11,55 —Pula: 11,55. —Rijeka: (4,10 od 20. 6. do 5.9.), 6,23 od 15.6. do 15.9., 18,20 od 20.6. do 5.9. —Rovinj: 10,25 od 15.6. do 15.9. —Umag: 10,25 od 15.6 do 15. 9. KNJIGE V Celju so v zadnjem ted- nu prodali največ telile knjig: Mladinska knjiga: 1. Ange- lika, 6. del, Galon, 2. Saga o Forsytih, Galsworthy, 3. Ro- din, 4 Nega in vzgoja otro- ka, 5. Kozmetika. Državna založba: 1. Angeli- ka, 6. del, Galon; poleg tega so v tem času pripravili tu- di razprodajo knjig. Naša knjiga: 1. Zdravnik Arrowsmith, Lewis, 2. Nega in vzgoja otroka, 3. Nanga Parbat, Buhl, 4. Rodin, 5. Zgodba moje žene, Pust. KINO Metropol, Celje: od 13. do 15. 6. Za kralja in domovino, angl., od 16. do 19. Čarovni- kov obračun, zah. nemški, od 20. do 21.6. Dekleta pridejo pozneje, češki, od 22. do 25. 6. Kako sta se ljubila Romeo in Julija, jugosl. barvni. Union, Celje: od 14. do 16. 6. Skrivnostna grobnica, zah. nemški, od 17. do 20.6. Viva Maria, franc. barvni, od 2.1. do 25. 6. Žandar v New Yor- ku, franc. barvni. Letni kino: od 12. do 13. 6. Cesar Borgia, it. špan. barv- PRIJETEN IZLET z IZLET- NIKOM CELJE NA TRŽAŠKI VELESEJEM OD 21. 6.-5. 7. izletnik VREME ——------------..:., , VREMENSKA NAPOVED ZA OD 15. DO 25. JUNIJA. Nekako od 20. do 24. junija nestalno s pogostimi, po ve- čini kratkotrajnimi padavina- mi. V ostalem bo prevladova- lo lepo vreme, vendar tudi večkrat manjše ali kratkotraj- ne krajevne nevihte. Dr. V. M. ni, od 14. do 16.6. Jeronimo, amer. barvni, od 17. do 18. 6. Navaronska topova, am bar. vni, od 19 do 20.6. Osedlaj veter, am barvni, od 21. do 22.6. Invazija Vikingov, am. barvni, od 23. do 25.6. Top- kapi, amer. barvni. PLOŠČE V zadnjem tednu so v Ce- lju prodali največ naslednjih plošč: Tehnomercator — Radio: 1. Tam, kjer je sonce, Boris Kovačič, 2. Spomin, Avsenik, 3. Zelena, zelena trava log doma, Miki Jevremovič, 4. Pe- sem iz filma Grk Zorba, Ani- ca Zubovič, 5. Beat glasba. Tehnomercator — Elektro: 1. Beach boys, 2. Larina pe- sem, Te reza Kesovija, 3. Oč- kov praznik, Melita Avsenik, 4. Pod Špikom, Avsenik, 5. Malen je svijet, Ivica šerfezi. Astra — Con tal: 1. Winche. ster katedral, 2. Senčkov trio, 3. Ansambel Kumar, 4. Larina pesem, Nada Kneževic, 5. Nije zlato sve, šfco sije, Va- nja Stojkovič. ............. .— -----—— CELJSKI TRG Zanimivo je, da je bila ce- ljska tržnica v zadnjem tednu nekajkrat zelo dobro, drugič pa spet slabo preskrbljena. Predvsem to velja za češnje, ki jih je bilo včasih preveč, drugič premalo. Na sploh pa Vsak četrtek kupim ZVITOREPCA bi lahko minuli teden oceni- li kot teden jagod, saj so jih pripeljali celo iz Beograda. Prodajali so jih po 600 do 800 dinarjev kilogram in .10- ramo reči, da so jih pr dali veliko. Na tržnici so tudi že prve borovnice, ki pa so še razmeroma drage, saj stane- jo od 400 do 500 dinarjev ki- logram. Tudi solate je zelo veliko, stane pa od 150 do 250 dinarjev. Med novimi pri- delki zavzema vidno mesto koleraba po 300 din, medtem ko je grah, ki so ga pripe- ljali iz Bosne, po 100 do 400 dinarjev kilogram. Jajca so po 40 do 50 din, prodajajo pa tudi enodnevne piščance po 200 din. Tržnica je odpr- ta tudi popoldne, ko v glav- nem prodajajo lahko pok- varljivo blago. V tem času so to največ češnje in jagode. Obvestil*m NOVO V TRGOVINAH V preurejeni prodajalni Planike v Stanetovi ulici v Celju so uvedli prodajo na samoizbiren način. Poleg le- pih domačih čevljev pa lah- ko tam najdete tudi nekaj uvoženih, ki so seveda veliko dražji. Stanejo okrog 16 ti- soč starih dinarjev, so pa iz- delani po vseh zahtevah le- tošnje mode. DEŽURSTVA Nevropsihiatrična speeiah stična ambulanta — odgovo- ren šef nevropsihiatrične slu- žbe dr. Zvonimir Lamovec, predstojnik nevropsihiatrične. nega oddelka v Vojniku De- lujeta dve ambulanti: v zdravstvenem domu: — nevropsihiatrična poslu- je ob ponedeljkih od 14. do 19. ure — odg. ordin. dr. Zvo- nimir Lamovec, ob torkih od 14. do 19. ure — opravljajo ambulantne kontrolne preg- lede bolnikov, ki se zdrrvijo na nevropsihiatričnem od- delku v Vojniku, zdravniki nevropsihiatričnega oddelka ob sredah od 14. do 19 ure odgovorni ordin. dr. Predrag Argirovič, ob četrtkih od 14 do 19 ure odg. ordin dr Franc Hrastnik, vsako drugo soboto od 16. do 20. ure in nedeljo od 7. do 14 ure — dr. Vrabičeva. — Antialkoholična speciali- stična ordinacija posluje vsa- ko sredo od 14. do 19 ure — odg ordin. dr. Marjan Pregl. V nujnih primerih lahko zdravniki pošljejo bolnike na konsultacijo tudi v sprejem- no psihiatrično ambulanto ne- vropsihiatričnega oddelka v Vojniku. Pljučna specialistična am bulanta Novo Celje: opravlja vsak dan v dopol- danskih urah kompleksne pulmološke specialistične pre- glede za zunanje bolnike bliž- njih zdravstvenih domov in ambulant (rtg., laboratorij, spirometrija, po naročilu tu- di bronhoskopije). Rentgenska specialistična ambulanta: posluje za zuna- nje bolnike vsak dan od 8 do 12. ure. ob sobotah pa od 8. do lO.ure. Bolniki naj s seboj prinesejo vse prejšnje klinične, laboratorijske in eventualna rentgen ke i2vi de žrtve prometa SKOČILA PRED AVTOMOBIL Voznik osebnega avtornohi la CIRIL URBANČIČ Je ^ ljal iz Žalca proti Celju s hf trostjo približno 60 km y uro. Ko se je približal ^ žišču v Petrovčah, je iz. ry lja pripeljal avtobus in se ^ ustavil na postajališču g* avtobusom je peljal nezn^ voznik, ki je nameraval pr& hiteti avtobus in zaviti na k vo v Petrovče. Ker je v te^ privozii Urbančič, mu je voj nik dal prednosit. V trenutku ko je Urbančič peljal mimo avtobusa, je izza njega sko. čila na cesto potnica avtobu sa MARIJA KUKOVIČ jj Dobriše vasi 46. Voznik k potnioo zbil po cesti, da j« dobila težje telesne poškod be. Dve uri pozneje je v ce. ljski bolnišnici podlegla. ŠKARJE IVAN KRIVEC je s tovor, nim avtomobilom peljal Laškega proti Celju. Na ne- preglednem ovinku na Tre- marjih ga je prehiteval m» pedist ALOJZ KNEZ. Iz na- sprotne smeri pa je pripeljal v ovinek s tovornim avtoma bilom STANKO KOPRIVŠEK. Moped is t je tako zavozil ? škarje in s krmilom zadel to- vornjak, ki je pr peljal na- sproti. Pri padcu je dobil pr& tres možganov in nalom ključnice IZGUBILA JE RAVNOTEŽJE Desetletna GIZELA BEVC se je peljala s kolesom po pešpoti čez nezavarovan most potoka Pake v Velenju Na mostu je izgubila ravno! je in padla na kamnita ti ; potoka Zlomila si je levo ro 1 ko v zapestju in dobila pre ; tres možganov. V POTOK Proti Slovenj Gradcu se je peljal po cesti II. reda z o- sebnim avtomobilom JANEZ PAJK in v naselju Pak? i preveliko hitrostjo zavozil ' desni ovinek. Zaneslo ga je na levo stran, kjer je trčil ob steber ograje mostu, ato pa ga je vrglo v potok Pata — globok tri metre. Pr ne- sreči sta bila laže poškodova- na voznik in potnik VINKO ROTOVNIK IZSILIE VANJE PREDNOSTI Po Mariborski cesti v Oelju se je proti Vojniku peljala kolesarka JERICA ŽIBRET Ko se je pripeljala v križiš- če z Aškerčevo ulico, je pri' peljal nasproti mopedist IVAN KAČ in hotel zaviti v Aškerčevo. Izsiljeval je pred- nost v križišču in trčil « ko- lesarko. Pri padcu je dobil« pretres možganov. PREVELIKA HITROST Voznik osebnega avtomobi- la ADOLF STAKNE je vozil iz Šoštanja poti Topolščid s hitrostjo 70 km na uro Ns levem ovinku ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo c ceste v jarek, po katerem j® peljal še 29 metrov. Hujše te- lesne poškodbe je dobil3' voznikova mati ANA ŠTAK NE. Delovna skupnost gostinske šole celje razpisuje za šolsko leto 1967-S8 1 delovno mesto učitelja za praktični pouk strežbe. Pogoji: dovršena hotelska šola m najmanj dvoletna praksa v strežbi. — Stanovanja ni! OBIŠČITE SKLADIŠČA IN PRODAJAL- NE V CELJU, VELENJU, SLOVENJ GRADCU. ROGAŠKI SLATINI. BRE- STANICI. ŠEMPETRU TN PTUJU TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 16 i7f ETI V JULIJU: 9 dni PO 'ollNI LOIRE V NORMAN- StO IN PARIŠ — 8 dnevni SopUST NA AŽURNI OBALI dnevno potovanje v PA- ots — 3 dnevno potovanje v verono, venezio, pado. IN BENETKE — 12 dnev- potovanje z vlakom v MOSKVO, LENINGRAD in rODIMPEŠTO — 7 dnevno kovanje v ZURICH, JUNG- SjAUJOCH in INNSBRUCK. vdelane programe za posamez- na potovanja prejmete v po- slovalnici KOMPAS Celje ozi- rtjma vam jih po pošti pošlje- jo na vaš naslov. Vsi KOMPASOVI prevozi bo- do izvršeni z najsodobneje opremljenimi avtobusi znamke ,£ercede&<. PRED VSAKIM POTOVANJEM Vi IZLETOM OBIŠITE TU- RISTIČNO AVTOBUSNO POD- JETJE KOMPAS CELJE, TOM- ŠIČEV TRG 1. TELEFON 23-50. VE, NA LUNO NE MORETE! jt pa ne pomeni, da bi ne mogli 5lt: v pol tretji uri v Beogradu ali jc dvanajst minut na Brniku! Cas »staja vse bolj dragocen in od jiega zavisijo pogosto veliki po- ji Si hočete ogledati izpod ne- ta Celje in okolico? JEROKLUB CELJE uvaja novost! JERO TAX1, ki je mimo turistič- je atraktivnosti čista poslovna itija ŽIVINOZDRAVNSŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 17.-24. ju- nija 1967: Ciril Umek, veteri- nar, Celje- Ker- snikova ul. 37 (vogal Kersni- kove in Dečko- ve c.) Dopoldne tele- fon štev. 25-52. SLC CELJE Petek, 16. junija 1967 ob 20. uri: Plautus: DVOJČ- KA. Gostovanje v Polzeli. Nedelja, 18. junija 1967 ob 16. uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Go- stovanje v Gornjem gra- du. Nedelja, 18. junija 1967 °b 20. uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Go- stovanje v Mozirju. Torek, 20. junija 1967 •b 19.30 uri: Radivoje Lo- J Djukič: BOG JE UMRL fAMAN. Torkov abonma "J nedeljski popoldanski jbonma. Gostuje MEST- 1)0 GLEDALIŠČE LJUB- [ttANSKO. Sreda, 21. junija 1967 SJ> 17. uri: Radivoje Lola Jjukič: BOG JE UMRL ^JVIAN. Abonma za upo- kojence. Gostuje Mestno 5'edališče Ljubljansko. Petek, 23. junija 1967 19.30 uri: Radivoje Lola gjukič: BOG JE UMRL JWIAN. Premierski abon- Gostuje Mestno gle- dišče Ljubljansko. . Sobota, 24. junija 1967 ob J1 uri: Plautus: DVOJČ- KA _ Zaključna predstava ^šolo za blagovni pro- Sobota, 24. junija 1967 JI 19.30 uri: Radivoje Lola ^Ukič: BOG JE UMRL j^MAN. Sobotni abonma JJ abonma za delovne or- Gostu ie Mest- 0 gledališče Ljubljansko. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest v zdravili- ščih Dobrna, Rogaška Slatina, La- ško, v Hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Turist v Gornjem gradu, Planinskem domu v Logarski dolini in drugih. Na voljo so tudi počit- niške hišice v Gor. gradu, Mozir- ju in Preboldu. Rezervacije so po- trebne le za skupine ob sobotah. KOPALIŠČA V nedeljo 11. junija bodo odprli kopalni bazen v Šentjurju. Kopalni bazen v Rimskih Toplicah je odprt vsak dan razen ponedeljka, tempe- ratura vode 28», kopališče Podče- trtek odprto vsak dan, zdravilna voda temperature 35° C. Pokrita bazena v zdravilišču Dobrna in Laško odprta vsak dan od 7. do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 18. ure. Kopališče v Šoštanju je od- prto od 25. maja dalje, kopališče v Celju je odprto vsak dan. PRIREDITVE V Celju v Likovnem salonu mala restrospektivna razstava slikarja Miheliča. Na celjskem Starem' gra- du v nedeljo popoldne koncert narodno zabavne glasbe. V hotelu Celeia in hotelu Paka Velenje vsak dan barski program. 10. junija na Dobrni koncert pevskega zbora F. Prešeren, 11. junija v Rogaški Sla- tini koncert godbe na pihala iz Aflenza. 15. junija 1967. v Celju pričetek tekmovanja za najlepšo izložbo. PLANINSKE POSTOJTANKE Planinski dom na Okrešlju redno oskrbovan, snega za smiičanje do- volj. Oskrbovane so vse planinske postojanke razen doma na Korošici. 3Vali i RAZNO GARAŽO oddam najboljšemu po- nudniku. Ulica 29. Novembra 28. OSAMLJEN MOŠKI 36/180 razoča. ran v življenju želi spoznati pri- merno življenjsko spremljevalko v starosti do 35 let. Ponudbe so zaželene s sliko pod šifro »UPA- NJE V SREČO«. DVIGNI PISMO POD »MICA ČAKA«. KLINAR Miloš, ključavničarstvo Celje, Vrunčeva 14, izdeluje in montira aluminijast« karnise v raznih barvah, palice za zave- se za montažo v lesene kar- nise in okvirje za rolete. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK PRODAM GRADBENO parcelo na Zg. lludi. nji — gradbeni okoliš s stavbe, nim lesom prodani. Anica Pečo- lar, Zg. Hudinja, Skaletova uli- ca 28. PARCELO v Cretu ob Teharski ce- sti prodam. Informacije pri prof. Drobne, Kolškova 3 — Celje. MANJŠE posestvo s takoj vseljivo hišo (elektrika v hiši), lepim sadnim vrtom, 1 ha zemlje, pro- dam. Ogled popoldne pri GRO- BELNIK, Mala Pirešica 1 — Pe- trovče. GLOBOK otroški voziček, malo rabljen prodam poceni. Marija Rogelj, Gavce 55 — Šmartno ob Paki. 2 m' gradbenih smrekovih plohov »fostnov« prodam. Franc Ko- kovnik, Vojnik 258 — novo na- PARCELO na lepem kraju 1 uro hoda iz Celja prodam za 3.000 Ndinarjev. Naslov v upravi lista. ELEKTRIČNI štedilnik EKA pro- dam. Teslič, Celje, Veselova 8. PRAŠIČA »Šveda« 80 kg teže pro- dam. Naslov v upravi lista. RAZNI GRADBENI LES: podpor, nike, tramove, deske in nove krajnike prodam. Vprašati v Ki- dričevi 4 — Celje, ali po telefo- nu št. 28-04. 3 OKNA z roletami in 5 vrat pro- dam poceni. M. CASL, šmratno ob Paki. 1700 1 JABOLCNIKA prodam. Casl. šmratno ob Paki. NSU PRIMO 175 ccm v zelo do- brem stanju, prevoženih 9000 km prodam. Zupanek, Socka 37 — Vojnik. NOVA DVODELNA kletna vrata s podbojem prodam ugodno. Fani Leban, Selce 24, Celje. ITALIJANSKI športni voziček pro- dam ugodno. JELIČ, Vrunčeva 35 blizu Pekarne Mlakar. VINOGRAD in sadovnjak v Creš- njicah prodam za 750.00 Sdin. Vprašati v Trnovljah 6. STANOVANJE DEKLE išče delo v gostilni. Po- nudbe pod šifro »Dobro kuham«. »RAZPORED DELA V OT- ROŠKEM ZDRAVSTVE NEM DISPANZERJU« ZDRAVSTVENEGA DOMA CELJE OD 15. JUNIJA 1967 DALJE: AMBULANTA: (pregledi bolnih otrok) vsak delav- nik od 7. do 12. ure. Spre- jemamo samo: NAROČE- NE BOLNE OTROKE IN NUJNE SLUČAJE POSVETOVALNICA: (pre- gledi zdravih dojenčkov) od 14. do 18. ure: ponede- ljek, sreda, petek Sprejemamo samo: ZDRAVE DOJENČKE , IN NAROČENE OTROKE ZA NAKNADNO CEPLJENJE Obseg dela smo morali zmanjšati zaradi letnih dopustov in zaradi pre- ventivne zaščite zdravih dojenčkov ob času polet- nih drisk in razširjenosti nalezljivih obolenj. PROSIMO STARŠE, da se razporeda drže, da ne bi prišlo do neljubih izpadov ter s tem do oviranja de- la, že tako obremenjenih zdravnikov specialistov pe- diatrov. ZA LAŽJE IN NE-NUJNE PRIMERE SE PROSIMO obračajte na zdravnika splošne prakse. ZAPOSLITEV PRAZNO sobo v centru Portoroža ( odločbo), oddam tistemu, ki bi mi nudil večjo sobo ali sobo in kuhinjo v Celju. Ponudbe pod šifro »ČIMPREJ«. V OPREMLJENO sobo sprejmem solidnega moškega. Kersnikova 7. DVE TOVARIŠICI sprejmem v opremljeno sobo. Olje, Plečniko- va 23 nad. OPREMLJENO sobo in garažo od- dam. Naslov v upravi lista. GOSTINSKA ŠOLA CELJE Titov trg 3 razpisuje za šolsko leto 1967/68 vpis v Gostinsko šolo: 60 učencev za poklic KUHAR 60 učencev za poklic NATAKAR Pogoji za vpis v triletno gostinsko šolo so: 1. dokončanih 8 razredov osnovne šole 2. zdravstveni pogoji za delo v gostinstvu 3. uspešno opravljen pre- izkus znanja iz slovenščine in računstva Zdravstveno sposobnost za delo v gostinstvu se do- kaže s posebnim zdravni- škim spričevalom. Zdrav- niški pregled organizira šola. Prošnjo za vpis pošljite upravi najkasneje do 20. junija in ji priložite: spri- čevalo o dovršeni osnovni šoli, izpisek iz matične knjige. Preizkus znanja bo v pe- tek, 23. junija 1967 ob 8. uri. »TEKSTILNI CENTER KRANJ« — TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA razpisuje sprejem dijakov v I. letnik za šolsko leto 1967-68. V 1. letnik bo sprejetih po 30 dijakov v predilski, tkalski, pletilski, tekel 11- no-kemijski in konfekcij- ski odsek. Pogoji za sprejem: uspešno dokončana osnov- na šola, dobro zdravstve- no stanje, in starost naj- več 18 let. Kandidati naj pošljejo do 21. junija 1967 upravi šole 1. Prijavo za razpis (obr. D 73 1,20) kolkovano s ko- lekom za 50 Sdin, 2. Spričevalo o uspešno dokončanem 8. raz. os. šole, 3. izpisek iz matične knji- ge. V prijavi naj kandidati navedejo v kateri odsek želijo biti sprejeti. Kandidati opravljajo pre- izkus iz slovenskega jezi- ka in iz matematike v pe- tek, 23. junija in v soboto 24. junija, vsakokrat ob 8. uri. S seboj naj prine- sejo pisalni pribor. Seznam sprejetih kandi- datov bo objavljen v po- nedeljek 26. junija, šola ima za svoje dijake zagotovljena mesta v Di- jaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. Prijave za sprejem v dom je treba vložiti neposredno upravi doma. Velik del dijakov TTŠ, zlasti fantov, štipendirajo tekstilne tovarne.« 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na ogled turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; — TRST preko Gorice 60 Ndin; — GRADEC 50 Ndin; — ŽABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin — CELOVEC — ŽAB- NICA — TRST 170 no- vih din; — DUNAJ 200 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE Za organizirane skupine POSEBEN POPUST! Za organizirane skupine PRO- GRAMI PO ŽELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. azljetomSk STANOVANJSKO PODJETJE CELJE razpisuje na osnovi čl. 7 Zakona o spre- membah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami — ponovno javno dražbo za prodajo stanovanjskih hiš. Dražba bo v torek, dne 27. junija 1967, ob 8. uri v Gledališki ul. št. 2, pritličje levo za sledeče hiše: Izklicna cena Janežičeva ul. št. 22 — dvostan. zgradba 33.743 ND Kopitarjeva ul. št. 3 — enostan. zgradba 124.315 ND Miklavški hrib 16 — enostan. zgradba 133.149 ND Maistrova 4 a 28.516 ND Teharska c. 62 a — enostan. zgradba 8.804 ND Vojnik 13 — enostan. zgradba 15.045 ND Vojnik št. 123 — dvostan. zgradba 59.826 ND Zg. Hudinja 32 — dvostan. zgradba 39.375 ND Zg. Hudinja 33 — dvostan. zgradba 26.119 ND Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti pri blagajni Stanovanjskega podjetja Celje varščino v višini 10 odst. izklicne cene. Ostali pogoji in opis zgradbe so razvidni iz oglasa na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Celje, Gledališka ul. 4-1. RAZPISNA KOMISIJA KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Celje, Gregorčičeva 5 a razpisuje za šolsko leto 1967-68 2 štipendiji za študij na pravni fa- kulteti in 1 štipendijo za študij na ekonom- ski fakulteti Prednost imajo dijaki, ki so zaključili šolanje na srednji šoli z odličnim uspehom ali študentje višjih letnikov omenjenih fakultet, ki so z zelo dobrim uspehom končali nižji letnik. Prošnje za dodelitev štipendije s kratkim življe- njepisom ter podatki o dosedanjih uspehih pri študiju naj interesenti dostavijo najkasneje do 15. julija 1967. Industrija finomehaničnih aparatov IFA Celje, razpisuje za šolsko leto 1967-68 Sprejem učencev v šolski center »Boris Kidrič« v Celju za poklic kovinske stroke. Učna doba traja 3 leta. Praktični del izobraževanja bo v podjetju, teoretični pa v šolskem centru Bo- ris Kidrič v Celju. Pravico do vpisa imajo tisti, ki so uspešno končali osemletko in niso starejši kot 17 let. Rok za prijavo je do> 20. junija 1967. Poleg ponudbe morajo predložiti naslednje listine: — zadnje šolsko spričevalo — izpisek iz rojstne matične knjige. — lastnoročno napisan življenjepis. Podrobna pojasnila lahko dobe kandidati v tajništvu podjetja. Obenem razpisuje podjetje naslednja prosta de- lovna mesta: — KVALIFICIRANI ORODJARJI — KVALIFICIRANI REZKALCI Nastop službe je možen takoj. Razpis velja do po- polnitve delovnih lest. ŠOLSKI INDUSTRIJSKI KOVINARSKI CENTER ŠTORE razpisuje za šolsko let 1967/68 vpis učencev v 1. letnik poklicne šole za kovinar- ske poklice: strojni ključavničar strugar orodjar rezkalec industrijski instalater Učence sprejema šola za podjetja železarno štore, Cinkarno Celje in EMO Celje s katerimi lahko učenci, ki bodo sprejeti, sklenejo pogodbe o šti- pendiranju. Vpisni pogoji: a) uspešno dovršena osemletka b) starost do 17 let Prednost ob enakih pogo- jih imajo otroci delav- cev Železarne štore, Cin- karne in EMO Celje z bolj- šim učnim uspehom. Vsi učenci opravljajo sprejem- ni izpit iz slovenskega je- zika in matematike. Sprejemni izpiti bodo 23. in 24. junija 1967 ob 8. uri na šoli. Kandidat za sprejem mo- ra predložiti tajništvu šo- le do 20. junija: 1) lastnoročno napisano prošnjo za sprejem z na- vedbo, za kateri poklic se želi učiti, za katero pod- jetje in če želi stanovati v domu učencev 2) originalno spričevalo o končani osnovni šoli 3) izpolnjen obrazec 1,20 (DZS) s kolekom 50 Sdin 4) rojstni list 5) zdravniško potrdilo Kandidati, ki so že predlo- žili šoli orientacijske pro- šnje, morajo predložiti še manjkajoče dokumente, oziroma priloge. TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 17 Protestno zborovanje mladine 9. junija je bilo v veliki dvorani Narodnega dom> v Celju protestno zborovanje mladih, na katerem s< ostro obsodili izraelsko agresijo na arabske države in vmešavanje ekstremističnih in imperialističnih sil v to Vojno. Najprej je Marjan Ravnikar ocenil in osvetlil situa- eijo na Bližnjem vzhodu, potem pa je Branko But iz gimnazije prebral protestno pismo, ki ga je celjska mla dina poslala CK ZKJ, zveznemu izvršnemu svetu in ju goslovanski ligi za mir, enakopravnost in prijateljstvo. Vsebino pisma povzemamo v celoti. CK ZMJ! Zveznemu izvršnemu svetu.' Jugoslovanski ligi za mir, enakopravnost in prijatelj- stvo! Globoko pretreseni ob novici, da so imerialistične sile z Izraelom na čelu napadle arabske države, mi, mladi, najodločneje protestiramo proti politiki sile in reševanju odprtih mednarodnih vprašanj z orožjem v roki. Čeprav smo generacija, ki ni neposredno občutila strahot II. svetovne vojne, pa vendarle poznamo grozote, ki so jih doživljali naši očetje in matere, in zato smo danes toliko bolj ogorčeni, ko Izrael in imperialstične sile ponovno ogrožajo svetovni mir. Na tem zborovanju dajemo popolno podporo tovarišu Titu in naši vladi, ki so jasno in odločno obsodili agresijo Izraela in imperia- lističnih sil na arabski svet. Na tem zborovanju dajemo tudi vso podporo arabski mladini in obljubljamo, da smo ji pripravljeni dati ka- kršnokoli pomoč, ki bi jim zagotovila mirno in srečno prihodnost, takšno, kot si jo želimo tudi mi sami! Ivka Plevnik — Kako dolgo si že v tovarni in kakšno je tvoje delo? — V podjetju delam se- dem mesecev, vendar sem še pripravnica. Imam do- bre pogoje dela in sem zadovoljna. Oblikujem vse artikle, ki jih proizvaja tovarna. Sedaj smo priče- li z izdelavo nerjaveče po- sode, kar je novost na do- mačem tržišču. Moj oseb- ni dohodek je seveda — pripravniški. — Vaša mladinska orga- nizacija je ena izmed bolj- ših. Si morda tudi ti kaj pripomogla k temu? — V mladinski organi- zaciji delam bolj malo. Nisem se še vživela v oko- lje, zato nisem naredila česa takega, kar bi bilo vredno omeniti. V šoli za industrijsko oblikovanje sem delala v šolskem ak tivu. — Doma si v Mestinju, zato moraš prav gotovo zgodaj vstajati? — Začasno stanujem v Celju, vendar moram kljub temu vstajati ska raj sredi noči — namreč ob petih zjutraj. — Povrniva se še malo k mladinski organizaciji. Ali si seznanjena z nje- nim delom? — Z delom organizacije sem seznanjena, ker dela v isti pisarni kot jaz pred- sednik mladine. Novi pred- sednik se je zelo izkazal in je poživil delo mladi- ne. — Kaj pa počenjaš v prostem času? — Sedaj obiskujem av- to šolo. Avto bom kupila, ko bom imela denar, to pa bo šele takrat, ko ne bom več pripravnica. V kino sploh ne hodim. Ko bo malo topleje, se bom kopala v celjskem bazenu. — Ali že kaj misliš na poroko? — Prav nič. Sedaj ml je tako lepo, da ne mi- slim na ničesar takega. Zadovoljna sem z delom, z okolico, nimam proble mov, skratka, čudovito je. V. VIDMAR Na pobudo občinskega komiteja Zveze mladine ter Olepševalnega in turističnega društva v Celju je celjska mladina začela urejevati nekatera mestna področja. Že začetek akcije je uspel in pokazal, da se tudi mladi ljudje zavedajo, kaj pomeni lepo in urejeno okolje. Tako so dijaki ekonomske šole uredili Pelikanovo in liihteršičevo pot na Stari grad pa tudi tisti del pred mostom čez Savinjo, kjer obračajo avtobusi. Dijakinje administrativne šole so se izkazale pri ureditvi okolja Seidlovega studenca v Liščah; gimnazijci so se lotili nekaterih zelenic pa tudi okolja ljudskega kopališča. Prve akcije so torej dale prav lepe rezultate, zato bi ne bilo napak, če bi to pobudo prenesli še na ostale in tako pomagali k ureditvi in olepšavi našega mesta. KAM? Le še nekaj dni nervoze, upanj, solza, prigovarjanj, moledovanj, strahu, neizreče- nih želja in... in nedoloče- nega, pravzaprav grenkega občutja. Kot da je ta junij- ski vetrič odpihal otroštvo — ne, o, mladostne sanje, gra- dovi v oblakih, čudežni azi- li, vse to bo še rahlo plame- nelo v prsih. Toda vendar- le... nenadoma je zrasel, puh pod nosom prešerno ka- že mladostno pomembnost; ona pa, ona že nekaj časa spoznava prelesti in bolesti, na mil, a realen način, tega velikega življenja. Mati in oče zvečer obsedita pri mizi in tuhtata — kam? On sania o poklicu in o prvi plači. Kam? Ona se otožno smeh- lja. Kam? Kateri pisatelji in pesniki so živeli med dvema vojnama? Razmišljajo. Počasi dvigajo roke. Razrednik jih gleda. Jasno, strogo. Tridest parov oči — upajočih. Tride- set glav — razmišljaj očih. Trideset src — hrepenečih. Kam? Enostavno, preprosto vpra- šanje. Težak odgovor za pri- bližno devetsto otrok, ki bo- do še v tem mesecu končali osemletno obvezno šolanje v naši komuni. Težko se je od- ločiti — srednja šola, nadalje- vanje študija, poklicna šola, zaposlitev. Morda dom. Mor- da kmetija. Morda kmalu po- roka. Morda. Morda tudi ce- sta. Ali tujina. Več možnosti imajo gotovo boljši učenci. V stiski bodo le v toliko, ko se bo treba odločiti: ekonomska ali gim- nazija. Ali tehniška. Ali... Oni, srednji, jo bodo mahni- li v uk. če bo šlo, seveda. Tisti, ki bodo komaj zlezli, bodo v največjih težavah. Ne- kateri pa bodo končali osem- letno šolanje v nižjih razre- dih. Zanje, za njihove starše, za šolske kolektive bodo ti dnevi najtežji, čelo se bo na- gubalo, lica bodo dobila ostrejši izraz. »Tovariš, kam jo naj dam? Kam?« Segli si borno v roke. Iskreno, prisrčno, nalahno, prikrito, neizkreno . .. Kjer je sonce, so tudi sence, šola je opravila svoje delo tako ali drugače, opravila ga je. V pravem pomenu besede. In sedaj, ko otroci zapuščajo pr- vi organizirani hram učeno- sti, se odpravljajo v drugega. Ta korak, ta vstop ni pre- prost. Morda potrebujejo ti mladi ljudje predvsem nekaj — spoznanja, da niso ostali sami Da ta čudežni kam ne za- nima samo njih in staršev; da o tej veliki stiski razmiš- lja tudi osnovna šola, in srednja; vsaka. Da vedo za to vprašanje delavski sveti; ob- činske komisije za štipendi- ranje; družbeno politične or- ganizacije. Samo spoznanje je delček resnice — pot od spoznanja do globine vpraša- nja vodi po poti konkretnega dela, življenjskih rešitev. Ta- ko torej. Minili so časi, ko je bilo že vnaprej vse rešeno. Ko je mlad fantič prekrižal roke in je imel delo ali štipendi- jo v rokah. To moramo vede- ti. Sedaj so tu časi, ko ni ne enega ne drugega na pretek. Prav je, da tudi to vemo. A še najbolj prav bi bilo, da bi se dokopali do spoznanja — nič se ne bo spremenilo, če bomo sedaj mi prekrižali ro- ke. In čakali. In razpravljali. Pretiravanja in alarmni zvonci niso potrebni. Pri- znam. Včasih je dovolj lep, odkrit, iskren razgovor — med starši in učitelji, med učencem in razrednikom. In stiske ni več. Včasih se po nekaj mesecih zadeva neka- ko reši. Nekaj problemčkov je, toda . .. Kaj bi ovinkarili. Stiska, vprašanje kam — obo- je pa tudi mnogokrat ostaja. Ne satno pri enem, dveh. Treba je prisotnosti, ektivno- sti, jasnih perspektiv; pred- vsem tega. In optimizem. Naj- hujša bolezen za mladega člo- veka je brezperspektivnost — prav njo moramo vedno in povsod preprečevati, odprav- ljati. Zato ne sme biti stiske — ne, stiska je lahko, le da mu ostaja optimizem, le da ve za perspektivo ... In prav zanjo smo mi, odgovorni. Vsak posebej in vsi skupaj. Bodočnost je vera ... življenje, praksa, spoznanja — to so avtorji gornjega, mor- da nekoliko raz- mišljanja. JOŽE VOLFAND OBSODILI STALIŠČE ŽIRIJE V Vojniku pri Celju so se sestali člani odbora PD Fran- ce Prešern Vojniik in odbora za dramsko dejavnost pri ob- činskem svetu ZKPO Celje in analizirali letošnjo medobčin- sko dramsko revijo, za kate- ro so slklendli, da bo tudi prihodnje leto v Vojniku. Sklenili so, da bodo po vsaki uprizoritvi organizirali razgo- vor o kvalitetnih in slabih straneh upirizorjenega gleda- liškega dela. Taikšen sistem dela bo gotovo pomagal bolj- šemu delu amaterskih dram- skih skupin. Udeleženci se- stanka pa so soglasno obso- dili stališče republiške žirije, ki ni izbrala nobenega gleda- liškega dela aa republiško dramsko revijo v Murski So- boti Tabor prijateljstva Celjski taborniki se v zadnjem času skrbno priprav ljajo na eno najpomembnejših akcij v tem letu, ns tabor prijateljstva »Split 1967«, katerega organizator je taborniški odred »Marjan« iz Splita. Po dogovoru predstavnikov taborniških organizacij iz Ce- lja, Maribora in Splita, ki že več let uspešno sodelujejo, so organizirali prvi tabor pri- jateljstva leta 1965 v Celju. Tabor prijateljstva organizi- rajo vsaki dve leti v drugem kraju, zato bo letos tabor od 15. julija do 6. avgusta na otoku Visu. Zveza tabornikov občine Celje je sklenila, da bo v tej akciji sodelovalo čimveč celj- skih tabornikov, da bi si nje- ni člani pridobili izkušnje, istočasno pa bodo prebili svoj prosti čas v rekreacij- skem in kulturno-zabavnem življenju pod nadzorstvom starejših in izkušenih članov. Za uspešno izvedbo te huma- ne akcije so tudi zaprosili za pomoč vse celjske družbeno- politične in gospodarske or- ganizacije, da bi jim na ka- kršenkoli način pomagale, saj gre konec koncev za zabavo otrok njihovih članov. V času od 20. junija do 5. julija bodo celjski taborniki organizirali vodniški tečaj in tečaj tekmovalnega progra- ma za vse udeležence tabora prijateljstva. Tečaj bo pote- kal pri tretji jasi na Petrič- ku. S tem želijo taborniki pri- praviti svoje člane za tabor prijateljstva, hočejo pa jih tudi odvrniti od potepanja po ulicah, staršem pa zagoto- viti brezskrbno bivanje v nji- hovih otrok v naravi. Za ta- boren je pri Petričku se lat ko prijavijo tudi člani, ki s< za udeležbo na taboru prija- teljstva še niso odločili. Iz programa tabora prija- teljstva »Split 1967« je razvid no, da se bodo udeleženci zbrali 15. julja ob 18. uri $ dvorišču stavbe v Gledališč ulici 2. Ob sedmih zvečer s« bodo z vlakom odpeljali 1 Split. V Splitu si bodo mi prej ogledali mesto, nato P1 bodo sodelovali v defiliju ta- bornikov. 17. julija se bodo1 taborniki odpravili z ladjo $ otok Vis, kjer si bodo uredili tabor. Ob tabornem ognju, i" sodelovanju pripadnikov ^ goslovanske armade in pr^ stavnikov družbeno-politični^ organizacij bodo taborn® poskrbeli za dostojno otvoi tev svojega tabora. Na Visu bodo taborniki ogledali ^ turne in zgodovinske znafltf nitosti, priredili nekaj izleto* počastili bodo dneva vstaj' slovenskega in hrvatske^ ljudstva, posamezni o< pa se bodo med seboj po^ rili v različnih taborniš^ in športnih tekmovanjih, nedeljo, 6. avgusta se h°f ob devetih popoldne vrnil1 Celje, nato pa bodo v pov , ki odšli n» zborno Gledališko ulico. . V. Vid*1* BESEDA . :• . .' ' 4 ■ ..- '' : : -A ' • MLADIH IZ NAŠIH AKTIVOV Ostali so brez prostorov Tovarniški komite ZM v celjski tovarni EMO je na svoji osmi redni seji obrav- naval tudi dokaj čuden pro- blem. Mladincem so namreč odvzeli njihovo sobo in jo preuredili v pisarno kadrov- ske službe. Tako so se mo- rali preseliti v razmeroma majhno pisarno, kjer imajo sedež vse družbeno-politične organizacije tega podjetja. Mladinci se s tem seveda ni- so strinjali in so se pritožili upravnemu odboru podjetja, vendar brez uspeha. Komisija za prošnje in pritožbe je nji- hovo prošnjo zavrnila. Ravno sedaj, ko je mladinska orga- nizacija v EMO nekoliko za- živela in ko so hoteli njeno delo še poživiti, so mladinci ostali brez nujno potrebnega prostora, kjer bi se lahko ne- moteno shajali. Ob tem bom zastavil le eno vprašanje: Ali je mladinska organizacija res tako majhen oziroma nepo- memben faktor v življenju nekega podjetja, da ji ni vre- dno omogočiti nemotenega dela? Mladinci so na svoji seji obravnavali tudi delo posa- meznih komisij. Ugotovili so, da je idejno-vzgojna komisija 90-odstotno izpolnila svoj plan. Do konca ga ne bodo mogli izpolniti, ker za preda- vanja ne morejo pridobiti po- slušalcev. Iz tega lahko skle- pamo, da so mladinci v EMO že tako »brihtni«, da ne pj trebujejo več nobenega ljenja pameti«. V resnici j. menda le ni tako. Mladi j, EMO so imeli tudi vrsto ^ svetovanj s tovarniškimi ak> vi ZM Swaty iz Maribora, & ris Kidrič iz Kidričeve« Impol iz Slovenske Bistri^ in Tovarna dušika Ruše. svetovali so se o mladih j, samoupravljanju, mladih » ZK, mladih in proizvodnji j o kulturno-zabavnem življj nju mladih v delovnih or?j nizacijah. športna komisij je zaključila mladinske spor, ne igre, katerih se je ude!e žilo šest mladinskih aktiva Kadrovska komisija je na te seji ocenila volitve, sicer pj vzpostavlja stike z mladij ki se vključijo v kolektiv. Tovarniški komite ZM jj predlagal upravnemu odbor, da bi na seje disciplinske ko misije vabili tudi predstava ka mladine. Predlagali so tu di, da bi znižali najvišje do voljeno število neopravičeni izostankov iz sedem na ti dni, ker bi s tem povečali i sciplino v podjetju. Mladinci v Emo namerava jo v kratkem prirediti izlet J Slovensko Bistrico, kjer i bodo sešli mladi iz vseh I delujočih aktivov, pričeli a bodo tudi izbirati kandidail za novo vodstvo tovarniške? komiteja ZM. V. T TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 18 ■is pran Jak''« Mio vinska povest 117 Polonca je šamutu hitro povedala, kaj je opravila in prosila, naj ga on reši. šamut je bil v zadregi. I9^. zaradi tebe vse naredim. Samo reci mi, kaj naj na- jjjn. Beneficijata moramo prijeti, če ga dobimo ... ^ Se bo pač skril! „ če se bo le dobro. „ Nikar ga povsod ne iščite. Saj ni treba pretakniti ^H kotov! „ Zaradi tebe bom slep. Ampak to ne bo zastonj. Reci, »boš moja. „ O, šamut, kako si poreden! v taki stiski mi ne daš «iru! Kakor hočeš! Pa ti reši beneficijata! Ali boš moja? _ Naj bo! Ako bo le srce tako dejalo. _ Daj, da te objamem! „ O, ne! Na cesti pa ne! Tako daleč pa še nisva! Go- rela reši! „ Ako le ne bo preneroden, ga nihče ne bo videl. Mik- ijjo vino ni poceni, pa šamut le še toliko premore, da 0 svoje tovariše preslepil z njim! Samo zaradi tebe! pala mu je roko. — Počasi hodite, saj se vam nikamor ne mudi! Tako je Polonca šla naprej. Namesto da bi šla v Rib- jp, je zavila v Sušje, zakaj ji je reklo, da jo bo gospod ©eficijat vendar ubogal. Beneficijat je večkrat stopil k oknu, da bi videl biriče. (edtem se je bojeval sam s seboj. Navidez se je sicer fločil, da ostane in počaka ter se pusti prijeti. Vendar $ tako trden sklep še ni bil dokončen; še vedno so se m vsiljevali pomisleki. Bolj ko se je bližal odločilni tre- (itek, tem težji je bil boj. Kaj naj naredi? 118 Pred oči mu je prišlo arhidijakonovo pismo, ki ga je bil takrat z nejevoljo prebral. Spomnil se je odstavka, ki je govoril o nepotrebnem pohujšanju. Takrat mu še mar ni bilo teh besed, a sedaj so ga kar bodle v oči, da jih je v naglici ponavljal. Sedaj jih je tudi razumel in doumel. Jasno mu je po- stalo, da drugega ne bo dosegel, kakor po nepotrebnem veliko pohujšanja... In samo to naj bi dosegel s svojo odločnostjo in bojevitostjo? Namesto starih žensk pa naj bi gledali Ribničani za spremembo na natezalnici duhov- nika? Segel je po plašču in klobuku, pa denar je potegnil iz predala, še enkrat je pogledal skozi okno, kjer je videl prihajati biriče mimo cerkve, nato je planil skozi vrata v vežo med obupano družino, ki je tudi opazila biriče. Toda kam? Skozi vrata bi priletel biričem naravnost v roke, vsa okna so bila zamrežena z močnimi železnimi križi, ki jih ni bilo mogoče odstraniti. Tedaj se je hlapec spomnil na vrata, ki so vodila iz kleti na prosto, kamor so nekdaj zapirali ovce in so bile sedaj založena z razno ropotijo. — Gospod, za menoj! je govoril hlapec in potegnil go- spoda za rokav ter ga odpeljal v klet, odkoder je prišel skozi nizka vrata, ki imajo od takrat ime farška vratca, na zadnji strani hiše na prosto. Hlapec je v naglici vrata založil, kolikor je bilo mogoče. In hiteti je moral, zakaj biriči so že trkali na vrata in z nejevoljo razbijali, ker ni nihče odprl. — Kje je gospod? se je zadri prvi birič, ko so stopili v vežo. 119 — Ni jih! So šli zdoma! je odgovorila gospodinja. Vsa je bila preplašena in glas se ji je tresel. — Ti lažeš! se je oglasil drugi birič. Coprnik je v hiši. Videl sem ga pri oknu. Biričevo oko je beneficijata opazilo, ko je zadnjič sto- pil k oknu. ženske, hude, ker je imenoval gospod coprnika, so za- čele vreščati in vnel se je prepir med biriči in družino, zmagali so seveda možje postave in šli iskat coprnika po sobah. Prepričani so bili, da se jim je skril, ker uiti jim ni mogel. Vrata so ves čas gledali, na oknih pa so bili železni križi. Toda duhovnika nikjer. Biriči so stali v veži, kregali so se z družino, ker so hoteli vedeti, kam se je skril. — Saj ni šivanka, da ga ne bi opazili, je menil šamut in končno se mu je posvetilo. Stopil je k ognjišču in po- gledal v dimnik. Nato je dejal: — Coprnik nam je ušel skozi dimnik! Lejte, še sedaj lete saje dol! Biriči so pristopili, ogledovali dimnik in saje, ki so ležale na ognjišču pod dimnikom ter si prikimavali. — Res, tukaj nam je tiček ušel! Skozi dimnik! Pa ga lovi, ko nisi hudič! Pa so menili, da ako niso beneficijata prijeli, je ostalo njegovo vino in so zahtevah, da jim dado jesti in piti. Go- spodinja je, namesto da bi stregla gospodu, točila biričem in jim rezala bel kruh in še gnjati jim je morala prinesti, zakaj rekli so: — Kar je bilo coprnikovo, je sedaj cesar- sko in naše, ki smo cesarjevi! 120 Tedaj pa je se beneficijat spuščal navzdol po hribu, sak hip se je ozrl nazaj za zasledovalci. Potem jo je bral med vrbovino in prišel čez vodo v Sušje. — K Betičnim! Tako mu je naročila Polonca. Takrat iu še mar ni bilo, a sedaj se je vendar ravnal po njenem as vetu. Beneficijat še ni imel urejenih svojih misli, ko je pri- sl k Betičnim in še ni bil na čistem sam s seboj, ali bi iobrav il svoje dejanje ili ne. Tam pa je zagledal Polon- ), ki je prišla nekoliko pred njim.'Spomnil se je, da je ikel pred njo, da se ne umakne in ga je bilo zato zdaj am. V opravičilo je rekel: — Veš, Polonca, Krzničevke vendar ne bi bil mogel žiti! — Gospod, da ste le sebe! Beneficijat pa še ni bH rešen. Vsak hip so bili lahko iriči za njim, ki so ga morda opazili ali pa ga je opazil do drug in bo povedal biričem. Posvetovali so se, kam i ga skrili. — Veš kaj, Janez, je rekla Polonca svojemu bratu, — krošnjo pojdita z doma! Prvi hip se je nasvet zdel smešen, končno so uvideli, »ima Polonca prav. Pri Betičnih so naglo naredili dve krošnji, eno za go- podarja in drugo za »fantka« in čez noč se je bil bene- icijat preoblekel v čvrstega krošnjarja. Svojo obleko je al v krošnjo. Drugo jutro sta odšla od doma. Krošnja je beneficijata zelo zdelovala. Gospodar ga je riganjal, da sta šla čim hitreje in se izogibala vasi in udi. šele pod Vrhom, preden se prevali pot v Dobrepo- 121 lje in odkoder se tako lepo vidi nazaj v ribniško dolino in Novo Štifto, je dejal gospodar: — Pa si oddahniva. Sedaj nas biriči lahko v uho piše- jo. Tamle je rtneški konfin! — čast bogu, si je oddahnil »fantek« in postavil kroš- njo na tla. Gospodar mu je ponudil steklenico s staro slivovko, da se ne bi prehladil, potem pa sta sedla. Beneficijat se je oziral v dolino, na cerkev pri Novi Štifti, ki jo je zapustil in je sedaj brez varuha. Onkraj rtneškega konfina je šlo navzdol in dve uri kasneje je potrkal na vrata dobrepoljskega župnišča Mi- hael Lamut, beneficijat od Nove Štifte in prosil zavetja. Svojega gospodarja je pustil pri prvi hiši v Podgori, kjer je bil odložil krošnjo. Tedaj pa so tudi gnadljivi gospod resprester že vedeli, da je hiša pri Novi Štifti osirotela. 14. ZMAGO SLEPOTE Jurij Gotscheer, cesarski sodnik v deželi kranjski, je po dolgotrajni naporni razpravi spal spanje pravičnega. V spanju je sicer mučil coprnice, a obglavil ni nobene, ker mu je vsaka ušla. To ga ni razburjalo, zato je zado- voljen vstal, se oblekel in se podal v sodno dvorano, kjer ga je osebje že dolgo čakalo. — Stari si ga je danes pa privoščil, je omenil Mordachs pisarju, ki je gledal v vrata in čakal, kdaj se odpro. — Vsaj ne bo slabe volje, ko se je naspal. Sodnik je stopil z naglico, kakor bi hotel dohiteti za- mujeno. Po pozdravu se je oprostil, ker so ga morali čakati. Vprašal je brez posebnega zanimanja, če so »mrho« že pokopali. Povedali so mu, da je še živa in pri zavesti. 122 — Kaj? Je to mogoče? Ali natezalnica ne deluje več dovolj dobro? Poslal je biriča k jetnišničarju, da bi izvedel, kako je s coprnico. Birič je potrdil, da je še živa. — Torej se je samo potajila, je menil sodnik. — Kakor je videti, ima dobrega pomočnika. Segel je po zapisniku in čital, grajajoč tu in tam pisar- ja, da je zapisal to in ono premalo jasno. Potem je sodnik poizvedoval o beneficijatu. Povedali so mu, da je izginil brez sledu. Nihče ne ve, kje je. — Maledictus! Potuhtal sem ga pa le! Samo zasačiti ga nisem znal. Bedak! Sedaj mi pa dela preglavice. Naj ga zlodej jaše! Ukazal je obvestiti asesorje, da, se bo razprava nadalje- vala, ker coprnica še ni Umrla. Kaplanu je naročil, da jo lahko izpove, ako se hoče še ukvarjati z blagom hudega duha. — Norec naj ji verjame na smrtni postelji! Jaz ji ne! — Po njo! je ukazal biričem in se umaknil v stransko sobo. In tako se je zgodilo, da je Lucija Krzničeva, potem ko je okusila vse stopnje mučenja in se po neskončnih mukah vdala in obtožila, da je coprnica, prišla še enkrat pred cesarskega sodnika in njegove pomočnike. Vrgli so jo na klop. Ker ni mogla sesti, so jo posadili, naslonili in podprli, da bi se mogla dostojno vesti pred krvavim sodnikom. Asesorji so jo zrli z začudenjem. — Sam hudič ji ne da umreti, je bilo splošno mnenje, 123 se mu je pridružil še sodnik s pridržkom: — Ta od '°ve Štifte mi nagaja! Prišel je tudi Gregor Krznič. — Sojena bo in obsojena in jaz sem kriv! To si je navijal noč in dan. Bil je shujšan, udrtih oči. Nepopis- e muke so mu povzročali otroci, ki so spraševali po ma- i. Tako je prišel na dan sodbe, da jo vidi, da govori z ji razjasni zmoto in ji pove, da ji je bil vedno zvest, 0 groba in ji bo še potem. Nepremišljeno je res govoril 'jo pahnil v nesrečo. Prosil jo bo odpuščanja. y dvorani so se gnetli radovedneži in čakali gospodje tedniki in pisar na trenutek, ko bo vstopil cesarski kr- Jvi sodnik. — Lucija! je vzkliknil Gregor, ko se je prerinil do nje. 0 križani, kakšna pa si? — O, to boli, Gregor pomagaj mi! Nagnila se je, kakor bi mu hotela pasti v naročje. , Njen glas je bil bolesten, a vendar mil in zdelo se je, 4 Riu je odpustila. , - Odpusti mi! Nič več se ne moti! Ko jo je videl vso , Hijeno in strto, ko je iz njenega glasu spoznal vso gro- trpljenja, ga je obšla jeza in srd na njene mučitelje. — Hudiči! Kaj ste naredili moji ženi? je kriknil. Tebi nič mar! Ali ni to moja žena, ti križemgledec hudobni? j, Kaj pa imaš opraviti tu? Hoteli so ga prijeti, a se ^ je otresei, potem pa pokleknil pred svojo ženo. Lucija je vedela, da gre h koncu, da je prazno sleherno ?anje, da je rešitev nemogoča in nepotrebna, ko ima "Njene ude. Ni več tarnala, ni več gojila sovraštva. .7- Gregor, otrok ne pozabi! In povej jim, da nisem co- '•Ucai 124 Tedaj so se vrata odprla in krvavi sodnik je vstopil mračen in resen. Biriči so se takoj zavedeli, da niso" sto- rili prav, ko so spustili moža k hudodelki, preden je bila izrečena obsodba, še so se priklanjali gospodje asesorji, ko je prvi birič potegnil Gregorja od žene in mu rekel:. — Proč! Gospod sodnik so prišli! — Kaj me briga! To je moja žena! Stegnili so roke po njem, da bi ga odstranili. — Kakšen sodnik je to? je zavpil. — Krvnik! Jaz ho- čem svojo ženo! — Gobec mu zapri! je rekel eden od biričev. — Ne bosta me! Vašega sodnika se nič ne bojim! — Kaj pa je to? je vzkliknil sodnik. Sodniku so povedali, da je hudodelkin mož prišel do nje. — Odstranite ga! je rekel. — Nima pravice govoriti z zločinko! • — Beži! Hitro! Sodnik so se razsrdili! — Kakšen sodnik? Morilec! je vpil Gregor, dokler ga niso dvignili in ga pred užaljenim sodnikom odnesli. Sodnik se je spomnil, da mu je enako psovko zalučal v obraz beneficijat in takoj mu je bilo jasno, da je tega človeka poslal v dvorano tisti farški coprnik, ki je pač dovolj drzen, da ga žali, a nima poguma stopiti predenj, pred cesarskega sodnika. O kakšna sramota! Vsi so slišali. Prebledel je in še enkrat zavpil: — Vrzite ga ven! Ven! Med osuplimi asesorji so se šele sedaj slišali glasovi zgražanja in ogorčenja. — Kakšna žalitev! Kakšna sramota! Cesarski sodnik ni imel v misli Gregorja. Njegove oči so begale po dvorani od stene do stene, iz kota v kot, 125 okrog sebe je gledal in iskal nekoga. Toda ni ga našel. Tedaj so ga obstopili gospodje asesorji z Mordachsom in pisarjem ter se opravičeval zaradii neprijetnega do- ka. čutih so, da pade nekaj nejevolje in srda tudi nanje, ki so bili sicer neprostovoljne- priče, a vendar priče, ko je bil cesarski sodnik ponižan in onečaščen. — Ali veste, kdo mi je to naredil? — Vi nič ne veste, je rekel, ko so imenovali predrznega tlačana lončarja Krzniča. — To mi je naredil tisti farški coprnik, tisti beneficijat od Nove Štifte. Saj ga poznate! Poglavar coprnikov v tej dolini! Nesramen žalitelj in še večji strahopetec, ki nima poguma priti pred moje oči! Govoril je nalašč glasno, prepričan, da ga sliši benefi- cijat. — Nesramnež! O, podlež! so se zgražali prisedniki. — Najbolj pravičnega sodnika tako žali! Naj ga pekel požre! Tisti, ki so molčali, so dvomili, ali je sodnik še pri pravi pameti ali ne. Samo hudodelka se ni zgražala, pa tudi ne opravičevala. Videla je, s kakšno silo so pregnali od nje moža. Obšla jo je zapuščenost. Kako rada bi mu bila pomagala in zbežala z njim proč. — Gregor! je kriknila za njim, ko ji je izginil izpred oči. Ob tem kriku so se spomnili hudodelke in da njena zadeva še ni končana. Cesarski sodnik je namignil in gospodje asesorji so zavzeli prostore. Biriči so se postavili na svoja mesta, ra- belj je stopil k natezalnici in gledalci so umolknili. Cesarski sodnik se je priklonil proti graščakovi loži in začel. — Nadaljujmo! Prosim gospoda zapisnikarja, da pre- čita zapisnik zadnjega dne. TEDNIK, 15. JUNIJ 1967 19 Trgovsko podjetje s tehničnim biagom na veliko in malo Tehno-nercator Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča »V poslovalnici »Plastika« v Stanetovi ulici štev. 13 vain nudimo (Milfc slaliie zaloge p Laščev za kolesa, mopede, motorje, osebne in tovo^ avtomobile tudi pestro Izbiro vseh vrst oblog za tla (podolit, likoiu stragulo, topli pod), eval, lesomal in plastične plošče, vse vrste cev skai itd Pravkar pa smo prejeli Iz uvoza pestro izbiro zidnih tapet. Pridite in se prepričajte o kompletnosti naših asortimentov.« UMOR V GROBNICI KRIMINALNI ROMAN 16 Z gospo Hallam se ne ujemava. V običajnih okolišči- nah bi se bila že davnaj l^ila, toda zaradi nekaterih mojih načrtov, ki bi nanje ločitev vplivala neugodno, sva uredila zadevo drugače.« Jasno, mislil je na svojo diplomatsko kariero, ki so o njej nekoč toliko govo- rili. Toda aAgleški dvor bi ne bil nikoli tako popust- ljiv, da bi izkazal dobrodošlico ločenemu ambasadorju. »Gospa- Hallam je odlična in plemenita žena. Z njo sva se zelo prijetno in modro dogovorila, da živiva na videz poročeno, vendar sva osebno prosta. Seveda vam je jasno, kajne, da vam pripovedujem vse to v naj- strožji zaupnosti.« Schmity je prikimal in ker je Hallam pogledal tudi mene, sem mu zagotovil, da so moje ustnice zapeča- tene. Nasmehnil se j«. »Zbližal sem se z neko drugo damo,« je nadaljeval. »Quimby je to nekako izvedel in grozil mi je, da bo moje razmerje razvpil. Zagotav- ljam vam, da bi to razkritje ne škodilo nikomur iz- med nas, niti moji ženi, tej drugi dami ali meni osebno. Vprašljiva je bila samo moja kariera. V zdajš- njih okoliščinah pa si vseeno želim, da bi svojo skriv- nost ohranil. Prav tako vam lahko zagotovim, da sem jo skušal ohraniti samo s tem, da sem zaprosil lzzyja, naj zaposli moža. Niti malo nisem bil toliko zaskrbljen, da bi zaradi tega lahko koga umorili. Moja kariera mi ne pomeni toliko.« »Morda pomeni toliko vaši izvoljenki?« je pripom- nil inšpektor. »Kdo je to?« »Ne bodite neumni. .Ona bi kljub temu dobila vse, četudi bi se o zvezi razvedelo v javnosti.« »Ne vem. Žene so znane, da storijo marsikaj za može, ki jih ljubijo.« Pritisnil je na gumb na pisalni mizi in nama ponudil, da bi sedla. Čemela sva na vogalu pisalne mize. »Na ležalniku je dovolj prostora za tri,« naju je prepriče- val, »pa tudi bolj udobno je.« »Kar prav nama je,« je dejal inšpektor. »Vi kar leži- te. Rad bi se z vami pogovoril in hočem, da o svojih odgovorih razmislite in da vam bodo možgani delovali z vsemi cilindri.« Griggs se je smejal, ko je vstopil Cabot Sweeney in pobral počečkane liste na tleh ter jih odnesel. Ko so se vrata zaprla za U. P. P. V., nama je Griggs znova ponudil ležalnik. »Prav tako dobro razmišljam, četudi stojim ali sedim,« je dejal. »Toda tega nikar ne povej- ta Izzyju.« Vsi trije smo si razdelili ležalnik. »Če bi ne imeli tega ležalnika in bi morali pisate- Ijevati,« je vprašal Schmitty, »bi potlej ležali na tleh, da bi mogli delati?« »Na tleh? Nikakor!« »Videti je, da Islington misli tako.« Griggs se je zahihital. »Tako misli, kaj res misli? To misel mu moram pregnati. Če domneva, da mi bo lahko odvzel ležalnik, mu bom že pokazal.« »Kaj bi počeli, če bi ne imeli ležalnika?« »Tu v pisarni?« »Kjerkoli.« »Kjerkoli bi zmogel brez njega, samo tu v pisarni ne. Delal bi za mizo ali za čim podobnim. Tu pa bi odklonil delo, dokler bi ne imel spet svojega ležalnika.« Z nasmeškom in namigom nama je nakazal, da naju namerava seznaniti z neko zabavno skrivnostjo. Tudi inšpektor se je nasmehnil in dejal, naj nama bolj pod- robno razloži, kaj misli. »Biti genij NOVIC,« je začel Griggs, »je ukana, toda ne takšna ukana, kakor si domišlja Izzy. Ni potrebno, da bi znal pisati izredno dobro. Kdor je zadosti spre- ten poročevalec, da potegne povprečno zgodbo iz bo- gatega gradiva, ki ga zbero dekleta in kdor zmore, da seže tako globoko v žrelo stavka, da ga prime za rep in obrne od znotraj navzven in od zadaj naprej, je lah- ko časnikar NOVIC. Toliko proslavljena proza NOVIC ni nič drugega kakor zvarek raznovrstnih spretnosti, opuščanja členov in veznikov, uporaba pridevnikov, ki nasprotujejo glagolom, sestavljanje nenavadnih besed v nove samostalnike, germanizmi ter tu popoprana s kakšno narečno obliko, tam s kakšno zastarelo bese- do. Izzy je prepričan, da so za tako pisanje potrebni geniji in bila bi enostavna bedarija, če bi ga kdo ho- tel prepričati v nasprotno. Genij prinaša višjo ceno na tržišču s sužnji kakor talent, toda časnikarji NOVIC niso nič drugega kakor skupina nadarjenih ljudi, ki so tolikanj premeteni, da misli o njih Izzy, da so geniji. Najbolj preprosta pot za takšno prepričevanje je kakšna navada, ki si jo iz- berete in razvijate do skrajnosti. Na primer meni uga- ja udoben ležalnik, če bi se mu odrekel, bi Izzy takoj pomislil, da sem samo nadarjen mladenič, ki se mu ne ljubi, da bi delal sede, kar — če povem med nami — v resnici tudi sem. Vendar se pri tem ne ustavim. Stvar ženem do kon- ca, do ekscentričnosti. Odklanjam, da bi napisal eno samo besedo, če ne ležim plosko na trebuhu in do- misliti nočem niti ene same misli, če ne ležim plosko na hrbtu. Nikoli ne bi podpisal pogodbe z NOVICAMI, če ne bi v njej določili, da mi jamčijo ležalnik v pisar- ni. To mi je pri Izzyju zagotovilo genialnost od same- ga začetka in kadarkoli gre mimo moje pisarne in me vidi, kako razmišljam ali pišem, se vedno znova domi- sli tega dejstva. Rezultat: zame so prepričani, da sem ustaljen genij in morajo me razvajati in zato imam do- sti lažji položaj kakor večina drugih članov uredništva.« »Vi ste pravi humorist, kajne?« ga je oprezno poti- pal inšpektor. »Nisem norec,« se je zarežal Griggs. »Bolje poznam Izzyja, kakor se pozna sam. On je bister mož z naga- jivim želodcem, a sicer je prazen. Bilo bi mu mučno, če bi moral misliti o sebi, da je samo bister spomenik s slabo prebavo svojih štirih družinskih generacij. Svo- jo slabo prebavo je spremenil v oseben zaščitni znak, v bistvo, ki ga ločuje od vseh drugih običajnih smrtni- kov. Prav tako se napihuje s tabletami, kakor se jaz napihujem z ležalnikom, če mu uspeva genialnost ta- ko, da trpa Garricka Islingtona IV. želodec s tabletami, potem uspeva meni genialnost s poležavanjem.« Schmitty je prikimal. »Kaj pa Siddons z žvečenjem svinčnikov?« »Hitro razumevate. Pa kako, da ne bi!« Griggs je namignil na inšpektorjeve copate. »Moj ležalnik, Jordy- jevi svinčniki, vaši copati.« »Mene resnično bolijo noge.« LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO — Slabo lažete, je rekel Broioermann. — Delali ste za Američane. Kako dolgo, to bomo še ugotovili. Raziskovalni sodnik je ho- dil dan za dnem, teden 20 tednom, včasih tudi ponoči, vendar ni iz nje izvlekel ni- česar drugega kot to, kar je vseskozi ponavljala. * V Moskvi je bila te zima. Helga si je močno ovila ode- jo okrog ramen, ko je v spremstvu bolniške sestre in stražarja stopala po stopni- cah navzdol v rešilni avto- mobil. Prepeljali so jo na dvorišče, ki so ga obkrožala razsvetljena okna, v znani zapor Ljubjanka. Tu je rodila sina. Nato so jo pomilostili in jo sprejeli v varnostno službo. Imela je uspehe, zato so jo premestili v Kazan. Prizadevala si je. da bi rešila svojega moža. ki je bil medtem zaprt. šele leta 1951 je izvedela, kje je, potem pa se je od ločila, da bo prosila osebno predsednika švernika, da ga izpustijo. — Moj mož, tovariš pred- sednik, Andrej Nikolajevič Sidrov, polkovnik sovjetske armade, je še vedno zaprt, je rekla, ko jo je švernik sprejel. — Glavo pokonci, tovariši ca, je rekel, — svojega mo- ža boste kmalu zopet imeli. Pozdravite ga v mojem ime- nu. Še istega leta so Andreja izpustili. Leta 1952 je postal Stali- nov teror v Sovjetski zvezi neznosen; za Helgo Wannen- macher-Puškovo-Sidrovo pa je bilo to leto eno najsrečnejših v njenem pustolovskem živ- ljenju. Mesec dni sta na državne stroške preživela v sanatori- ju v Sočiju. Andreja so v ar- madi sprejeli z vsemi čast- mi, dobil je komfortno tri- sobno stanovanje v Kazanu, službeni avtomobil in ne na- zadnje 66 tisoč rubljev kot odškodnino za dve leti zapo- ra. Helga je medtem hotela iz varnostne službe. Napotila se je k ministru Abakumovu. — Tovarišica, je rekel j, — kaj pa si sploh misi^ Imate dobro varnostno sIm bo za dobrodelno organi jo? Mislite, da smo rehabt< tirali vašega moža, da nam zdaj ušli? Vam še ve^ ni jasno, kaj pomeni 5,,, častnik državne varnosL službe? Delati za nas je ^ in kdor je ne zna ceniti, j, bo znašel tam, kamor soi Njegove oči so žarele. Doštudirali boste, je reki — v Kazanu ali tu v Mos^ Pridno boste študirali; če j, vam bo pri izpitih spodleti lo, bo po vas. Kmalu potem je Abakurm umrl v nekem sanatoriju ■ Črnem morju. Njegov nasleL nik je postal Kuglov. , Helga je vedela, da se rt koli več ne bo rešila varnoi ne službe. ' 1 Jurij je bil službeno \ Sverdlovsku, Helga pa p njegovih starših. 6. man zgodaj zjutraj je morala 1 Kazan. V kuhinji je igri radio. Fanja Vasiljevna Si drova je z njenim sinom si dela za mizo in jokala. > — Za božjo voljo! Se * kaj zgodilo? ] Vasiljevna je molčala. Ti daj je glasba utihnila in 4 povedovalec je sporočil f vico: »Naš vodja in oče, flf ljubljeni tovariš Josip rionovič Stalin nas je sinti ob devetih za vedno zap stil M Pogled na cementarno v Trbovljah, ki je v zdajšnjem ob- dobju med najbolj uspešnima kolektivi v občini. Mirno tega da vztrajno presega svoj proizvodna program, ima kolektiv namero, da modernizira določane postopke proizvodnega procesa, predvsem skladiščenje in nakladanje, kaa- bo znatno olajšalo prometno zgostitev pred cementarno. V zadnjem času so v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju znatno izboljšali servisno službo. Zdaj, ko raz- vijajo poslovno sodelovanje z »Iskro« iz Kranja in ko obe podjetji nastopata s skupnimi servisi, so nabavili vrsto novih vozil in jih poslali na servisne centre v Zagreb, Beo- grad, Novi Sad, Sarajevo in Skopje. Tako bodo lahko po- pravili vsako okvaro na svojih izdelkih najkasneje v 7. dneh. —rč Zemeljski plaz, ki drsi z Aljaževega hriba in preti objektf® tovarne »Toper« so končno pričeli sanirati. Kanalizacijo Groharjevi ulici nad plazom so že uredili, sedaj pa jej* vrsti drenaža plaau. V dolžini 200 m bodo vstavili P^ rirame cevi, ki bodo odvajale vodo, zaradi tega pa se w plaz umiril. Potrebne preiskave je opravil laboratorij ntfj* rake tal Univerze v Ljubljani, dela pa izvaja komuna^ podjetje za ceste in kanalizacije Celje. Sanacija plazu veljala okrog 60 milijonov Sdin.. TEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Orejuje uredn!&a odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - ca?K je ustanovU okrajni odbor SZDL Celje Izhajaj je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik U&50— l9^,,iec od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S l januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. Sentjui pri Celju, Šmarje pri Jelšah m TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja: Zavod sa informativno službo Celje Tisk in kUšett CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena: posamezna številka 50 pai (50 starih letna naročnina 20 novih (3 000 starih) din. polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 ( 4000) Tekoči račun: 507J-223 TELEFONI Uredništvo: 23 69 mali oglasi In 03 nine 31-05 ekonomska propaganda 30-85. Radio Celje 20-09