NEKAJ KRONOLOŠKIH PODATKOV RIMSKEGA POKOPALIŠČA V ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI JOSIP KLEMENC Na antičnem pokopališču v Šem petru ob Savinji je stalo m ed velikim i enonadstropnim i grobnim i kapelam i rodbine Priscianov tudi več m anjših nagrobnih spomenikov. T ak rat, ko so te velike, enonadstropne stavbe strm oglavile v mimo deročo, naraslo Savinjo, k i je podkopala bregove, je zdrknilo v n jen o globino tudi večje število m anjših nagrobnikov, ki so stali p red ali med grobnicam i. N ek ateri so b ili več ali m anj poškodovani, tisti pa, ki so b ili sestav­ lje n i in zgrajeni iz več posam eznih, m ed seboj slabo vezanih kosov, so razpadli in se delom a razbili. Spom enik, k i je bil sestavljen iz več delov, je bil posebno p ripraven še za žrtv en ik — osuarij, k ak o r jih imamo nekaj v A k v ileji (G. B rasin, N uovi m onum enti sepolcrali d i A quileia, Venezia 1941, str. 18, sl. 11). E den tak ih spom enikov je bil V indoniusov nagrobnik, k i je v erjetn o stal tik ob Savinji. Zaradi tega se je p re je zrušil vanjo, k o t pa za njim stoječa grobna edikula, k i smo jo zaznam ovali p ri izkopavanju kot drugo grobnico. K er vodna sila le ni odnehala, se je nagnila tudi ta grobna stavba proti vodi, n ak ar so popadali n a jg o m ji deli n a jp re j v vodo. K asneje so zd rk n ili celo tem elji v globino in delom a p re k rili že spodaj ležeče kose. D a je bilo tako, nam je dokazalo izkopavanje, ko smo našli podnožje Vindoniuso- vega nagrobnika (inv. številka izkopanih predm etov 50) ležeče pod tem eljem II. edikule. P ri padcu se je podnožje obrnilo narobe. T a kos je ležal na jugovzhodni stran i tem elja št. II, in sicer pod njim . Ležal je poševno v globini od 2,83 do 3,65m v k v a d ra tu B-1,2 (sl. 1). Podnožje je iz pohorskega m arm ora in je masivno. V A k v ileji so našli tak a podnožja tu d i z votlino za u rn o s pepelom. Dolgo je 121 cm, široko 95 cm, debelo p a 37 cm. K er je sta l nagrobnik popol­ nom a sam, še preden so b ile zgrajene kasnejše grobne edikule, im a p ro filiran e vse štiri stranice. G ornja k v ad ratn a pro filacija je široka 8 cm, izpod n je je 13 cm širok konkaven žleb. Pod njim je zopet d v o jn i m anjši 5 cm širo k profil. D o spodnjega roba je še rav n ih 11 cm. Podnožje je zelo dobro ohranjeno, le na desnem vogalu je m alo odbito. Nima n iti na zgornji n iti n a sp o d n ji strani nobenih vdolbin (muznic), ki bi služile za p ritrjev an je s kovinastimi spoj- kam i, k er je g o rn ji del spom enika že v norm alnih razm erah samo s svojo težo nudil dovolj stabilnosti celem u spom eniku. Plošča nad blokom z napisom je tu d i močno profilirana. Našli smo jo razbito v štiri 'kose, od k aterih im a p rv i št. 37, drugi št. 189, tr e tji št. 190. Vse dele smo zložili skupaj v en p recej popoln kom ad. P rv i fragm ent, št. 37, je ležal v k v ad ratu C-2, v globini 350—446 cm. D ru g i, št. 189, je ležal p rav blizu prvega kosa v istem k v ad ratu C-2, v globini 470—535 cm. T re tji kos, št. 190, je ležal v k v ad ratu B-2, v globini 397—413 cm. Č etrti zelo neznatni kom ad smo našli v bližini že om enjenih kosov. Vsi ti kosi spadajo nedvom no skupaj, k a r do­ k a z u je njihova zu n an ja oblika in ohranjenost. O d sedaj n ap rej opi­ su jem vse te skupaj sestav ljen e fragm ente kot eno ploščo (sl. 2, 5). Sl. 1. Podnožje Vindoniusovega spom enika pod tem eljem druge edikule Ta plošča, debela 30 cm (glej sl. 3) je močno profilirana, tak o d a moli en rob n a vseh straneh izven vseh ostalih. To pa zaradi tega, k e r ima n ajv ečji obseg, dočim so ostali m anjši. S rednji rob je dolg 127 cm, širok 108 cm. N aj dolnji rob: dolžina 94 cm, širina 68 cm; najgornji rob: dolžina 91 cm, širina 70 cm. Služil je kot neka vrsta strehe, ki je ščitila napis na spodaj ležečem bloku. Spodnji del je močno razčlenjen in je neke vrste n ad a lje v an je gornje stran i p ro ­ filiranega okvira, v katerem je Vindoniusov napis. Profilacijo tvo­ rijo spodaj žleb širok 3,8 cm, nad n jim so trije ozki pasovi visoki sk u p aj 4,4 cm. Veliki žleb nad tem je širok 5 cm, a nad n jim je p rv i ozki rob visok 2 cm, a d rugi pa 1,5 cm. N avzgor zak lju ču je to celo ? iP . . 1 0 . V______SP cn Sl. 2 profilacijo 13 cm široki konkavni rob. Spodnja ploskev je rav n a z eno samo 2,5 cm globoko in 4 X 4 cm veliko muznico, k i je služila za p ritrje v a n je na blok z napisom (sl. 4). Pod zidanim tem eljem št. II je ležala n a njegovi vzhodni stran i v k v ad ratu B-l m arm ornata plošča št. 173,1 od 320 do 380 cm globoko (sl. 5). Plošča je iz pohorskega m arm ora in je spodaj dolga 81 cm, zgoraj pa 78 cm. Š iroka je 62 cm, d eb ela 26 cm. G o rn ji del plošče je v debelini 12 cm ob obeh stranskih robovih konkavno izrezan. Ta pro sto r izpolnujeta dva zvitka, k i sta v sredini prevezana ali stis­ n jen a. Na sprednji stran i im a vsak zvitek rozeto z dvojno p ro fila­ cijo, k i je široka 3,5 cm. D vojna p ro filacija v sredini zvitka je d eb ela 5 cm, a na zad n ji stran i zopet 3,5 cm. N a zgornji strani sta d v e m uznici za vezavo. V eno od teh vodi od roba ozek žleb za v li­ v an je svinca. P rv a vdolbina je globoka 6 cm, velikost je 4 X 3,5 cm in je izpolnjena s svincem. D ruga vdolbina je 12,5 X 9,5 cm, glo­ b in a 4,5 cm. Na zgornji stra n i je v m arm oru žila neke druge kam e­ nine in sega do polovice površine. Na sp o d n ji stran i ima odbit desni zgornji in levi vogal. Ta plošča je n a jg o rn ji del, k i je spadal 1 Inventarne številke so tiste številke, ki so jih dobili izkopani kosi p ri izkopavanju. K er je bilo mnogo spom enikov razbitih, im a zaradi tega v e č k rat celotni, sestavljeni spom enik več številk. G lobočina znaša 1,50 m m anj, kakor je naznačeno, ker leži naša O točka, od katere smo m erili globino, 1,50 m nad sedanjo površino. k Vindoniusovem spomeniku. T aka gornja plošča je posebno značilna za razn e žrtvenike. O bedve vdolbini z ostanki svinca, k ak o r tudi žleb, po katerem so ga vlivali v vdolbine, nam dokazujejo, d a je stala na te j plošči navpično še k a k a d ru g a plošča, v erjetno z re­ liefom , ali pa k ak kip. K aj je m oralo biti, za sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti.2 2 T ak je n. pr. žrtvenik, posvečen bogu Ju p itru iz Siska. Im a zgoraj tri vdolbine, izpolnjene s svincem za p ričv rstitev kipa. B runšm id, K am eni spom enici H rvatskog N arodnog m uzeja u Zagrebu, št. 208. Slične kose om enja Brunšm id pod št. 262 itd. V k n jig i A ntike In schriften aus Jugo- slavien so tak i kosi pod št. 340, 460, 534 itd. Sl. 4 Sl. 5 Sl. 6. M armorni blok (št. 186) z napisom V indonija Successa y prvotnem položaju N aj večji in n ajv ažn ejši del V indoniusovega nagrobnika, veliki kv ad er, spredaj z napisom , ob 'straneh z reliefom , smo našli na severni strani tem elja druge grobne edikule v globini 3—4,60 m, v k v ad ratu A-1,2 (sl. 6). N agrobnik iz pohorskega m arm ora (inven­ tarn a št. 186) je pravilen kvader, višina 131 cm, širin a 90 cm, d e­ b elin a 60 cm (sl. 7, 8). N apis je na sp red n ji stran i v trik ra t profiliranem , 12,5 cm ši­ rokem okviru, čigar rob se dviga 7 cm nad napisno ploščo. C-VIN DO N Î VS SVCCESSV S- A E D 'CkCCL FEOSI Bk ET IV LIA E'S EX 'FIi INGENM. E-VXORI FIDELSSI M EA N T C(aius). Vindonius Successus. aed(ilis). C l(audiae). Cel(eiae) fec(it). šibi. et luliae. Sex(ti). fil(iae) Ingenuae, u xori fidelissim ae, an(norum ). quinquaginta. Č rke tega napisa so zelo lepo izdelane, globoko vsekane v obliki »V« in zelo dobro ohranjene, saj je spom enik ležal z n a­ pisom n a spodnji stran i (sl. 5) in ga Savinja ni mogla izlizati. Č rke so v prvi vrsti visoke 6 cm, v drugi 6,3—5,5 cm, v tre tji 5,4—5,3 cm, v četrti 5,3—4,9 cm, v peti 5,3—5 cm, v šesti 5,3—5 cm, v sedmi 4,5 do 4,3 cm. P ri črk ah vidimo tan k e in osenčene poteze. Pri večini Sl. 7 črk »S« je spodnji del tako izklesan, da ga lahko zam enjam o z zgornjim . Č rk a »O« je popolnom a okrogla. V odoravna črta p ri črk i »T« je precej dolga. Konci in vogali večine črk so navadno močno ojačeni in odebeljeni (sl. 9). Ligature so: N (NI) v prvi vrsti v besedici Vindonius. V šesti v rsti (UA) v besedici Ingenuae in (LI) v zad n ji vrsti v besedici fide­ lissim ae. Kot znak o k rajšav e so pa rabili m ali trikotniki, k i so jih p o stav ljali tudi za celim i besedam i. U p o rab ljali so jih popolnom a sam ovoljno. Iz napisa izvemo, da je dal postaviti ta n agrobnik G aj Vindonij Sukces, k i je bil edil rim skega m unicipija K lau d ije C eleje. Postavil ga je sebi in svoji zelo zvesti ženi Juliji, Sekstovi hčeri, ki je bila stara 50 let, ko je um rla. Ta napis nam kaže p recej močan k eltsk i vpliv, čeprav so Rim ­ lja n i N orik okupirali že leta 14 pr. K r. A nektirali so ga pa šele le ta 45 po Kr., ko' so ga sprem enili v rim sko provinco. C eleia je je postala za vlade cesarja K laudija (41—54) m unicipij in jo tako im enuje napis CIL III, st. 5227.3 Mnogi dom ačini, posebno bogatejši Sl. 8 in iz vrst domačega plem stva, so ta k ra t dobili razne p riv ileg ije in celo rim sko državljanstvo. Na ohranjenem spom eniku CIL III, št. 52324 je om enjen C. Iul. Vepo in njegova žena B oniata (obadva k eltsk eg a rodu), k i se z a h v alju je ta božanskem u A vgustu za rim sko d ržav ljan stv o in oprostitev od davkov. C eleia je im ela popolno m estno organizacijo; na čelu sta ji b ila dva duum vira iure dicundo, k a te ra tudi nekoliko poznam o.5 M estno policijsko službo, nadzorstvo 3 T iberius, C laudius m unicipii C eleiae lib ertu s F avor vivus fecit sibi et Iu liae P usillae coniugi suae et suis. P rim e rja j tu d i A lj, št. 48. 4 C. Iul., Vepo donatus civitate Rom ana viritim et im m unitate ab Divo A ugusto vivos fecit sibi et B oniatae A ntoni filiae coniugi et suis, P rim erjaj CIL II, št. 159, k je r pravi: v iritim a Divo C laudio civitate donato. 5 CIL III, 5237, om enja decem vira T eren cija P ročula, M axim a pa CIL III, št. 5233. Tudi n ek a j im en občinskih odbornikov poznam o, na prim er nad javnim i zgradbam i, prireditvam i itd. so pa o p rav ljali edili. N apis (CIL III, št. 5225)6 om enja v tej službi G a ja A tilija Sekundina. Iz tega napisa vidimo, da je bil edil R im ljan, njegova žena Vepona pa dom ačinka. Sl. 9. Nagrobni napis C. Vindonija in njegove žene Julije Ravno obratno p a je p ri našem V indoniusu. Vindonius je zna­ čilno keltsko ime7 s korenom vin. Pač pa je njegov kognom en Cn. Pom peius Iustinus je bil n a jp re j decem vir, k asn eje pa II. v ir iure dicundo celjski (CIL III, 5194). D. C astricius V erus je bil tudi decem vir (CIL III, 5226), isto T eren tiu s (CIL III, 5236). 6 CIL III, št. 5225: Caio A tilio Secundiano aedili C laudiae C eleiae annorum LVIII et Y eponae B ellicinae eius A tilius Secundus paren tib u s et C alciae T utorinae coniugi pudicissim ae annorum XXXII et A tiliae Secun­ dinae filiae Stolate annorum . 7 A lfred Holder, A ltkeltischer Sprachschatz, Bd. I I I . U-Z m it N ach­ trägen, Leipzig 1907, p ra v i na str. 349, da V indon -ius izvira iz galskega V indon M. nomen gentilicium . V indonia F. (CIL I I I , 4334, 11.044). N adalje našeteva še več V indoniusov, a za nas je zelo zanim iv neki Vindonius Successus. latin sk i in v sam i C eleji zelo običajen, tako v m oški k ak o r tudi v ženski obliki.8 N jegova zelo zvesta žena Iu lija je p a po vsem sodeč hči rim skega priseljenca. Zelo verjetno je, da je bil Vindonius p re­ m ožnejši dom ačin iz naselbine, k i je b ila na m estu sedanjega Šem­ p e tra ali v njegovi bližini (Šeščah). K m alu se je vk lju čil v rim sko vladajočo plast in je dosegel v C eleji zelo važno m esto v občinski u p ra v i kot edil. V indoniusa imamo na tem spom eniku celo upodobljenega kot m estnega funkcionarja. Na obeh o žjih straneh spom enika so iz­ klesan e v reliefu osebe, ki jih om enja tekst na napisu. N a desni strami spom enika je v trik ra t profiliranem okviru, čigar širina znaša 10,5 cm, izdelan v reliefu C. Vindonius Successus (sl. 10), k i je visok 92 cm. O n stoji na posebnem podnožju, k i je visoko 17,5 cm. O b sp red n ji stran i okvira stoji ovalna posoda, shram ba, kam o r so sp ra v lja li razne pergam entne zvitke in tab u le cerate. M oška oseba ima noge in spodnji del telesa o b rn jen n ap rej, m edtem ko je gorn ja polovica telesa in glava o b rn jen a na njegovo desno. Stoji na desni nogi, a levo im a odm aknjeno od nje. O blečen je v tuniko, ki mu sega malo izpod kolen. Nosi jo visoko prepasano in m u visi velik del tega oblačila čez pas navzdol. D olgi rokavi se od kom olca n ap rej razširijo in m u tudi visijo navzdol. V levici ima diptihon, a z desnico drži železni stilus, s k aterim je p ra v k a r n a­ risal neke načrte na voščeno tablico. O braz je individualno izdelan. P recej visoka lobanja je p o k rita s kodrastim i, n a p re j počesanim i lasm i, k i padajo n ap rej in p o k riv ajo večji del nizkega čela. O brvi se p ričen jajo prav blizu nosnega korena, pod n jim i so neizrazite oči. Pod precej širokim nosom so ozke, razm erom a m ajhne stisnjene ustnice. Lica so precej okrogla, b ra d a pa m ajh n a, slabotna in okrogla. Ušesa so precej na stran štrleča. V rat je posebno plastično izdelan in je močno odsekan od zadnje stene, tako d a je m ed n jo in vratom celo praznina. R avno tako so tu d i zg o rn ji robovi obleke, posebno pa tudi deli ob v ratu , izklesani. Ta način obdelave je zna­ čilen za provincialno um etnost prvega stoletja. Successus je videti m lajši k o t njegova 50 let stara žena. T a je izklesana v p recej visokem reliefu na levi, ožji nagrob- nikovi stran i (sl. 11). V trik ra t profiliranem o kviru, čigar širina znaša 10,5 cm, stoji 88 cm visoka žena na podnožju, k i zavzema spodaj celo širino in j e visoko 13,5 cm.' Cela oseba je upodobljena en face, le glava in gornji del telesa sta obrnjena nekoliko na levo. O blečena je v dolgo tuniko, k i pada v bogatih v ertik aln ih gubah navzdol in sega čisto do gležnjev. N jen i rokavi so močno nagubani. O b lek a ne seže zgoraj čisto do vratu , a p o k riv a popolnom a prsi. Z desnico d rž i Ju lija na levi roki okovano skrinjico, verjetno z dragocenostm i. Roka je skrbno negovana in se točno vidijo dolgi, 8 Successus je om enjen v CIL III, št. 5173, 5258. Successa v CIL III, št. 5268, 11.702 itd. fini prsti z nohti. Noge ima obute v čevlje, k i so o brnjeni navzven. L obanja je podolgovata, pokrita s preprosto, globoko na čelo p a­ dajočo frizuro. V erjetno so bili lasje zadaj spleteni v kite. Na desni in levi strani glave se vidijo za ušesi navzdol viseče kite, ki so pa močno izlizane. N jena frizu ra je še n ajb o lj podobna frizuri, k i jo je nosila m lajša A grippina. Ta je bila h čerk a A grippine starejše Sl. 10. Portretni relief C. Vin- donija Succesa, celjsk eg a edila Sl. 11. Ju lija, V indonijevâ žena na m arm ornem bloku št. 186 in G erm anika in sestra cesarja K aligule. V drugem zakonu leta 49 je postala četrta žena cesarja K lavdija. Iz prvega zakona je im ela kasnejšega cesarja N erona. U m rla je leta 50 po Kr. A grippina m lajša je nosila lase globoko počesane na čelo, zadaj spletene v zelo močno kito in v dve m anjši, spredaj ob stran eh navzdol viseči kiti. T ak je kip m lajše A grippine iz C erv e trija v L ateranskem m uzeju.8 9 8 B ernoulli, Röm ische Ikonographie, D ie B ildnisse der röm ischen K ai­ ser, II/1, str. 376, tab. XIX. P o rtretn i relief žene iz grobišča v B ocettu je T ako je upodobljena tudi na denarjih.1 0 Značilno nizko frizuro pa posebno lahko opazujem o na kipu M lajše A grippine iz G lyptoteke v M iinchenu.1 1 Vindoniusova glava je zelo podobna glavi cesarja K lav d ija iz m u zeja v Braunschw eigu.1 2 T udi K lavdijevi glavi na d en a rjih je zelo slična.1 3 Način, kako je zgrajen ta spom enik, nam kaže na močan vpliv A k v ileje na naše k ra je , k i ga je posebno ču titi v prvem stoletju. T a čas nam dokazuje tu d i stilizacija in o b lik a napisa. Napis je brez form ule D(is) M (anibus), k i nastopa p ri nas v drugem stoletju. Č rke im ajo lepo, široko, skoraj bi rek li kvadratasto obliko, k a r nam tudi govori za zgodnejši čas. Še točnejše podatke pa nam nudita obadva reliefn a p ortreta. Po frizu rah sodeč, sta živela V indonius in Iulia v času cesarja K lavdija in A grippine, a um rla sta verjetn o šele za v lad an ja cesarja Nerona. Z adnja stena spom enika ima močno razpoko, po k ateri se je spom enik tudi razklal. R azpoka je nastala zarad i kem ičnega delo­ v a n ja železnih spojev, k i jih je n ek aj v tako im enovanem pohor­ skem m arm orn (kristalni apnenec). Iz tega k am en ja so sk o raj vsi v Šem petru n ajd en i spom eniki. O pisani Vindoniusov spom enik (sl. 12) je od vseh do sedaj izko­ panih kosov n ajstarejši, zato lahko trdim o, da je obstajalo to civilno rim sko pokopališče v Šem petru ob S avinji od dobe cesarja K lau d ija dalje. P recej daleč proč od mesta, k je r so ležali sk o raj n a k u p u vsi d eli Successovega nagrobnika, smo našli spom enik (št. 135) Secun­ da in njegove žene (sl. 13). Ležal je v k v ad ratu C-5, in sicer precej poševno v globini 3,41—4,95 m. Spom enik je iz pohorskega m arm ora. G o rn ji del je poškodovan. R avno tako je tu d i napisno p o lje po­ škodovano, tako da je ohranjeno samo nekoliko več kot polovica napisa. O h ran jen a višina spom enika znaša 1,685 m. K oliko je bil prvotno visok, ni mogoče ugotoviti, k e r ni jasno, kako se je za­ k lju č il spom enik navzgor. N jegova n a jv eč ja sedaj o h ran jen a širina znaša 69 cm. Vendar m orem o popolnom a gotovo zaključiti, da je im el g o rn ji relief spom enika zgoraj, poleg dveh še o h ran jen ih lokov, še tre tji lok, k i pa sedaj m an jk a. To nam pove, d a je bila prvotna nagrobnikova širina za ca. 16 cm večja od naj večje sedaj ohranjene širine. Spom enik je bil prvotno širok 85 cm. D ebelina plošče je 25 cm. tu d i zelo podoben p o rtre tu A gripine M lajše, N eronove m atere. Ta spo­ m enik tu d i d atirajo v prvo polovico I. sto letja (Brusin Giovanni, Nuovi m onum enti sepulcrali di A quileia, Venezia, 1941, str. 16). 1 0 B ernoulli, ll/l, tab. XXXV, sl. 2 - 7 . 1 1 B ernoulli, o. c., II/l, str. 379. 1 2 B ernoulli, o. c., II/l, str. 346. 1 3 B ernoulli, o. c., II/l, tab. XXXIV, sl. 12. Mogoče je, da se je spom enik prvotno končal navzgor v k a k zatrep ali k a j podobnega, k a r posebno p o trju je jo loki na zgornji stran i reliefa. N a sedaj ohranjenem g ornjem robu se vidi, da je bil kasneje zgoraj gladko obdelan, k ar nam še posebno p o trju je ta dve m uznici s kanali, k i sta še ohranjeni. Sl. 12. Sestavljeni nagrobnik celjskega edila Succesa Leva m uznica ima površino 4 X 2 cm in globino 3 cm. D o nje vodi 8,5 cm dolg kanal, ki je zgoraj širok 3 cm, a globok je 1,8 cm. D ru g a vdolbina leži 45 cm proč od p rv e proti desni stran i in je dolga 8,5 cm, široka 6 cm in globoka 7,5 cm. O h ran jen e m uznice s k an ali za v liv an je svinca d okazujejo, d a je bil tu k a j nedvom no g o rn ji rob spom enika tak rat, ko se je zrušil v Savinjo. T a k ra t je bil p ritrje n v steno ene P riscianovih grobnic, k ar nam ravno do­ k azu jejo om enjene muznice. P rednjo površino nagrobne plošče deli 7,5 cm široka vodoravna greda v dve polovici. Y g o rn ji polovici je v reliefu upodobljena ženska figura z otrokom pod nekakšnim i oboki. R elief je globoko vdolben, tako da leži njegova n ajn ižja točka 7 cm pod površino zunanjega roba. Ves zunanji okvir je širok 6,5 cm, je trodelen in njegova profilacija se n ad a lju je v gornjem okviru, ki je sestavljen iz treh lokov. Zgornji rob ima nekoliko večjo širino nego stranski in znaša 7,5 cm—8 cm. T a gornji okvir preide navzdol v tri loke, od k aterih je samo levi popolnoma ohranjen. N jegova širina znaša Sl. 13. Nagrobni spomenik Sekunda, njegove žene Tutorine in sina 15,5 cm, a n o tran ja višina 10,5 cm. Od srednjega 17,5 cm širokega lo k a ga loči navpična greda, široka spodaj 10,5 cm. G lava ženske figure sega visoko, sk o raj do pričetka sred n jeg a loka. Ta žena za­ vzem a sredino zgornjega prostora, desno od n je je dete, ki izpol­ n ju je desni del, m edtem ko je prostor levo od glave srednje figure popolnom a prazen. R elief nam p red stav lja poprsje ženske figure en face (sl. 14),ki pa ni posebno dobro obdelano. O braz je individualno izdelan in izžareva neko posebno milino, vendar se zdi, da ga je k lesar hotel oživiti z nekakim arh ajsk im sm ehljajem . O či so plastično ovalne, zenice niso vdolbene in im ajo trepalnice zelo prim itivno označene. Posebno pozornost je posvetil lasem, ki so spleteni v kite. N ekaj jih je zve- Sl. 14 zanih skupaj in p o k riv ajo g o rn ji del ušes. O stali lasje so pa zviti v zvitek in leže n a prednjem delu tem ena, k akor vidimo to p ri frizu ri cesarice F austine S tarejše.1 4 G o rn ji rob zobčasto narezane spodnje platnene obleke, mogoče delo s širokim i čipkami, sega čisto 1 4 B ernoulli, o. c., II/2, str. 154, 15, tab. XLVI. Na d en arjih g lej tudi B ernhard, H andbuch zur M ünzkunde d er röm ischen K aiserzeit (Tafel­ band), tab. 9, sl. 10. do vratu. Čez to tuniko je imela težjo volneno obleko (palo), k a r je videti po težkih, neokretno izdelanih gubah, k i padajo navpično navzdol. Ta neokretna izdelava gre deloma tudi na rovaš klesarja, delom a je pa gotovo tudi hotel pokazati, da je obleka iz težke volne. R okavi so precej široki in obrobljeni. Desno roko drži vodoravno pred prsm i s skupaj stisnjenim , iztegnjenim kazalcem in sredincem, a levico je položila d ečk u na desno rame, k a k o r bi ga hotela vzeti v varstvo. On njenega levega ram ena proti desnemu pa je videti nazaj zavihan rob pale. V erjetno je to obleka, ki jo R im ljani po­ zn ajo kot palla contabulata.1 5 Ravno tako k ak o r žena, nosi tudi dečko na njeni levi strani dvojno obleko, gornjo in spodnjo. Spodnja m u pada v vodoravnih k o tn ih gubah navzdol. G o rn ja obleka pa je volnena in pada v n a ­ vpičnih gubah navzdol, ravno tako, k akor smo to videli pri ženi. L ik p red stav lja m lajšo otroško osebo, vendar je lahko spoznati, da g re tu k aj za dečka, k a r odražajo na obrazu močno skupaj stisnjene ustnice, ki kažejo neko energijo, in razm erom a velika moška glava. Zdi se, k ak o r da bi dečko hotel biti vesel, toda k lesarju ni uspelo, izraziti posebno spretno ta duševni afekt. Vodoravna greda, k i je široka 7,5 cm, loči g ornji del nagrobnika z reliefi od spodnjega napisnega polja. P o lje z napisom je visoko 72 cm in je vokvireno z d v ak rat profiliranim robom, čigar širina znaša 4,5 cm. To polje je bilo om ejeno na vsaki strani s pilastrom , čig ar podnožje tvorita ena okrogla in ena štirioglata plošča. Zgoraj je kapitel, ki je zdolaj om ejen po plastični, 1,5 cm debeli vrvici. K apitel je brez vsakega ornam enta, se navzgor polagoma širi in se konča zgoraj s štirioglato debelo ploščo, na k ateri leži že om enjena g red a z napisom v dveh vrstah. P ilaster s kapitelom je visok 82 cm, k ap itel sam 9 cm, podnožje pa je močno 3,6 cm. Polusteber je širok 10 cm in se dviga plastično nad ravnino napisnega p o lja 8,8 cm visoko. K er ravno napisnega p o lja precej m anjka, na spodnjem delu je le še 25 cm široko, je tudi napis precej pom anjkljiv. Iz n jeg a zvemo, da gre za nagrobnik S p ek tacija Sekunda, njegove žene in d ru g ih članov Sekundove rodbine. 1 5 Glej pod besedo palla v realnem leksikonu D arem berg et Saglio, D ictionnaire des A ntiquities G recques et Rom aines, IV, str. 293. Napis sam se glasi iako: OSP'SEC VFST-TV CON'CA Ï < G S P Ï - G R Y 3 M P 7 C(aius). Sp(ectatius). Secu[ndus] v(ivus). f(ecit). s(ibi). et. T utorinae con(iugi). car [issimaej An [norum] (L) et. C(aio). Sp(ectatio'). C(ai) [.f(ilio). an(norum)] et. C(aio). Rus[tico an(norum )] N[ ] et. Ru[sticae] N ajv ečja črk a v vsem napisu je »S« v prvi vrsti, k i je visoka 6.8 cm. V d ru g i in tre tji v rsti je n ajm an jša črk a visoka 6,5 cm. Y č e trti vrsti so črke velike 5,6 do 4.8 cm. Šesta vrsta im a črke od 5,3 do 5 cm. Y osmi vrsti so velike 5,5 do 5,4 cm. Y prvi vrsti m an jk ajo od nap isa verjetno 4 črke, tako da se je glasilo celo ime Secundus. P rav tak o je n a koncu druge vrstice p ro ­ sto ra za tri ali štiri črke. V četrti v rsti je ohranjena dobra polovica znaka za 50. A li je bilo še k a j več, ne vemo. Od lig atu r imamo trik ra t o h ran jen o le ET. Kot znak o k ra j­ šave u p o rab ljajo navadno piko. Č rk e v tem napisu so zelo lepe. Močno se razlikujeta tan k a in debela črta. Č rka »S« je tako lepo izdelana in odebeljena, da lahko popolnoma zam enjam o gornjo polovico s spod­ njo. Lok p ri črki »P« ni zgoraj zaprt. N avpične in vodoravne črte so na vseh koncih odebeljene in okrep­ ljene. Č rk a »C« je sk o raj popoln krog, k ak o r tu d i črk a »O«. »A« ima vedno vodoravno črto. Napis Sp. Secunda ima mnogo več kratic k a k o r Vindoniusov. M edtem ko piše Vindonius FEC. ŠIBI, ima Secun- dov napis samo V. F. S. K ratice SP nisem vzel za Spurius, k e r gre tu k a j za osebe odličnega položaja in im am o ravno na šem peterskih spom enikih kratice SP v ečk rat iz­ pisano k o t Spectacius. V p rv i vrsti imamo o h ran jen ih vsega s pikam i vred 9 znakov. K er vemo po rekonstrukciji tretjega loka v g ornjem d elu spom enika, d a m ore spom enik biti širok s pilastrom vred n ajv eč še 16 cm, m orejo to rej stati m ed črko »Y(u)« in robom največ še štiri črke, zato se verjetno glasi p rv a vrsta, k a k o r smo že p re j navedli, C(aius). Sp(ectatius). Sl. 15. G robni napis Juste, žene Spectacija P risciana Secu(ndus). Y sledeči vrsti je bilo žensko ime, čigar prvi del imamo še ohranjen. Prav v Celeji so našli napis, ki omenja žensko ime, ki se pričenja s TVT. To je Tutorina, žena nekega A tilija Secunda, ki je bila stara 32 let, ko je um rla.1 8 Sicer m anjka pri našem spom eniku večji del tega ženskega imena, vsega 6 črk. Te bi se z ligaturam i dale sprem eniti v tri ali štiri znake, za kolikor imamo prostora. R avno te ligature pa imamo na šem petrskem spom eniku (št. 58, sl. 15), k jer je omenjena Iusta, Priscianova žena, v zadnji besedici PR1SCIANI v drugi vrsti, kjer je klesarju očividno prim anjkovalo prostora tudi za ligaturi RI in ANI. V besedici PR ISC IA N I imamo zaradi teh ligatur nam esto devet znakov le šest. Y drugi vrsti p a je pri nas z ligaturam i nam esto 18 črk le 14 ali 15 znakov. Na osnovi g o rn jih izv ajan j, k e r imamo ime T utorina še v enem celjskem napisu in k e r lahko to ime napišem o s poznanim i šem- peterskim i ligaturam i, mislim, da se d ruga vrsta glasi v(ivus). f(ecit). s(ibi). et. T utjorinae]. K ar se tiče ostalih imen, imamo ponovno om enjenega Spectatiusa v 5. vrsti. V šesti in osmi vrsti je p a v e r­ jetn o citati Rusticus. Na vsak način je ena od om enjenih oseb otrok, ki je upodobljen na reliefu. Na vmesni vodoravni gredi, k i loči reliefe od napisnega polja, im am o v dveh v rstah napis, ki je bil k asn eje vklesan (sl. 12). To nam posebno dokazuje na spodnji strani grede ohranjena poškodba, k i se je je klesar ognil, da je lahko napisal neskrajšano celo ime. N apis sam se pa glasi: S PECTAT I\#i AYfnrVS AMD&S A V R EU A - s l Ê ^ r ---- I N F A Spectatius A vitus an(noruni) LXXX [et] A u re lia . Severina [f(aciendum) c(uravit)] Č rk e tega napisa so v prvi vrsti visoke 3,3—3,1 cm. V d ru g i v rsti pa od 3,5 cm do 2,5 cm. Č rk e tega dvovrstnega napisa se še daleč ne dajo p rim erja ti z onim i na glavnem napisnem polju. Yse poteze črk so enake, n ik je r nobene odebelitve ali okrepitve črk. P ri črki »S« je zgornji del celo večji kot spodnji. Č rka »A« je do­ sledno pisana brez vodoravne črte. V tem napisu sta om enjeni dve osebi: in sicer starček Spektacij A vit,* 1 7 k i je bil star 80 let, ko je um rl; druga oseba pa je neka A v relija Severina, k i je dala vklesati ta napis. P rav ime A u re lija nam kaže na to, da je bil ta napis vklesan na to gredo n ajb o lj zgodaj za časa M arka A urela, ako ni še 1 8 A vitus je om enjen tudi v dveh napisih iz C elja (CIL III, št. 5226 in 5256). 1 7 CIL III, št. 5225. G lej opombi 6 in 16! kasnejši. Ta čas nam dokazuje tudi oblika teh črk, ki so docela drugačne, k ak o r na napisnem polju. Spomenik je nekoliko poškodovan, v erjetno zarad i vrem enskih razm er. To dejstvo nam dokazuje, da K vadi in M arkom ani, ki so p rid rli v naše k ra je v drugi polovici drugega stoletja, niso uničili grobnih edikul rodbine Priscianov, k i so bili tu k a j pokopani. G robna stavba, v katero je bil vzidan ta spom enik, je vsekakor še obstajala za vlade cesarja M arka A urela in še tudi k asn eje. D el napisa, ki m an jk a, je gotovo odletel tak ra t, ko se je zrušila grobna kapelica v Savinjo. T a spom enik je nastal mnogo kasneje, k ak o r že p re j om enjeni V indonijev, k a r nam d o k azu jeta oblika črk in stilizacija napisa. N apis im a mnogo več k ratic, k ak o r jih je v prvem napisu. Še toč- n ejše nam pa določi čas frizu ra žene T utorine. O na nosi lase po­ česane tako, k ak o r jih je nosila F austina S tarejša, žena cesarja A ntonina P ija, ki je um rla leta 140 po Kr. K er je žena na našem reliefu že starejša, je zelo verjetno, d a je nosila tako frizuro že v svoji m ladosti. Nosi jo pa še tudi sedaj, ko im a p ri sebi že precej starega otroka. Zato mislim, da dodamo k letu F austinine sm rti še k ak šn ih 15—20 let, p a dobim o čas ko je bil p o stav ljen ta nagrobnik in ko je um rla T utorina. To bi bilo v letih 150—160 po Kr. O m enil sem že, da je napis na vodoravni gredi, k i loči p o rtrete od p o lja z napisom mnogo kasnejši, k ak o r p rv o tn i spomenik. To d o k azu je tudi to, da je b ila greda že precej izrab ljen a, ko so vkle­ sali v an jo drug napis. K lesar je pustil precej veliko lakuno med zlogom a »Se« in »ve« v besedi Severina, k er je p ra v na tem mestu b ila površina grede močno poškodovana. A u re lija je utegnila biti ro jen a za cesarja M arka A urela, k a r bi nam p o trjev alo njeno ime A u relija. V tem prim eru lahko datiram o napis v dobo okrog leta 200 po Kr. A ko se pa oziram o n a ime Severina, je zelo verjetno, da je ro jstn o leto te žene v času vlade cesarja Septim a S everija (139—211 po Kr.). V tem prim eru bi bil drugi napis iz časa okrog leta 240 po K r. S tem časom je tu d i datiran žrtvenik, k i so ga postavili bogu Sedatu. T a spomenik je ležal v čistem produ, k i ga je nanesla Sa­ v in ja. V erjetno ga je odnesla z njegovega prvotnega m esta v C elju ta k ra t, ko je porušila grobne edikule v Šem petru ob Savinji. To je bilo okrog leta 240 po K r.1 8 Vindonijev napis je najstarejši izmed vseh v Šem petru najdenih nagrobnikov. N ajk asn eje je bil pa vklesan napis S pectatiju Avitu o k ro g leta 240 po K r. V dobo m ed tem letom (240) in K laudijev- N eronov čas pa sodijo vsi ostali šem peterski spom eniki, bodisi da so deli arh itek tu re, reliefi, k ip i itd. Spom eniki so zelo različne k v alitete, k ar nam ravno dokazuje različne m ojstre, k i so jih delali in dolgo dobo okoli 200 let, v k ateri so nastali. 1 8 J. Klem enc, O rim skem spom eniku boga Sedata v C elju. Zbornik filozofske fakultete v L ju b lja n i I, 1950, str. 138. ZUSAMMENFASSUNG Chronologische Ergebnisse der römischen Nekropole Šempeter Bei der A usgrabung des grossen antiken G räberfeldes in Šempeter im S anntale. sind neben grossen G rabädikulen auch kleinere G rabdenkm äler gefunden worden. M anche von diesen sind aus m ehreren Stücken zu­ sam m engesetzt. G elegentlich der grossen W asserkatastrofe, die das G rä b er­ feld vernichtete, haben beim S turze in den Sannfluss die B indem ittel nachgelassen, die D enkm äler sind in ih re B estandteile zerfallen und w urden auch beschädigt. D as G rabdenkm al des Yindonius Successus stand in der N ähe der zw eiten G rabädikule und zerfiel beim Sturze in m eh rere Teile. Den untersten Teil (Nr. 50, Abb. 1) gruben w ir aus den F undam enten dieser G rabädikula aus. D as Stück oberhalb des Blockes m it der Inschrift (Nr. 37, 189, 190, Abb. 3) zerbrach in drei Teile. Das oberste Stück des ganzen Denkmales (Nr. 37, Abb. 5) w ar n u r vorne etwas beschädigt. D er grosse Block (Nr. 37, Abb. 7, 8) m it der Inschrift und den beiden Reliefs ist ganz geblieben. In d er Inschrift (Abb. 9) w ird der Ädil der C laudia Celeia, C. Yindonius Successus und seine F ra u Julia erw ähnt. Auf der rechten und linken Seitenfläche der Inschrift sind die beiden in der Inschrift erw ähnten Personen im Relief abgebildet (Abb. 10, 11). Bei genauer Analyse der Inschrift und beider S eitenbilder kam m an besonders au f G rund der K opffrisuren zum R esultate, dass das G rabdenkm al aus d er klaudisch-neronischen Zeit stam m en dürfte. Das ist also das älteste G rabdenkm al, das w ir aus Šem peter kennen. Ziemlich w eit vom V indonius-D enkm al gruben w ir die Inschrift Nr. 135 (Abb. 11) aus. Das G rabdenkm al ist beschädigt, es fehlt fast die H älfte der Pfauptinschrift. H öchstw ahrscheinlich w ar es schon in der A ntike in die W and einer G rabädikula befestigt, was die D übellöcher m it K anälen am oberen Rande beweisen. Es ist in der oberen H älfte das P orträt einer F ra u m it einem Knaben, in d er unteren ab er die Inschrift, die einen gew issen C. Spectatius Secundus, seine F rau T utorina (?) und andere M itglieder seiner Fam ilie anführt. Viele A bbreviaturen und stilistische B esonder­ heiten beweisen, dass diese Inschrift viel sp äter ist als die vom Vindonius- D enkm al. D ie obere H älfte w ird von dem Inschriftenfelde durch einen Balken getrennt, auf dem sp ä ter eine Inschrift eingem eisselt w urde. In dieser (Abb. 12) w erden ein Spectatius Avitus, d e r 80 Ja h re a lt w ar und eine A urelia Severina erw ähnt. D er N am e A urelia w äre ein Beweiss, das sie um das Jah r 200 n. C hr. lebte. Severina d eu tet a b e r auf die Zeit um das Ja h r 240 n. C hr. hin. In dieser Zeit w urde diese zw eite Inschrift einge­ meisselt. Das fällt zusam m en m it der Zeitbestim m ung eines A ltars in Celje, gew eiht dem Gotte Sodatus, der bei derselben G elegenheit wie die D en k ­ m äler von Šempeter von den Fluten des Sannflusses m it Schotter überdeckt wurde. Die Inschrift m it A urelia Severina stam m t aus der Zeit um das Jahr 240 n. Chr., sie ist also die jüngste. D ie älteste ist aber die Inschrift vom C. Vindonius aus klaudisch-neronischer Zeit. In dieser Zeitspanne, zw ischen 240 bis zur klaudisch-neronischen Zeit sind alle G rabbauten, m it Reliefs und auch die Inschriften entstanden. Um das Jah r 240 n. C hr. ist auch die grosse W etterkatastrophe ü b er das S anntal eingebrochen.