J LJ J >j£) m dJJsj naš tednik J i m v';f oto: -Vinko Zaletel I IME IN DAN VELIKE NOČI Vsem bralkam in bralcem želimo blagoslovljene velikonočne praznike O vseh drugih praznikih v letu vemo, , kakšen je izvor njih imen. Za praznike o Kristusovem trpljenju in vstajenju imajo V A pa različni narodi skoro vsak svoje ime. * ^ Pri nas je že od nekdaj udomačeno ime: Velika noč. Nemci imenujejo te praznike I „Ostern“, menda še po nekem starem ger- manskem božanstvu Ostara. Severni Slovani imajo lepo ime „Vstajenje“; Rusi se na ta praznik poljubijo s pozdravom „Hristos vo-skrese!“ ali „Kristus je vstal“; Velika noč je JjfcJ j za njih praznik Voskresenije. S Romanski narodi so vajeni imena, ki ima koren pasli, odtod latinsko „pasha“ oziroma italijansko „pasqua“. Ti so najbliže prvotne-iTT ** M I mu imenu „pesach“, ki prihaja iz hebrejšči-3 I ne ali iz kaldejščine „pisach“. Beseda po-meni „mimohod“. Izraelci so namreč obha-jali dan, ko je šel angel Gospodov v deželo ^3 faraonov, kjer so živeli Izraelci v egiptovski sužnosti, da bi za kazen pomorili vse egipčanske prvorojence, šel je pa mimo hiš, kjer so prebivali Izraelci in so v znak miru obarvali poboje hišnih vrat s krvjo zaklanega jagnjeta. Jagnje miru je postalo tudi znak Velike noči in angelov mimohod ali „pasita“ ime za velikonočne praznike. Apostoli so krščansko Veliko noč obhajali že na dan prve obletnice Gospodove smrti. Potem se je ustalila navada, da so Izraelci praznovali ta dan ob prvi polni luni meseca nissana, ki bi bil naš marec. Po evangelistu Janezu je bil namreč Kristus križan na dan, ko so imeli navado žrtvovati jagnje za „pesach“. Ta dan in marčna polna luna sta pa sovpadala. šele v kasnejših letih so praznik Velike noči prenesli na petek po polni luni, ker je bil petek dan Gospodove smrti. Polagoma so ga zaradi posta prenesli na naslednjo nedeljo, ko se je zgodilo vstajenje. Na ta način so že prvi kristjani praznovali skupaj spomin trpljenja in vstajenja. Dokončno je pa cerkveni zbor v Niceji leta 325 sklenil, naj se obhaja Velika noč na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. IZ KRISTUSOVEGA KRIZA POGANJA ŽIVLJENJE m naš tednik Narodni svet koroških Slovencev Center avstrijskih narodnosti Krščanska kulturna zveza Koroška dijaška zveza V vigrednem času narava izbruhne v eno samo cvetenje, brstenje, življenje. To je čas, ko se človek kar nehote spomni Jezusove izjave: „Jaz sem pot, resnica in življenje!“ Jezus Kristus kot človek je naša edina pot, „ki povezuje zemljo z nebesi; in na levo in desno je prepad“ (sv. Katarina Sienska) - Jezus Kristus kot Bog pa je naš cilj, naše življenje. Človek stopa na to pot, v intimno povezanost z Jezusom, s sprejemom Njegove vere pri krstu, iz katerega črpa spoznanje in moč pri vsaki življenjski odločitvi, v vski preizkušnji, da ga le-ta ne bi vrgla v greh, v duhovno smrt. „S krstom ste bili namreč pokopani skupaj z Njim, v Njem ste bili tudi obujeni, po veri v delovanje Boga, ki gaje obudil od mrtvih. Skupaj z Njim je oživil tudi vas, ki ste bili mrtvi zaradi prestopkov ...“ (Kol 2, 12-13a). Kardinal Newmann zato vabi: „Glejmo tem bolj na našega Gospoda in Odrešenika, čim bolj se bojimo pogleda vase. Njegov križ je dal pravo ceno vsemu, kar vidimo: vsej naši zemeljski usodi, vsem odličnostim, poželenju mesa, poželenju oči, napuhu življenja. Ne moreš se bolj ljubiti, kakor te ljubi Bog. Ne moreš drhteti bolj od bolečine, kakor je Njemu hudo, dajo nosiš. Biti daleč od Boga ne pomeni ubežati Njegovi moči, ampak le umakniti se Njegovi ljubezni.“ Ne misli, da bi Jezus bil srečnejši, če ti postaneš kristjan - tako razmišlja sv. Avguštin -, pač pa je za tebe dobro, da postaneš kristjan; če pa nisi, to Kristusove sreče ne zmanjša. Če si z Bogom, Bog zaradi tega ne bo večji. On zaradi tebe ne bo nič večji, toda brez Njega boš ti vse manjši. On ostane, kar je, četudi ti odpadeš. Koje torej Jezus učence vprašal: „Hočete tudi vi oditi?“, mu je Peter, tista Skala, prvi papež, odgovoril v imenu vseh: „Gospod, h komu pa naj gremo? Saj imaš samo Ti besede večnega življenja!“ Zato poslušajte, ubogi, moje vprašanje, nadaljuje Avguštin: česa nimate, če imate Boga? Bogati, poslušajte, kar vas vprašam: Kaj imate, če nimate Boga? Stanko M. Maršič Si |Ce (Ta ste < > I- V) o D u (O < u Ö Ljudje so smrtni, a vera je večna. Latinski pregovor rrö Številka 12 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 28. marca 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Od igralcev pričakujem stoodstotno požrtvovalnost, ker smo to dolžni predvsem tudi navijačem. Dr. Roland Grilc predsednik SAK Bodo v otroškem vrtcu Galicija preprečili dvojezično skupino? ________________ ■■ Stran 4 Slovenska gospodarska zveza ima nove prostore - v ce Andreja Prislana (2. z leve) direktorja Mohorjeve dr. Antona Korena, jcelovou, 10.-Oktober-Straße 19/111. Pretekli torek so jih uradno odprli, zastopnika koroške GZ dr. Karla Podlipnika, osrednjega tajnika NSKS ITajnik SGZ mag. Jozej Picej (2. z desne) je lahko pozdravil številne go- Franca Wedeniga, globaškega podžupana Bernarda Sadovnika in ste, mdr. dr. Matevža Grilca, direktorja gorenjske gospodarske zborni- predsednika ZSO dr. Marjana Sturma. Shka Fe ra POLITIKA Komentar predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Nantija Olipa: Tako pa ne, gospod dr. Sturm! Stran 3 KULTURA Po 22 letih so Obirčani zopet nastopili na domačem odru -z veseloigro „Poročil se bom s svojo ženo“. Stran 8 IZREDNA PRILOŽNOST! Ljubitelji antikviranih knjig - pozor! PRODAJAM zbirko „Moja knjižica“, izšla v letih 1971-1975 pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Zbirka obsega okrog 90 nadvse dobro ohranjenih v platno vezanih knjig. Zbirka obsega domala vse slovenske pisatelje (Ivan Cankar, Oton Župančič, Ivan Pregelj,. . .). Kdor se zanjo zanima, naj se javi po tel. v Celovcu 0463 / 501 710 ali 04220 / 28 89 (zjutraj ali zvečer). 2 Politika Politika Mag. Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Kritičen položaj naše Cerkve Teden po občinskih volitvah (16. marca) so na Koroškem volili župnijske svete. Medtem ko so občinske volitve bile deležne izrednega zanimanja -predvsem tudi v naši narodni skupnosti za volitve župnijskih svetov kaj takega ni mogoče trditi. Že sama volilna udeležba to potrjuje, saj je na volitvah župnijskih svetov znašala na celem Koroškem borih 25,3%. Na dvojezičnem ozemlju je bila sicer nekoliko višja (28,6%), vendar to ne spremeni nič na dejstvu, da je zanimanje za aktivno soodločanje v Cerkvi nadvse nerazvito. Pri tem je še treba upoštevati, da je bila volilna udeležba na letošnjih volitvah župnijskih svetov za celih 5% nižja kakor leta 1992. Ti podatki bi morali biti za pristojne cerkvene predstavnike več ko alarmantni. Morda bo kdo od cerkvenih dostojanstvenikov rekel, čemu tako pretiravanje; saj je pri volitvah župnijskih svetov šlo „samo za volitve“, ki niso odločilne za prihodnost Cerkve, kaj šele Božjega kraljestva. Tako razmišljanje za cerkvene strukture tudi ni nenavadno; vsekakor ni novo, da se vsaj v uradni Cerkvi vrednote kot npr. demokratično soodločanje s strani vernega občestva še niso dovolj uveljavile. Zavedam se, da Veselo oznanilo ne more biti predmet parlamentarnih razprav ter igre med vlado in opozicijo. Toda Cerkev ne omejuje svojega poslanstva samo na širjenje Božjih resnic. Je prav tako tudi ustanova z jasno izoblikovanimi organizacijskimi strukturami. Torej velja njena skrb tudi povsem posvetnim zadevam - z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ravno zato se ne more izogniti vprašanju, ali pri upravljanju normalnih cerkvenih poslov sprejmejo njeni dosto- janstveniki navadnega vernika kot enakopravnega uda ali pa je zanje merodajna predvsem pokornost in poslušnost. Očitno tega mnogi cerkveni „funkcionarji“ še vedno ne razumejo. Poleg tega bi bilo umestno, da bi se začeli dosledno ukvarjati z vprašanjem, ali se ni preveč razpasla cerkvena birokracija, zlasti še v celovških centralah. Medtem ko je na farni ravni vedno manj požrtvovalnih duhovnikov in vnetih laikov, so postali centralni cerkveni aparati sorazmerno široki, vsekakor pa premalo učinkoviti. Tudi v tem oziru bi se moralo uveljaviti spoznanje: žetev je velika, delavcev pa malo. Če kdo misli, da so te ugotovitve pretiravane ali nepotrebne, bi se moral strezniti najkasneje ob dejstvu, da je bila volilna udeležba mladine, milo rečeno, „slaba“ (Pavli Zablatnik, referent za župnijske svete pri DPU). Njeno nezanimanje ni ravno izraz ozke povezanosti s cerkvenimi ustanovami in daje prav tistim, ki skeptično gledajo na njihovo prihodnost. Skrajni čas je, da bi pristojni cerkveni organi začeli o tem kritičnem razvoju resno razmišljati in predvsem ustrezno ukrepati. To velja še posebej za slovenske cerkvene ustanove na Koroškem. Ne gre za neki novi klerikalizem ter oživljanje ideologije: samo dober katoličan je lahko dober Slovenec. Gre predvsem za spoznanje, da lahko ima pomembno mesto v narodni skupnosti samo Cerkev, ki izžareva življenjsko voljo - s tem, da zavestneje išče (partnersko) pot do ljudi, spoznava njihove življenjske (duhovne) potrebe in jim skuša pri tem na primeren način pomagati. Sicer se bo od njih še bolj oddaljila, navsezadnje pa tudi od cele narodne skupnosti. Izid volitev župnijskih svetov bi moral biti za pristojne cerkvene predstavnike alarmanten. Upravno sodišče je pred kratkim izdalo odločbo, ki je po svoje razveseljiva, potrjuje pa politično zahtevo o spremembi zakona o narodnih skupnostih (upravno sodišče, štev. 95/10/0211,0212). Neki občan iz Kotmare vasi se je moral zagovarjati pred žandar-merijo, ker so mu očitali neki upravnokazenski prekršek po gozdnem pravu. Pred žandarme-rijo se je posluževal nemščine, ker pač žandar ni znal slovensko, v tem trenutku pa tudi še ni računal s tem, da bo dobil kazensko odredbo. Nato pa je Kotmirčan dobil kazensko odredbo, seveda v nemščini. Zahteval je, naj mu kazensko odredbo pošljejo v slovenskem jeziku, kar so tudi storili. Ko je prejel slovensko odredbo, je vložil priziv. Priziv pa je neodvisni pravni senat za Koroško zavrnil z argumentacijo, da je bil zakasnel in da občina Kotmara vas ni občina, v kateri bi slovenščina bila pripuščena kot uradni jezik. Zato, tako upravni senat, v tem primeru slovenščina tudi pred okrajnim glavarstvom Celovec-dežela naj ne bi bila dovoljena. Upravno sodišče je sedaj odločilo, da bi tudi v tem primeru bila slovenščina pred okrajnim glavarstvom Celovec pripuščena kot uradni jezik, pa čeprav Kotmara vas ni uradno priznana dvojezična občina. To je razveseljiv napredek, saj je neodvisni upravni senat za Koroško v preteklih letih odločal drugače in zahteve po uporabi slovenščine, ki so prihajale iz občin, ki niso uradno priznane dvojezične občine, zavračal. Upamo lahko, da bo to mnenje upravnega sodišča sedaj dejansko obveljalo tudi v drugih 'primerih. Kljub temu pa je upravno sodišče pritožbo Kotmirčana zavrnilo. Odločilo je, da velja zahteva po uporabi slovenščine samo v naprej in da takšna zahteva ne prekine roka, ki teče za vložitev morebitnega priziva. Kdor se hoče torej pred uradi posluževat^ slovenščine, mora biti previden. Če že takoj ob prvem stiku z oblastjo zahteva, naj se postopek vodi v slovenščini, je stvar v redu. Če pa nekdo najprej uporablja nemščino in šele potem, ko dobi kakšno pisanje oz. odločbo urada, zahteva, naj se ta odločba izda v slovenščini, mora na vsak način hkrati pripisati, da namerava proti odločbi vložiti priziv oz. pritožbo, katerega bo izdelal, ko bo na razpolago slovenski izvod odločbe. Sicer se rok za vložitev pritožbe računa po vročitvi nemškega izvoda odločbe in le-ta postane pravnomočna. Postopek je torej kompliciran in se ni treba čuditi, če so zahteve po uporabi slovenščine pred uradi bolj redke. O enakopravnosti slovenščine tudi pred temi uradi, kjer je pripuščena kot uradni jezik, navzlic temu ne more biti govora. Politika je pozvana, da čimprej odstrani te zanke v zakonu o narodnih skupinah. Omeniti je treba, da osnutek za temeljni zakon o pravicah narodnih skupnosti, katerega sta izdelala NSKS in Center avstrijskih narodnosti na Dunaju, predvideva odstranitev takšnih zank, vendar niti sosvet za slovensko narodno skupnost tega osnutka še ni sprejel -niti v tej posamezni točki, kaj šele v celoti. Dokler bojo celo v sosvetu zastopniki strank in zastopniki ZSO zasledovali tako politiko, bo treba pri zahtevah po uporabi slovenščine pred uradi biti pozoren in pazljiv še naprej, da zahteva ne bo iz formalnih razlogov zavrnjena. mag. Rudi Vouk Kmetijska zbornica: Predlog Domeja in Zwittra za slovenski uradni jezik Prejšnji teden sta zbornična svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) Dl Stefan Domej in Janko Zwitter naslovila na pristojne organe predlog, v katerem pozivata, da naj bi tudi slovenščina bila priznana kot uradni jezik v koroški kmetijski zbornici. Predlog je bil poslan tudi na sosvet. V predlogu mdr. piše, da bi naj tudi časopis „Der Kärntner Bauer“ upošteval slovenščino v neki meri. Prav tako bi po mnenju odbornikov SJK bilo potrebno, da se pri novih nastavitvah in razpisih za okrajne gozdne inšpekcije in izpostave kmetijske zbornice v dvojezičnih okrajih upošteva znanje slovenščine. I. R- Komentar predsednika NSKS Nantija Olipa Tako pa ne, gospod dr. Sturm! K izjavam predsednika sosveta dr. Marjana Sturma v zadnji številki SV (20. 3. 1997, „Sosvet sklepal o proračunu 1997“) moram k javnim očitkom dodati nekaj pojasnil oz. dati na mizo resnico, ker se je ta pustila s strani dr. Sturma pod mizo. Za usklajevanje proračuna smo se srečali v sestavu organizacij NSKS (Olip), ZSO (dr. Sturm), K KZ (Franci Tomažič), SPZ (dr. Janko Malle) in zastopnik Cerkve (dr. Jože Marketz) na štirih sestankih 19. 2. 1997, 24. 2. 1997, 28. 2. 1997 in 6. 3. 1997. Ugotovili smo, da je po vloženih prošnjah potreb dosti več, kot je na razpolago sredstev. Kot izhodišče za usklajevanje proračuna bi moral biti seveda obračun preteklega poslovnega leta, kar se pa v nadaljnjih pogovorih ni upoštevalo, ker z raznih strani obračuna ni bilo oz. ni bilo pripravljenosti, da bi se o tem govorilo (za NSKS sem to ponudbo jasno izrekel, ker je urad zveznega kanclerja podpore osrednjim organizacijam od leta 1991 naprej neprestano krčil). K posameznim točkam: 1. Težiščna podpora Slovenskemu šolskemu društvu tRŠn) • Za finančne težave_SŠD smo zvedeli že lani in smo zato hoteli SŠD takoj pomagati. Mag. Rudi Vouk je članom sosveta predlagal, da namesto raziskovalne študije o položaju slovenske narodne skupnosti s sklepom sosveta namensko dodelimo Slovenskemu šolskemu društvu 1 milijon. Proti so glasovali ZSO, SPÖ, FPÖ (najbolj je zagovarjal študijo namesto podpore SŠD prav dr. Sturmi). Študije do danes ni! • Sledili so, o vprašanju financiranja primanjkljaja dijaških domov, pogovori na Dunaju - namesto podpredsednika sosveta mag. Marjana Pip-pa se je le-teh udeležil ravnatelj Mohorjeve dr. Koren. O poteku tega pogovora nimam podrobnejših informacij, ker sam nisem bil zraven. Po mnenju dr. Korena pa pri tem ni prišlo do vzajemne opredelitve za SŠD iz dodatnih sredstev urada zveznega kanclerja, temveč do skupne ugotovitve, da imata velike finančne težave oba dijaška domova (Mohorjeva in SŠD). Zakaj niso vabili predstavnika(-ce) šolskih sester, ne vem. Tudi °n (ona) bi prav gotovo vedel(-a) kaj dodati o težavnem položaju vzdrževanja domov šolskih sester. • Kako je končno prišlo do dodatne težiščne Podpore Slovenskemu šolskemu društvu v višini 1 milijona že v lanskem letu, tega ostali člani sosveta ne vemo; sklepa za to ni bilo, ker so glasovali proti dr. Sturm ter zastopniki ZSO, SPÖ in PRO. Tudi na vseh zgoraj omenjenih usklajevalnih sestankih o tem milijonu ni bilo govora (dr. Sturm ga je enostavno zamolčal). Le na osnovi zamolčanega milijona z lanskega leta je prišlo do skupnega predloga NSKS, ZSO, KKZ, SPZ 'H^Cerkve za težiščno podporo SŠD za letos v višini 1 milijona šilingov. „ Da se je prenakazal ta milijon za Slovensko Šolsko društvo že lani, nismo zvedeli od nobene-9a navzočega zastopnika ZSO in SŠD pri uskla- jevalnih sestankih, temveč od poslovodje sosveta, dr. Achleitnerjeve, po večkratni urgenci mag. Marjana Pippa. Tudi primerjalne vsote podpor Mohorjevi in SŠD so prikazane enostransko. V direktni primerjavi podpor urada zveznega kanclerja lahko ugotovimo, da je prejela Mohorjeva v letih 1991 do 1995 8.525.000-, medtem ko je Slovensko šolsko društvo prejelo 9.573.000,- Podporo v višini 7.000.000,- je prejela Mohorjeva dodatno od ministrstva za šolstvo namensko za odplačevanje posojil. To pot svetujemo tudi SŠD; s tem bi se dalo nastale probleme znatno olajšati. Zakaj dr. Sturm ne navaja v svojem poročilu podpor urada zveznega kanclerja Mohorjevi in SŠD za leto 1996, ne vem. Če bi to storil, bi moral dodati Slovenskemu šolskemu društvu 2.525.000,-, Mohorjevi pa 1.625.000,-. Potem bi bila slika popolna. • Vzdrževanje in dobro delovanje vzgojno-izo-braževalnih ustanov ter dijaških domov nam je vsem pri srcu in se čutimo zanje soodgovorni. Reševanje obstoječih problemov pa bo možno le, ko se bo pri pogajanjih govorila resnica in zgoraj navedene ustanove ne bodo predmet taktiziranja in zamolčevanja dejstev med organizacijami, kdo bo koga „nafarbal". Drugega izraza za postopanje dr. Sturma ne poznam: v sosvetu glasovati proti SŠD, po stranskem tiru brez vednosti članov sosveta speljati 1 milijon, na usklajevalnih sestankih ta milijon zamolčati in nekaj dni zatem obvestiti javnost, da se baje NSKS in predstavnik Cerkve nista držala dogovora. Tako ne, gospod dr. Sturm! 2. Skupni proračun za Avstrijo in Slovenilo Vsekakor drži, da smo se v sklopu usklajevanja proračuna za Dunaj menili o skupnem proračunu tudi za Slovenijo. Tudi v tem primeru sem poudaril, da je obračun preteklega leta osnova za proračun. Dodal sem tudi, da trenutno mesto državne(ga) sekretarja(-ke) še ni zasedeno in zato v Ljubljani tudi ni pristojnega pogovornega partnerja. Vsa zadnja leta si je NSKS prizadeval, da bi prišlo do usklajevanja proračuna za Slovenijo na Koroškem, toda vsi doslejšnji poskusi NSKS so bili zaman. Odgovor ZSO je bil vsa leta isti: NJET. Problematičen je bil tudi pristop dr. Sturma k skupnemu, usklajenemu proračunu za Avstrijo in Slovenijo. Kot predpogoj je zahteval enakovredno podporo NŠKS in ZŠO in to brez vsake utemeljitve. Medtem ko je NSKS predložil do zadnje postavke razčlenjen proračun za urad zveznega kanclerja, dr. Sturm navaja za svojo organizacijo potrebno podporo v višini pribl. 6.000.000,- in to brez vsake razčlenitve, za kaj oz. za koga ta sredstva potrebuje. Izhodiščno mišljenje dr. Sturma je enaka podpora obema, vsebina se mu očitno ne zdi važna ali potrebna. Poleg tega sem jasno poudaril, da mora poleg proračuna biti usklajena med organizacijama tudi politika v sosvetu, kajti zgolj proračun ne zajame celotnega interesa narodne skupnosti. Ce usklajevanje, potem na vseh področjih, da ne bomo nadaljevali politike razdvojenosti in frakcioniranja v sosvetu: NSKS vnaša predloge, ZSO skupno s SPÖ in FPÖ pravi NJET; vidna in slišna prisotnost slovenščine je za NSKS potrebna, za ZSO je konflikt - zato le step by step, odlaganje sklepov in stalno zavlačevanje ter potiskanje odgovornosti stran od zvezne vlade na ravan občinskih odborov. Tako vendar ne gre, gospod dr. Sturm. Ko gre za usklajevanje finančnih sredstev, naj bo pot skupna, ko pa gre za politično usklajevanje nasproti zvezni in deželni vladi, so vaši pogovorni in koalicijski partnerji namesto NSKS zastopniki strank SPÖ in FPÖ. Tako tudi ni čuda, da usklajena stališča organizacij in podpisani zapisniki ne veljajo niti teden dni. Zamolčanje dodatnih podpor s strani Dunaja v trenutku, ko naj bi se v novem vzpostavljanju medsebojnega zaupanja in volje do reševanja odprtih vprašanj (teh je nešteto) usklajeval proračun tudi za Šlovenijo, spodmakne vsakemu poštenemu človeku stol izpod nog. Pa to ni prvi primer. Razni poskusi usklajevanja političnih zahtev narodne skupnosti nasproti zvezni vladi na Dunaju niso obrodili sadov. Osnutek Temeljnega zaščitnega zakona sosvet za slovensko narodno skupnost do danes ni obravnaval (posebej za to ustanovljena delovna skupina ni predložila ne poročila ne rezultata); predlog NSKS za vzpostavitev novega koordinacijskega odbora s korektivom - nobenega protipredloga ZSO ali odgovora, namesto tega nadaljevanje politike totalne blokade s strani ZSO. Tako ne gre, gospod dr. Sturm. Pot iz te zagate smo s strani NSKS neštetokrat nakazali in v obliki konkretnih predlogov posredovali ZSO; le odgovora ni. Skupno demokratično izvoljeno zastopstvo -skupna, usklajena politika nasproti Dunaju in Ljubljani - skupen proračun za vsa področja delovanja znotraj narodne skupnosti, ne le pariteta med političnima organizacijama, kot to zahteva dr. Sturm. To je najkrajša, najbolj enostavna in najbolj demokratična pot, ki bo naredila konec politiki blokiranja, ki gre samo še v škodo slovenske narodne skupnosti, pa tudi v škodo vseh organizacij in struktur koroških Slovencev. Potem dr. Sturmu tudi ne bo treba vabiti k organizacijam in društvom koroških Slovencev računskega razsodišča (Rechnungshof), kot je to napovedal na zadnji seji sosveta dne 14. 3. 1997 v Celovcu. Ne vem, kateremu predsedni-ku(-ci) kulturnega ali športnega društva, vodji dijaškega doma ali predsedniku(-ci) organizacije misli s tem dr. Sturm storiti kako uslugo. Za take poteze bo moral dr. Sturm iskati zaveznike in koalicijske partnerje brez dvoma še naprej v strankah SPÖ in FPO v sosvetu. V narodni skupnosti sami jih prav gotovo ne bo našel, razen da nam želi kcfo škodovati, ne pa pomagati. 4 Politika SLOVENIJA________ Mesec april -pomemben za koroške Slovence Galicija: bodo preprečili dvojezično skupino v vrtcu? Za Slovence na Koroškem bo mesec april eden odločilnih mesecev. Najprej bo slovenski zunanji minister Zoran Thaler obiskal Avstrijo, kjer se bo pogovarjal s predstavniki manjšin, nato pa se srečal z avstrijskim kolegom Schüsslom. Kot pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve, gre za sklop obiskov sosednjih držav, na katerih naj bi Slovenija dobila podporo pri vključevanju v Evropsko unijo in Nato. Prav tako naj bi se pogovarjala o vseh odprtih bilateralnih vprašanjih, med drugim tudi o položaju slovenske manjšine v Avstriji. Aprila bo najbrž ustanovljena tudi posebna komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu. Imela bo osem članov, in sicer naj bi v njej sodeloval po en član iz vsake poslanske skupine. Poslanci se zdaj še dogovarjajo glede imena komisije, saj eni menijo, da bi morali pristojnosti komisije razširiti na vse Slovence po svetu in ne samo na zamejce. Vendar bo po vsej verjetnosti ostalo pri imenu komisija za Slovence v zamejstvu, kajti resolucija o avtohtonih slovenskih manjšinah na tujem, ki so jo lani sprejeli poslanci, zavezuje ustanovitev državnozborske komisije posebej za zamejce. Kdo bo predsednik komisije, še ni znano. Za to funkcijo se potegujejo krščanski demokrati, socialdemokrati in liberalni demokrati. Končno naj bi aprila vlada imenovala tudi novega državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki naj bi nadomestil dr. Petra Venclja. Kandidatki sta dve: nekdanji poslanki Jadranka Šturm-Kocjan iz Liberalne demokracije Slovenije in Mihaela Logar iz Slovenske ljudske stranke. Ker se obe vladni stranki ne moreta sporazumeti, kdo bo vodil ta pomemben sekretariat na ministrstvu za zunanje zadeve, je bil podan predlog, naj bi Mihaela Logar postala državna sekretarka za Slovence po svetu, Jandranka Šturm-Kocjan pa za Slovence v zamejstvu. Jože Biščak To vsekakor zahtevajo gališki „Abwehrkämpferji“. REKLI SO Da v Galiciji nekateri krogi niso naklonjeni koroškim Slovencem, je znano. Na zadnji občinski seji še starega občinskega odbora, ki je bila v torek, 4. marca 1997, je „Abwehrkämpferbund - krajevna skupina Galicija“ staremu županu Joziju Wutteju in občinskemu odboru predlagal, naj sklene, da bodo otroške skupine v novem vrtcu samo izključno enojezične (nemške). Zanimivo ob tem je dejstvo, da otroški vrtec še ni zgotovljen. Na zgoraj omenjeni seji se potem o tem predlogu ni glasovalo. Z 11 : 4 so sklenili, da predlog odstavijo z dnevnega reda. Domenili pa so se, da bo ta predlog obravnaval na svoji prvi seji novi občinski odbor. V času, ko vidni koroški politiki zmeraj znova poudarjajo, kako se je vzdušje v manjšinskem vprašanju zboljšalo, je predlog s strani Pismo „Abwehrkämpferbunda“ me je zelo začudilo, kajti mislil sem, da se je vzdušje do slovenske manjšine res izboljšalo! MILAN BLAŽEJ občinski odbornik EL Sam sem svojega otroka že prijavil za dvojezično skupino. Če je zadostno število prijavljenih otrok, mora na vsak način biti dvojezična skupina. Zelo se tudi čudim početju ravnatelja dvojezične ljudske šole, ki se v pismu „Abwehrkämpferbunda“ izključno izreče samo za nemško skupino. HUBERT BUDAI, Mohliče Osebno se še nisem odločil, kako bom glasoval na občinski seji. RUDOLF TOMASCHITZ župan Galicije - SP „Abwehrkämpferbunda“ zaskrbljiv in čuden obenem. Novoizvoljeni občinski odbornik Enotne liste (EL) Milan Blažej je bil nad predlogom začuden in je poudaril, da | je predlog podpisal tudi ravnatelj dvojezične ljudske šole v Galicije Dieter Sporn. Blažej se sprašuje, kako je možno, da učitelj oz. ravnatelj, ki poučuje tudi slovenščino, podpiše tako pismo. Z začudenjem ugotavljamo, zakaj na tako dejanje ne reagira deželni šolski svet. Na vsak način pa je kuriozno, da ima dvojezični učitelj proti jeziku, ki ga sam poučuje, tak odpor oz. želi preprečiti možnost dvojezične skupine. Jasno je, da starši, ki imajo svoje otroke prijavljene tudi k dvojezičnem pouku, nimajo več zaupanja do takega učitelja. I. R. Koroška Hypo vidi svojo prihodnost v Sloveniji in na Hrvaškem V Clubu tre popoli je direktor Koroške Hypo dr. Wolfgang Kulterer predstavil poslovanje njegove banke v Sloveniji in na Hrvaškem v izredno perspektivni luči. Koroška Hypo se je leta 1993 odločila, da načrtno „osvaja“ prostor Alpe Jadran. Po besedah njenega direktorja dr. Kultererja to preprosto zato, ker živi na Hrvaškem, v Sloveniji in zgornji Italiji 15 milijonov ljudi, medtem ko je trg na Koroškem in v zahodnih deželah (vključno Nemčija) za koroška podjetja (ter še posebej za bančne ustanove) prenasičen. Trenutno se ukvarja Hypo v Sloveniji in na Hrvaškem z lea-sing-posli, „v bližnji prihodnosti pa bomo zaslužili tudi z bančnimi“ (dr. Kulterer). Prav tako naj bi že tekle priprave za poslovanje v Bosni in Hercegovini, ker „bo EU v obnovo teh dežel investirala ogromno mednarodnega kapitala“. „Kot se je izkazalo“, tako glavni menedžer Koroške Hypo, „je bila naša odločitev edino pravilna“. 20 odstotkov celotnega donosa naj bi danes Koroška Hypo zaslužila zaradi njenih hčerk v prostoru Alpe Jadran. Leta 2000 naj bi se ta delež zvišal do 50 odstotkov. Poslovni volumen v letu 1996 naj bi znašal v Sloveniji 2 milijardi šilingov, na Hrvaškem 1,1, v Zgornji Italiji pa 4,1. Pozitivno naj bi to vplivalo tudi na število zaposlenih pri Koroški Hypo: leta 1992 jih je bilo 270, danes jih je 500. Od 100.000 klientov naj bi bilo inozemskih 10.000, v prihodnosti pa želi Hypo delež inozemskih klientov vsako leto podvojiti. Glavni pogoj za ta razvoj Hypo vidi dr. Kulterer predvsem v njeni poslovni filozofiji. „Treba je na ustrezen način lobirati in pri tem upoštevati predvsem mentaliteto ljudi v Sloveniji in na Hrvaškem“, dr. Kulterer. Poudaril je, da ima odlične privatne slike, mdr. tudi z raznimi ministri. Prav tako se je zelo pohvalno izrazil o slovenskih in hrvaških poslovnežih. Posebnih pravnovarnostnih težav ne vidi, „čeprav se zavedam, da imam kot Avstrijec v primerjavi z domačini boljše možnosti, da po pot- Malih ne pojedo veliki, ampak hitri počasne. Dr. Kulterer rebi uspešno pritisnem na pristojnih mestih.“ Šicer pa je mnenja/ da je tako pravna varnost na Hrvaškem večja kakor v Sloveniji. Zelo važno se mu tudi zdi znanje slovenščine, hrvaščine in italijanščine. „Naša banka dosledno skrbi za izobraževanje sodelavcev v teh jezikih“, tako šef Hypo.i V tej zvezi je dr. Kulterer tudi ostro kritiziral koroško mentaliteto, „ki še vedno vidi v slovenščini in hrvaščini nekaj negativnega in zanemarljivega“. Še posebej pa ga moti zaspanost koroškega gospodarstva in dal jasno vedeti: Malih ne pojedo veliki, ampak hitri počasne. Bomo znali to resnico upoštevati tudi kot manjšinska skup- 5 Deželna razstava '97 Deželna razstava 1997 v Borovljah Pomemben člen je SPD Borovlje Od 26. aprila do 26. oktobra bosta Borovlje in njena okolica koroško srce, saj bo tam letošnja deželna razstava. Močno bo zastopano tudi tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Nad 900 eksponatov iz cele Evrope je pripravljenih za letošnjo deželno razstavo v Borovljah, ki bo večinoma v znamenju lova, puš-karstva in njene kulturne zgodovine. Celo najstarejši lovec - Ötzi, bo prisoten na deželni razstavi. Sicer ne v originalni obliki, pač pa dobesedno v živi obliki. Neki irski antropolog bo namreč od 5. junija do konca oktobra živel v Borovljah kot puščavnik. Sam si bo med drugim zidal bivališče, izdeloval primitivna orodja ter z njimi lovil in tako skrbel za hrano. Obiskovalci bodo lahko torej opazovali, kako so predniki v mlajši kameni dobi (neo-litiku) živeli in se preživljali. To in mnogo več bo na ogled na letošnji deželni razstavi v Borovljah, ki bo odprla vrata 26. aprila. Presenetljivo obširno in z bogatim programom pa je zastopano tudi Slovensko prosvetno društvo Borovlje, na čelu s predsednikom Melhi-orjem Verdelom. Društvo, ki je nosilec projekta, je s pomočjo SPZ, KKZ in Posojilnice izdelalo tako obširen program, da bo gotovo pomemben člen deželne razstave. Prireditve in razstave SPD Borovlje bodo v novi in stari posojilnici ter v kulturnem domu pri Cin-gelcu na Trati. V novi posojilnici bodo na ogled razstave Januša, Benetika in Zorke Weiss ter razna gospodarska predavanja, v stari posojilnici pa slike Avguština Mal-leja (zgodovinski prikaz Borovelj). Osrčje prireditev ŠPD Borovlje bo kulturni dom pri Cigelcu na Trati. Tam bo pripravljen poseben razstavni prostor, kjer se bo po stari navadi, ob nedeljah po sv. maši, odvijala tako imenovana „nedeljska posojilnica“. Pripravljen bo tudi delovni prostor lončarstva (works-hop), kjer bo obiskovalcem na voljo umetnica Rezika Novak ter soba s starimi ljudskimi instrumenti. Poleg tega bodo še dodatne kulturne prireditve, predvsem med Kulturnim tednom koroških Slovencev (od 12. do 16. maja). Prav za ta kulturni teden je igralska skupina SPD Borovlje naštudirala Finžgarjevo igro „Divji lovec“ (premiera bo 14. maja). Gledališko predstavo bodo v času deželne razstave enkrat na mesec redno uprizarjali. Vsekakor bogat spored, ki ga je za deželno razstavo pripravilo do-mace kulturno društvo. Da tako obširen projekt požre tudi mnogo ^jfda, pa je jasno. Predsednik SPD Borovlje Melhior Verdel: „Si-cer nao podpira gospodarstvo, tudi KKZ m SPZ, toda vsega skupaj je še vedno premalo. Žal od občine nismo prejeli nikakršnih podpor." Zakaj občina društvu ni dodelila denarnih podpor, pa je pojasnil občinski odbornik VS Borovlje mag. Peter Waldhauser: „Denar, ki ga je namenila občina deželni razstavi, se je skoraj izključno uporabil za pogojne potrebnosti, kot so to bile obnove raznih poslopij ter izboljšava infrastrukture.“ Kakokoli že, pravi Melhior Verdel, bomo pač morali še drugod Narečne filmske produkcije celovške univerze, ki nastajajo v okviru projekta „Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem" na Inštitutu za slavistiko v sodelovanju z Inštitutom za medijsko in komunikacijsko znanost, so v zadnjem času deležne vse več pozornosti. Filma o ovčereji „Biča, biča, su su su ...“ in „Schafzucht ohne Grenzen“ (izšla decembra 1996 pri celvški Mohorjevi založbi) sta prispevka h koroški deželni razstavi 1997 v Borovljah. Odlomki iz nemške verzije bodo predstavljeni na velikonočno soboto, 29. marca 1997, ob 16.30 v vseavstrijski televizijski oddaji Land & Leute na mreži ORF 2. Ponovitev oddaje bo 1. aprila, ob 12.35, prav tako na mreži ORF 2. Zaradi vse večjega zanimanja za filmski projekt doma in v tujini (po vsem alpskojadranskem prostoru) se je univerza odločila, da filme predstavi v okviru koroške deželne razstave 1997 širši javnosti. Gostišče Lausegger pri Ože-karju v Podnu, ki v domačem stogu za deželno razstavo pripravlja etnografsko razstavo o starem kmečkem orodju, je uni- zaprositi ter predvsem varčevati. Kljub denarnim težavam, zaradi katerih trpijo skorajda vsi razstavljale! na deželni razstavi, je bila pot, ko jo je zaoralo SPD Borovlje, popolnoma pravilna. Če si Melhior Verdel in njegovo društvo namreč ne bi prizadevala za sodelovanje, po vsej verjetnosti tisoče obiskovalcev deželne razstave niti opazilo ne bi, da v teh krajih živi tudi lep del koroških Slovencev. Franc Sadjak verzitetnemu projektu dalo na voljo stalno prizorišče za predstavitev filmov. V času razstave (od 17. maja do 26. oktobra) bo od jutra do večera na ogled pre-zentacijski video: Schafzucht ohne Grenzen. Sprahliche und volkskundliche Beobachtungen aus Südkärnten. Ein Beitrag zur Kärntner Landesausstellung 1997 in/ali Bica, bica su su su ... Jezikovni in etnološki utrinki iz dvojezične Koroške. Prispevek h koroški deželni razstavi 1997 v Borovljah. Filma sta etnološki narečni dokumentaciji o reji ovce očalarke nekoč in danes. Na prizorišču razstave bodo na voljo večjezične informacije o vseh doslejšnjih filmskih produkcijah. V okviru razstave bo potekala tudi prodaja videokaset. Filmi bodo na voljo tudi na glavnem prizorišču koroške deželne razstave (med drugim tudi pri Posojilnici) v Borovljah. Prodaja kaset na bi projektu omogočila nadaljevanje znanstvenoraziskovalnega dela. V večernih urah bo obiskovalcem deželne razstave na voljo dodatna kulturna ponudba, namenjena skupinam. Na posebno željo bodo prireditelji (julija, av- M. Verdel je s kulturnim društvom pripravit obširen spored za deželno razstavo. gusta in septembra 1997) pripravili filmske večere (tematika filmov: ovčereja ali mlini in žage oz. program po dogovoru). Za kraj in čas prireditve je iz tehničnih razlogov potreben pravočasni dogovor (prizorišče prireditve se lahko nahaja tudi izven območja boroveljske občine). Skupina naj bi imela vsaj po približno 15 udeležencev. Za podrobnejše informacije je na voljo dr. Herta Maurer-Lau-segger: Univerza v Celovcu Inštitut za slavistiko Universitätsstraße 65-67 A-9020 Celovec Faks: ++0043(0)463/2700-322 Tel.: ++0043(0)463/2700-315 e-mail: herta.lausegger@uni-klu.ac.at Za celoten projekt išče jo odgovorni še sponzorje, ki lahko pomagajo v vsakršni obliki (denarno, pri prodaji, pri razvijanju filmov idr.). Sponzorjem nudijo tudi zanimive možnosti v okviru razstave v Podnu. Informacije so dosegljive tudi po internetu: http://www.amway.co.at/ sponsorboerse/proj.htm Dokumentacija stare ljudske kulture V okviru Koroške deželne razstave 1997 bo v Podnu tudi posebna razstava projekta Univerze v Celovcu (fakulteta za kulturne vede, inštitut za slavistiko, Inštitut za medijsko in komunikacijsko znanost). ,,Bica, bica, su su su ... “ 6 Slovenija/Porabje Porabsko pismo Samostojna slovenska radijska postaja ^ Piše Ernest Ružič risrčno pozdravljene l—< spoštovane poslušalke ■ ■ I in poslušalci na valovni dolžini 106,6 megaherca!“ Za letošnji Božič naj bi se prvič tako ali s podobnim pozdravom oglasila iz Monoštra samostojna slovenska radijska postaja po-rabskih Slovencev. Zagotovilo, da bo ta velika želja slovenske manjšine na Madžarskem uresničena, so dali najvišji predstavniki madžarske in slovenske vlade, madžarske in slovenske radiotelevizije, v pripravah na ustanovitev prve slovenske samostojne radijske postaje z narodnostnim programom pa sodelujeta zelo aktivno tudi slovenski veleposlanik v Budimpešti Ferenc Hajos in madžarski veleposlanik v Ljubljani Istvän Öszi. Zveza Slovencev se je na pogovor o „Projektu slovenska ra- dijska postaja z narodnostnim programom" pripravila zelo temeljito. Sogovornikom v Monoštru je posredovala zanimive primerjalne podatke o minutah narodnostnega radijskega programa v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Zdaj, ko se odpirajo možnosti za širitev slovenskih radijskih oddaj na Koroškem oziroma za ustanovitev zasebne/samostojne radijske postaje, bodo podatki zanimivi tudi za naše bralce. Porabski Slovenci imajo tedensko 30 minut radijskega programa, koroški Slovenci 392 minut, Slovenci v Italiji (Trst A) 5040 minut, prekmurski Madžari (v Sloveniji) pa 3300 minut. Švojega radijskega programa nimajo štajerski Slovenci -manjšina, ki (še) ni priznana tudi v tem pogledu. Hrvaška in srbska manjšina imata tedensko 840 minut programa. Madžarska ima približno pol leta medijski zakon, ki predvideva ustanovitev samostojnih narodnostnih radijskih postaj. Državna slovenska narodnostna samouprava bo morala ustanoviti javno družbo, v okviru katere bo uresničen radijski projekt. Razrešeni so tudi problemi pri pridobitvi frekvence, in sicer na 106,6 megaherca. Manj problemov pri pridobitvi je bilo zato, ker pripravljajo nekomercialno lokalno radijsko postajo s slišnostjo v Porabju in delu Goričkega (v Sloveniji) ter z omejenim signalom proti Avstriji. Po dosedanjih predvidevanjih bi na začetku pripravljali dnevno zelo verjetno dve uri takoimeno-vanega živega radijskega programa. S katerim programom ali programi bo izpolnjen ostali čas na frekvenci, se bodo dogovorili, razmišljajo pa o predvajanju enega izmed programov Radia Slovenija. Ob nerazveseljivem dejstvu, da je v Porabju malo izobražencev, ne bo lahko sestaviti radijskega uredništva. Vendar so dosedanje izkušnje tudi na informativnem področju, da je mogoče najti sodelavce in pripravljati kakovosten časopis, kot je Porabje, in privlačne TV oddaje - Slovenski utrinki, le potruditi se bodo morali in „ozreti okoli sebe“. Tako pri izvedbi celotnega projekta kakor pri pripravi sodelavcev in programa porabski Slovenci računajo s pomočjo iz Slovenije. To pomoč jim je predsednik sveta RTV Slovenija Vojko Stopar tudi zagotovil.Veliko materialno in organizacijsko pripravljenost, ki je za mnoge celo presenetljiva, sta pokazala madžarska radiotelevizija (predsednik sveta dr. Mihäly Tannäs Revesz) in urad za narodne in etnične manjšine pri madžarski vladi Eva Orsos. Obetavno, ni kar reči. Jože Biščak SLOVENIJA V ŽARIŠČU Pozabljeni od države z""\ lovensko železarstvo je v resni krizi. Še lani se je V*z zdelo, da je sanacija uspešna in da bodo podjetja, ki so povezana v koncern Slovenske železarne, splavala iz rdečih številk, saj je država s posebnimi zakoni železarnam namenila skoraj 400 milijonov nemških mark pomoči. Toda najnovejši podatki kažejo, da so za leto 1996 namesto nekaj več kot milijon nemških mark dobička pridelale skoraj 100 milijonov nemških mark izgube - od tega samo jeseniški Acroni, ki je najsodobnejše opremljen in je bil deležen največje pozornosti države, 70 milijonov nemških mark. Za Acroni sicer pravijo, da se bo kmalu pobral, saj naj bi se naložbe vanj dolgoročno povrnile. Resne težave pa so na Koroškem, kjer bo ravenska železarna (in z njo povezana podjetja) brez državne pomoči propadla, predvsem zaradi nekaterih zgrešenih - tako menijo neodvisni strokovnjaki - odločitev vodstva koncerna. Ena takih (nerazumnih) potez je bila pred leti združitev ravenske in štorske železarne v Metal. To je koroške železarje potegnilo v izgubo, kar kažejo tudi gole številke. V štorškem delu Metala je bilo v prvih devetih mesecih lanskega leta za skoraj 13 milijonov nemških mark izgube, medtem ko je ravenski del imel pol milijona nemških mark dobička. Ravne so uspešnejše predvsem zaradi kvalitetnejšega proizvodnega programa (tako imenovan dolgi program). Poleg tega je njihova cena na tono jekla več kot 2000 nemških mark, medtem ko je povprečna cena v Štorah 800 nemških mark na tono. Korošci, ki dobesedno živijo od železarstva, pravijo, da so sicer pripravljeni ostati skupaj s Štorami, toda država mora v Metal vložiti najmanj 50 milijonov nemških mark, drugače bo skupno podjetje slej ko prej propadlo. V koncernu Slovenske železarne zavračajo tezo, da je bila združitev Jeklo Štore in Metala Ravne zgrešena, saj je skupno podjetje svetoval celo strokovnjak Phara. Nerodno je samo, da jim pred združitvijo ni uspelo dokapitalizirati podjetja, tako da ima zdaj težave z likvidnostjo. Nedavno je Korošce razburila tudi prodaja družbe Noži Ravne nemškemu podjetju, ki pa jo mora potrditi še vlada. Odločitev o prodaji Nožev tujcem je prebivalce zelo presenetilo, še posebej, ker je vodstvo koncerna prodaje ni imelo v načrtu, j poleg tega pa gre za eno najboljših firm v okviru Slovenskih železarn. Zato si na Koroškem postavljajo vprašanje, ali namerava država začeti s tiho razprodajo posameznih, gospodarsko zdravih delov in družb. Kar pa " kaže na pomanjkanje nacionalne strategije na področju gospodarstva, ki bi moralo odgovoriti na vprašanje, katera državna podjetja naj Šlovenci prodamo tujcem: ali dobra, da dobi država več denarja, ali slaba, ki bi sicer prinesla manjši izkupiček, toda ne bi bila v breme vseh davkoplačevalcev. Korošci se zato bojijo za svoj obstoj in preživetje. Desetletja so živeli z železarstvom, izkazali so se kot dobri in pridni delavci, danes pa nekoč cvetoča dolina zaradi mačehovskega odnosa države dobesedno umira in kliče na pomoč. Jo bo kdo uslišal? PISMA BRALCEV Smrtni greh vsakega poštenega novinarja, manipulacijo namreč, nam očita glasbeni etnolog mag. Bertej Logar - in se, greh je greh, obrača z očitkom celo na verski list, ne morda na očrnjeno uredništvo. Teden dni po volitvah namreč v slovenskem televizijskem sporedu ni videl vseh zastopnikov samostojnih slovenskih volilnih struktur, ki bi jih rad videl. Vsa čast jim! Da nam bodo vsaj slovenski kristjani dali odpustek, povem, kar mag. Logar v svojem pismu bralca ni povedal: da je v omenjenem prispevku volilni rezultat za EL povzel njen deželni predsednik Andrej Wakounig in da je obenem spregovoril tudi najuspešnejši kandidat slovenskih struktur Franc Jožef Smrtnik. Mirko Bogataj, ORF, glavni urednik Slovenskih sporedov Uspeh samostojnega nastopanja in integracijski model Na občinskih volitvah 9. marca so v deželno EL vključene samostojne slovenske liste dosegle zgodovinski uspeh. Ta uspeh je neizpodbiten dokaz želje koroških Slovencev po lastnem in samostojnem nastopanju na volitvah. Prirastek v nekaterih občinah, kot so Železna Kapla, Globasnica, Borovlje ali Dobrla vas, je bil senzacionalen. Mimo tega dejstva ne bo mogla ne predsednica DESKAM Ana Blatnik in prav tako ne predsednik ZSO Marjan Sturm, ki zagovarjata inte-gracijo_ v večinske stranke oz. v SPÖ. Že staro pravilo je, da ti volilci na dan volitev za zadnjo mandatno dobo prezentirajo račun. Če bi bila politika EL oz. samostojnih list napačna oz. etnocentristična in nacionalistična, bi morale le-te na volitvah zgubiti. Dejstva oz. številke pa kažejo popolnoma drugačno sliko. V občinah, kjer so imeli socialdemokrati dosedaj veliko večino, kot npr. v Globasnici in Železni Kapli, je kandidatom EL (podžupanu Bernardu Sadovniku in podžupanu Francu Jožefu Smrtniku) uspelo nagovoriti velik del socialdemokratskih volilcev. Temu dejstvu ni treba dodajati nobenih besed. Na občinskih volitvah je EL doživela velik oz. zgodovinski uspeh v mlajši zgodovini koroških Slovencev. Integracijska politika, ki jo predlaga SPO, pa je v dvojezičnih občinah nazadovala. Vsakdo potem lahko sam presodi, kakšno politično nastopanje želijo koroški Slovenci. Igor Roblek, Sele - Borovnica Analiza, da se človeku zmoti K članku „Se niso ničesar naučili?“ v SV, 20.3. 1997 Spoštovana gospa podpredsednica ZSO, žal Ti moram očitati, da si Ti tista, ki se ničesar ni naučila. V Slovenskem vestniku pišeš, da na Mnenj a/ Gospodarstvo Adrian Kert Z MOJEGA VIDIKA A j« m Nič več kaj zgubiti Občinske volitve so predočile koroškim Slovencem vsaj dve stvari: 1. da so slovenske liste nujno potrebne in 2. da morajo biti poleg narodnostne komponente tudi glede stvarne politike med izbranimi, se pravi med najboljšimi. EL in volilne skupnosti to že leta dokazujejo in občani to polagoma opažajo in zavzeto delo v obliki glasov pohvalijo. Kajti kdor zasleduje občinsko politiko in vedenje strank, temu ni ostalo prikrito, da so avstrijsko gledano največje stranke na občinski ravni pogosto vezane na direktive deželne oz. državne centrale. EL tega problema ne pozna in tako lahko deluje izključno po potrebah občinstva. Najočitnejši primer strankarske ujetosti prikazuje problematika čiščenja odplak, ki se tiče vsakega občana in njegove denarnice. EL in VS so v toku obstoja našle nekatere posnemovalce, ki so se zaradi utesnjenosti po strankarski knjižici odrezali od mater- ne popkovnice in ustanovili neodvisne liste, kjer jim je omogočena prav tista samostojnost, ki prinaša uspehe slovenskim in dvojezičnim listam. ZSO se je ob teh uspehih spet pokazala kot navidezni poraženec, ki se najbolje počuti, kadar se lahko sam pomiluje zaradi tako nepravičnega sveta. Komentarji v Slovenskem vestniku so vsaj toliko odveč, kakor lanski sneg, poleg tega, da iz njih veje duh morbiditete, saj organizacija kaže vse simptome počasnega hiranja in v deliriju kuje politiko po programu: Ni več kaj zgubiti. Zelo žalostno namreč je, da predsednik pomembne osrednje organizacije koroških Slovencev ne najde odkritih pohvalnih besed za uspešno delovanje slovenskih in iz slovenskih vrst porajajočih se dvojezičnih („odprtih") list. Edino, kar mu pride na pamet ob zgodovinskem prirastku, je, da je politika sosveta, ki mu trenutno pred- seduje, pripravila tla za uspehe. Bolj zgrešene formulacije ni možno najti (recimo, da je formulacija in ne miselni tok, kajti tako slabega političnega pogleda, namreč da kaotični sosvet vpliva na občinsko politiko, Sturm nima). Drugo, v čemur Sturm vidi vzrok za zmago, je odprtost, ki naj bi bila zopet sad politike ZSO. Vsakdo ve, kako težko je skočiti čez lastno senco. ZSO to ne uspe. Če Sturm trdi, da EL ni od začetka bila tisti politični element na dvojezičnem Koroškem, ki je vseskozi skušal najti konsenz med narodnima skupnostima, potem se mora prijeti za lastno glavo, saj je bil nekoč glavni kandidat sicer ne EL, ampak iz nje izvirajoče iniciative Drugačna Koroška. Gotovo drži, da je bila na začetku v ospredju narodnostna komponenta, čeprav je bila skrčena na minimum v obliki zahtev po dvojezični topografiji, kar je povzročilo sum in izrivanje. EL je kljubovala deloma hudemu pritisku in uspeh iskala v stvarni in angažirani občinski politiki ne prezreč vzroka ustanovitve. Sadovi, ki jih danes žanje, so izključno last njenega oranja trde ledine. Poleg tega objektivna politična presoja da spoznati, da ni EL bila tista, ki se je zapirala in odgrajevala, ampak so bili mnogi današnji volilci blokirani in druge stranke so se je otresale kot gobovca s predsodkom, da so aktivisti vsi slovensko nacionalni skrajneži. ZSO danes sama sedi na tem vozu. Saj ni več kaj zgubiti. Res ne? tiskovni konferenci EL niti z besedico nisem omenil, da se prav člani vodstva EL s svojimi listami nikjer niso izkazali. V vsej ponižnosti ugotavljam, da sem slej ko prej tajnik EL in da sem kot prvi kandidat v Dobrli vasi pridobil 88 glasov. Ponižno opozarjam, da je Bernard Sadovnik poslujoči tajnik EL in da mu je v Globasnici uspelo, da je EL odselj najmočnejša stranka. Že na kolenih si dovoljujem spomniti še na to, da je Franc Jožef Smrtnik v Železni Kapli pridobil nič manj kot 201 glasov in podvojil število mandatov EL, pa čeprav je podpredsednik deželne EL. Kaj torej pisariš? Še posebej sem vesel, da je bil volilni uspeh v mandatih tudi v Borovljah, na Bistrici v Rožu in v Škofičah. Boli me, da smo zgubili v Bilčovsu in pa v Straji vasi, kjer je bil prvi kandidat član upravnega odbora ZSO. Še posebej pa me boli in tudi kar precej razjezi, da skušajo nekateri naš skupen volilni uspeh zanalizirati tako, da paše v njihov zmeraj ožji ideološki koncept: če podpredsednica ZSO skladno z gospodom Ausser-winklerjem meni, da mora EL biti neuspešna, potem to tudi je - pa naj bojo številke, kakršne hočejo. Mag. Rudi Vouk, občinski odbornik EL, tajnik EL Sejem, namenjen kmetovalcem, poljedelcem in gozdarjem 36. Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju. Letošnji sejem kmetijstva in gozdarstva, naravnan v velikonočnem obdobju, je v tem času najpomembnejša kmetijska prireditev v Sloveniji. Posebna pozornost se bo tokrat dala predstavitvi sirarstva v sredogorju in višje ležečih predelih, kar se vključuje tudi v praznovanje 90. letnice mlekarske šole v Kranju. Pomembna bo tudi predstavitev kmečkega turizma, čebelarstva, mizarstva, lovstva in lovske kinologije. Tako bodo na primer tudi predstavili svojo dejavnost ter deželno razstavo v Borovljah koroški puškarji in Puškarska šola iz Borovelj. Letošnji sejem pa je tudi na posebni preizkušnji. Prvič se namreč srečava z brezcarinskim uvozom iz evropskih držav. Vpliva odgovorni še ne morejo ocenjevati, bojijo pa se, da različni načini proda- je po domovih, v trgovinah, preko katalogov in množičnih zastopnikov v carinski liberizaciji za sejme ne bodo najbolj ugodni. Kljub vsemu upajo, da bo sejemska tradici-. ja, ki vso ponudbo zbere na enem mestu, vendarle ohranila svoj vpliv in namen. Sejem kmetijstva in gozdarstva je vsekakor strokovna prireditev, ki je namenjena predvsem kmetovalcem, poljedelcem, gozdarjem in podobno. Zanimiv pa je tudi za ostale obiskovalce, saj je na njem mogoče kupiti tudi različna semena, galanterijo, pohištvo, prehrano, pijačo in podobno. Slavnostno odprtje sejma bo v petek, 4. aprila (ob 10. uri), odprt pa bo do 11. aprila (od 9. do 19 ure). Vstopnina znaša 45 šilingov. Parkiranje pa je brezplačno. 8 Kultura „Poročil se bom s svojo ženo“ Po 22 letih so Obirčani na domačem odru pri Kovaču zopet zaigrali veseloigro „Poročil se bom s svojo ženo“. Odrska dejavnost se je prebudila iz večletnega spanja. Igralska skupina SPD „ Valentin Polanšek“ na Obirskem. Foto: Weiss ROŽEK: Zanimivo predavanje Letos so Rožekarji priredili spet zdravniško predavanje, ki se je v preteklosti že zelo obneslo, saj se ga udeležijo tudi nemškogovoreči soobčani v vedno večjem številu. Tako so se odzvali vabilu v neverjetnem številu: razumljivo, saj sta predavala domača zdravnika! Zakonca dr. Elizabeth in dr. Gerald Kattnig iz Rožeka sta predavala o boleznih, ki imajo svoj izvor v duševnih težavah, s katerimi ima opravka vedno več ljudi. Danes je okoli tretjina do polovica takih bolnikov, čeprav se tega ne zavedamo. Težave s srcem, visok krvni pritisk, astma, srčni infrakt, stalna lakota ali pomanjkanje apetita, driska in za-sušenje, kožne bolezni, težave pri spanju, depresije in stalni glavobol so znaki obolenj telesa, ki imajo svoj izvor pri duši. Predavatelja sta predlagala, da se duševne težave naj vrednotijo kakor telesne bolezni, z bolnikom pa se naj čimveč pogovarjamo, ga bodrimo in mu predlagamo pozitivne stike z okolico. Saj je največja hiba današnjega časa, da ni več medčloveških stikov niti v družini niti med znanci in prijatelji. In da smo kaj pripravljeni obsoditi sočloveka brez zadostnih informacij o vzrokih njegovega ravnanja... pp Pri vsakoletnih občnih zborih domačega društva SRD „Valentin Polanšek“ se je vedno govorilo, da bi se naj zopet tudi na Obirskem igrale igre. Ta želja društveni ko v pa se je uresničila šele, ko sta ravnateljica ljudske šole na Obirskem Marta Polanšek in Mira Haderlap zbrali okrog sebe domače igralce in tako so pozimi začeli z vajami. V petek, 21. marca, je društvo SRD „Valentin Polanšek“ vabilo vse ljubitelje odrske umetnosti na krstno predstavo. Kovačeva dvorana se je kar hitro napolnila. Saj so vsi že zelo nestrpno čakali, da se zavesa odpre. Na odru soba, v kateri živita mož in žena, ki se prepirata zaradi malenkosti. Ker žena zaloti moža s prijateljico, se ločita. Na obisk k ločenima zakoncema, ki si morata še vedno deliti sobo, ker ne najdeta stanovanja, prideta starša. Vse se začne zapletati, na koncu pa se konča zopte vse srečno, saj se ločenca zopet poročita. Igra zelo realistično in na zelo smešen način pokaže življenje v zakonu. Vsi igralci, ki so po večini novinci, so svoje vloge odlično odigrali. Tudi občinstvo je zelo uživalo in igralcem kar med igranjem ploskalo. Vsi, ki so si og- ledali eno od dveh predstav, saj je bila v soboto ponovitev, so se lahko nasmejali kar za nekaj mesecev v naprej. Čestitka velja tudi režiserki Marti Polanšek, ki je igralce odlično pripravila, saj so govorili zelo lepo slovenščino. BRLIZG 10 uspešnih let Simone Weiss „Lepa je njena pesem, ker je lepa njena duša.“ S temi besedami je humorist Geza začel svoje spremljevalne besede skozi zgodovinski koncert slovenske est-rade umetnosti, koncert Simone Weiss s prijatelji, ki ga je Mariborčanka Simona -nekoč Miss Slovenije - obhajala na domačih tleh v mariborski Dvorani Tabor v petek, 7. marca 1997 na predvečer dneva žena. Simona (levo spredaj) v krogu otrok in staršev s Koroškega ob snemanju zvočnega posnetka za pesem „Najživi ijubezen/Liebe, nur mit Liebe" decembra 1994 V Ljubljani. Foto: Anton Schellander Ob 19. uri je v nabito polni dvorani več kot 3.500 ljudi - otrok, mlajših, mladih, starejših in starih - nestrpno čakalo na pričetek velikega dogodka ob 10. obletnici pevskega nastopanja Simone, ki ni bila predstavljena samo kot pevka in lepotica, temveč tudi kot žena, mati, velika prijateljica otrok in poslovna ženska. Najbolj pa jo odlikuje njena preprostost in človeška toplina, domišljavo obnašanje estrade zvezde ter vsakršne čedne in nečedne afere so ji tuje. Vrline, ki ob priljubljenosti njenih pesmi pri vseh generacijah, razlagajo dejstvo, da je bila ogromna dvorana razprodana že tri dni pred koncertom. Besedilo za večino svojih uspešnic si piše Simona sama, z izvirnimi in za uho vabljivimi melodijami pa jih opremlja večinoma njen mož Goran Šarac. Skupaj vodita eno največjih podjetij na zabavnoglasbenem področju v Sloveniji in sta tako sama svoja menedžerja, svoje usluge pa na poslovni ravni nudita tudi vsem, ki se jima zaupajo. To se je pokazalo tudi na jubilejnem koncertu, na katerem je ob Simoni oziroma z njo sodelovalo kar precej njenih pevskih prijateljev in prijateljic, prav tako iz vseh starostnih skupin. Svoj nastop je Simona začela s pesmijo Mati, ki jo je poklonila vsem materam za dan žena. Z njo je pel zbor otrok z njene bivše osnovne šole. Do prvega viška se je vzdušje v dvorani stopnjevalo ob pesmi Simpatija, ki jo pojeta Simona in Werner. Slednji je nato navduševal tisočglavo občinstvo še z nekaj svojimi pesmimi, med njimi tudi z uspešnico Valentinovo. Skupno je zapela Simona tudi s priljubljenim mladim ansamblom Slapovi, ki je prav tako oblikoval del koncerta. Humorist Geza je vedno spet postregel s posrečenimi vložki poljudne zabave in pritegoval publiko k sodelovanju. V zadnjem delu koncerta je zavrelo v dvorani ob vsaki Simonini pesmi, saj si je za konec prihranila svoje najbolj priljubljene uspešnice, med njimi brez dvoma trenutno najbolj popularno „Vzela sem Štajerca“. Poleg lepega, prijetnega in čistega glasu ter izklesano razločne izgovorjava razpolaga Simona s prikladnim repertoarjem telesnih gibov, s katerimi tvorno dopolnjuje zvočno izpoved. Njene pesmi so polne nezapletne, domiselne metaforike, ki ji mestoma ne gre odrekati pesniške vrednote. Poleg tega, da ima Simona Weiss v Podjuni kar nekaj slovenskih sorodnikov, je vzpostavila stik s Koroško tudi na ravni svoje umetnosti, ko je skupaj z otroki Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu in Mlade Podjune posnela v okviru Slovenskega sporeda ORF videoklip za Luč v temo 1994 na svojo protivojno uspešnico „Naj živi ljubezen“ kot miroljubni odgovor na zahrbtno podtaknjeno cevno bombo ob tej šoli v mesecu avgustu istega leta. Simoni Weiss pošiljamo ob njeni 10. obletnici pevskega delovanja prisrčne čestitke, ki jih povezujemo z željo po ponovnem srečanju na Koroškem. prof. mag. Anton Schellander Kultura 9 Dunaj: O bogastvu in siromaštvu Celo zunanje razmere so bile primerne: vigredni sneg, postni čas in predvelikonočno razpoloženje so tvorili smiselno ozadje za uspelo predstavitev slovenske umetnosti - prevod Cankarjeve „Hiše Marije Pomočnice“ in likovne razstave „Denar“. Umetniško delo mladega slikarja Nika Sturma. ! <'Milit i m 1 Tesna povezanost med Slovenci in Dunajem se najbolj zrcali v seriji predstavitev nemških prevodov slovenskih avtorjev. Po „Sloveniji“ Staneta Staniča, „Prazničnem letu Slovencev“ Nika Kureta (glej posebno pročilo) in prevodu „Kocbekovega berila“ (Lev Detela) se je oglasila založba „Drava" s prevodom „Hiše Marije Pomočnice“ (Das Haus der Barmherzigkeit). Podjetni založbi je s prezentacijo uspelo združiti kar tri ugodne aspekte: izkušenost prevajalca Erwina Köstlerja, ki je s tem opravil že tretji projekt o Čan-karju, izvirnost kraja dogajanja -promocija je bila v „Hiši usmiljenja“ v 18. okraju, in literarno-zgo-dovinski prispevek „Cankar in Dunaj“ časnikarja in avtorja Slavka Frasa. Pesnik Michael Gutten-brunner pa je - tako rekoč izven programa - mnogoštevilno publiko seznanil s svojim odnosom do Cankarja in slovenske književnosti. Roman je zadnji pa tudi najuspešnejši Cankarjev veliki tekst v romanopisni obliki. Snov je dobil iz svojega življenja na Dunaju, ko je stanoval pri Löfflerjevih v Ottakringu. Življenjsko zgodbo bolne Löfflerjeve hčerke Amalije „Malči“ je prenesel v širši okvir pripovedi o umirajočih vrstnicah v „Hiši Marije Pomočnice“ v Währingu. Glavna junakinja, neozdravljivo bolna Malči, preživlja svoje zadnje mesece v tej bolnišnici za kronično obolele, dokler ne umre. To kruto življenje -trpljenje - prekinjajo samo obiski od zunaj: podobe pokvarjenega sveta (malo-) meščanstva, pa tudi delavstva, kjer so doma prešuštvo, alkoholizem, krutost, perverznost in bolezni. Ta naturalistično izoblikovana zgodba iz začetka tega stoletja je pretresljiv dokument nasprotij med zunanjim in notranjim svetom, telesom in duhom, življenjem in smrtjo. To delo je treba brati - vseeno v katerem jeziku! Časi, ko se študentje še ure in večere razpravljalji o kapitalu, družbi in umetnosti, so tudi med klubaši mimo. Namesto dialektičnih prerekanj o vplivu in potrebi denarja sta se mlada umetnika in študenta umetnosti Niko Sturm ter njegov slovenski kolega Oliver Marčeta lotila slikarskega projekta, ki je po krstni predstavitvi v Št. Janžu na jazpolago tudi dunajski javnosti. Že naslov dela „Denar - Geld - Denaro“ napoveduje njegovo mednarodno raz- sežnost - že Rimljani so vedeli, da denar ne smrdi -, kar se zrcali tudi v odlično oblikovanem (troje-zičnem) katalogu in v bodočni poti razstave: naslednje postaje so Ljubljana, Trst in Nova Gorica. Kljub nedogledni miselni verigi na temo „denar“ sta oba umetnika v obliki pravokotnih oljnatih slik (bankovci) spretno in prepričljivo tolmačila vsak po svoje: Sturm se drži bolj intelektualnega, zadržanega in abstraktnega izraza, Marčeta pa je bolj izrazit, agitacijski in konkretnješi. Seveda pa razstava - ki je doživela razkošno vernisažo v obliki fešte - „živi“ od odličnega razstavnega prostora v umetniškem središču WURK. Herbert Seher LJUBLJANA________ Predstavitev „Koroške domovinske knjige“ V sredo, 19. marca, je predstavil namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler na prireditvi celovške Mohorjeve založbe, Avstrijsko-slovenskega in Slovensko-avstrijskega društva prijateljstva v Cankarjevem domu povsem razburljivo knjigo „Koroška. Domovinska knjiga“ avtorjev Bertrama K. Steinerja (besedilo) in Ferdinanda Neumüllerja (slike). Knjigo, ki je izšla pred letom dni v nemščini, je prevedel poznavalec Koroške dr. France Vrbinc odlično v slovenščino. Hvala Bogu, da je Koroška tudi drugačna, kakor se kaže v najnovejšem času mednarodni javnosti in sosedom po iniciativah proti tujcem na javnih gradbiščih in po plesu okoli rjavega teleta v Celovcu, ki ga je uprizoril kandidat SPÖ Siegbert Metelko v boju za celovškega župana! To drugačno Koroško prikazuje nova knjiga Mohorjeve. To je bilo mnenje številnih obiskovalcev predstavitvenega večera, ki ga je okviril priljubljeni Oktet Suha (hvalevredno, da v obeh deželnih jezikih), iz Celovca pa je prinesel pozdrave odbornik Mohorjeve dr. Jože Marketz, ki je menil, da je „z napetostmi na Koroškem težko živeti, če vzameš vse resno. Vendar se avtorja knjige pošalita“. Menil je tudi, da „je Mohorjeva kar dobra podoba za koroško stvarnost“. Pozdravne besede sta spregovorila tudi zastopnika obeh soprirediteljev, dir. J. Lau-breiter iz Celovca in prof. Kušar iz Ljubljane. Dr. Ausserwinkler pa je v svojem odlično sprejetem govoru dejal, da moramo odstraniti tudi meje v naših srcih, ki naj jih odpremo za svoje sosede, in da je nova knjiga prava umetnina, ki „nudi globok vpogled v deželo Koroško . . .“ Lep večer, ki je trajal v jutranje ure. B. K. Posrečen etnološki večer Mohorjeve Zabeležimo naj, da je predstaviteveni večer Mohorjeve založbe Celovec v Narodopisnem muzeju na Dunaju (v palači znamenitega generala Laudona blizu Korotana!), na katerem je sodelovala tamburaška skupina Slovenskega pastoralnega centra na Dunaju pod vodstvom bivšega Rožana Hanzija Gabriebla in so govorili etnologinja Alenka Ložar-Podlogarjeva, avtorjev sin dr. Primož Kuret in urednik knjige Alojz Ange-rer, zelo razveseljivo potekal in uspel. V knjigi „Das festliche Jahr der Slowenen“ (Praznično leto Slovencev) predstavlja čislani narodopisec Ni- ko Kuret glavne poteze svojega življenjskega dela raziskavanja šeg in navad na Koroškem nemškemu etnologu in nestrokovnemu bralcu, ki se zanima za to področje človekove kulture. Večer je izzvenel v domačem kramljanju ob domači mavžni iz Koroške. Kmečki kruh z Radiš, mošt, zaseka in domač sir iz Roža so prispevali svoje, da je večer tako dobro uspel. Kaže, da bo kazalo predlagati Inštitutu Urban Jarnik v Celovcu, da predstavi svoje narodopisne izdelke na podoben način na istem kraju. P. F. 10 PODKRAJ Zadnje slovo Gradišnikove matere Oktobra bi Terezija Skuti iz Podkraja pri Libučah dopolnila 85. življenjsko leto; rodila se je 6. 10. 1912 v Podkraju kot mlajša Obero-va hčerka. Še pred 2. svetovno vojno se je poročila v Podkraj na znano Gradišnikovo kmetijo. Možu Francu je rodila štiri otroke - Gretko, Hanzeja, Jožefa in Franceja. Gradišnikova domačija je slovela kot zavetišče globoke vernosti in velike ljubezni do narodne skupnosti. Zato ji ni prizanesel Hitlerjev režim; pregnal je Gradišnikove v tuji Hesselberg, a z zaupanjem v Božjo pomoč in pravičnost jim je uspelo premagati tudi to bridko usodo. Po vrnitvi na ljubljeni dom je skupno s prerano umrlim možem Francem obnovila Gradišnikov dom. Dela je bilo veliko, nič manj skrbi. Toliko bolj se je izkazala kot ženska in mati, ki jo je odlikovala pridnost in skrb za družinski blagor. Svoje zemeljsko potovanje je zaključila v soboto, 1. marca 1997. Pravični sodnik jo je odpoklical v večnost, da bi poplačal vso njeno ljubezen do Njega in njene domače. Pogrebna svečanost je bila v ponedeljek, 3. marca, pri Sv. Andreju v Spodnjih Libučah, kjer je rajna Gradišnikova mati našla svoje zadnje zemeljsko počivališče. Vodil jo je pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip, s pesmijo pa so se od nje poslovili pevci MGV Petzen. Žalujočim otrokom z družinami kakor vsem ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. - Kuj - Žalostne vesti Mnogi niso spoznali njegove blage duše Prejšnji teden (četrtek, 20. marca), je v bolnici Šentvid ob Glini nehalo biti dobrotljivo srce Marjana Srienca. Da ga tepe zahrbtna bolezen, je bilo marsikomu znano. Leta 1993 so ugotovili, da ima rak na pljučih. Kljub temu je bilo upanje, da ga bo premagal, veliko in upravičeno. Ko sem ga na začetku januarja tega leta srečal, je ustvaril videz, da se mu vrača zdravje. Sam pa se je še na bolniški postelji pripravljal na eno od glavnih vlog v umetniškem delu Egydija Gstättnerja „Orfej - pesem morja“ (rgžija Manfred Lukas-Luderer). Premiera bi morala biti v ORF-teatru, a mu je prerana smrt za vedno zaprla gledališko knjigo. 7. julija bi Marjan Srienc praznoval 48. rojstni dan. Marjan Srienc je bil širši javnosti znan predvsem kot prvi koroški Slovenec, ki se je posvetil filmskim vlogam. Štiri leta je obiskoval Slovensko gimnazijo, nato se izučil za trgovca in nekaj časa skupno s sestro Vido vodil domačo trgovino na Obirskem, ki jo je ustanovil njun oče Stanko. Nato se je v Ljubljani posvetil študiju filmske umetnosti in skrbel tudi pri SPZ za geldališko dejavnost. Mnogokrat smo ga lahko videli na televizijskih ekranih. Na primer v znani nemški kriminalni nizanki „Kraj zločina" („Tatort“) ali nič manj znani nadaljevanki „Soncu naproti“ („Der Sonne entgegen“). Sodeloval je v nepozabnem televizijskem opusu „Vas ob meji“ („Das Dorf an der Grenze“) ter v filmu o velikem alpinistu dr. Kugy-ju. Marsikdo pa se tudi še zelo dobro spominja njegove glavne vloge v Messnerjevem filmu „Vrnitev“, v katerem je ponazoril usodo slovenskega vojaka-partizana in pomen koroškega narodnoosvobodilnega boja. Njegov koroški dom je bil na Rebrci, njegov delovni prostor pa je bila v zadnjih letih Bosna-Her-cegovina. Odločil se je - s pomočjo avstrijskega zunanjega ministrstva - prispevati svoj delež pri odstranjevanju vojnih ruševin. Pomagal je lajšati človeško gorje. Delo, ki ga je opravljal, je bilo neverjetno mučno, soočal se je z neštetimi tragičnimi usodami vojnih žrtev. Bil je pristojen za vračanje pregnancev v Bosni-Hercegovini ter za identificiranje mrtvih, ki so končali v masovnih grobiščih. Kdor ni izkusil, kaj pomeni izvajati take naloge, bo težko razumel, kaj je zmogel rajni Marjan v svoji občudovanja vredni človeški kreposti. To je tudi dokazal, ko je na lastno pobudo zbral milijon šilingov, da je lahko vojnim žrt-vam-obolelim na ledvicah omogočil zdravljenje s pomočjo dialize. Skratka, bil je mož, navzven miren, v srcu pa poln ustvarjalne dobrotljivosti ter socialne tankočutnosti. Svoje zadnje zemeljsko počivališče je našel na Božji njivi na domači Rebrci. Pogrebna svečanost je bila preteklo nedeljo, 23. mar- ca. Vodili so jo domači župnik ■ Poldej Zunder ter dekana Kristo : Srienc in Hanzej Dersula. Pevsko : sta jo olepšala kapelški cerkveni zbor in Kvartet bratov Smrtnik. Pretresljive poslovilne besede je spregovoril avstrijski veleposlanik v Sarajevu dr. Zdravko Inzko, ki je imel milost bliže spoznati Marja- ! nove vrline. Prav tako sta tudi spregovorila prof. Janko Messner in Joža Rovšek. Dragi Marjan, mnogi na Koroškem niso spoznali Tvoje blage duše, niso hoteli videti Tvojih morečih skrbi, tihih upov in želja. Vsaj sedaj pa boš pri Pravičnem sodniku deležen zaslužene hvaležnosti in večnega veselja. Vdovi Mojci, hčerki Tanji ter vsem, ki bodo Marjana sedaj zelo pogrešali, velja naše iskreno sožalje. mag. Janko Kulmesch Žalostne vesti Umrl velik dušni pastir in kulturnik Ivan Matko Na tiho nedeljo se je končala zemeljska pot dolgoletnega dušnega pastirja in kulturnika, salezijanca g. Ivana Matka. Umrl je po dolgi in hudi bolezni v 87. letu starosti, ki ga je ob koncu njegovega trpljenja privezala na posteljo. Svoje skrivnostno trpljenje je kot pokončen in izredno delaven dušni pastir in kulturnik prenašal z Božjo milostjo. Pokojni g. Ivan Matko se je rodil 2. 5. 1910 v Gančanih v župniji Beltinci v Prekmurju (Slovenija). Leta 1923 je vstopil v salezijansko gimnazijo v Veržeju» po 4. letniku gimnazije Pa v salezijanski noviciat na Radni pri Sevnici. Leta 1932 je maturiral in napravil večne zaobljube. Že takrat kot tudi pozneje sta mu bila mladina jn delo z mladimi zelo pri srcu. Že med študijskimi leti je pomagal pri vzgoji v Mladinskem domu na Rakovniku v slovenski prestolnici Ljubljana. Leta 1938 je bil posvečen v duhovnika in takoj prevzel delo v mladinskem domu, ki ga je takrat vodil pokojni Franc Cigan. Ob njem se je usposabljal, da je po odhodu Cigana sam prevzel skrb za mladinski dom. Ob koncu 2. svetovne vojne so ga tedanje politične razmere prisilile, da je kot begunec zapustil nadvse ljubljeno domačo zemljo. Begunski val ga je zanesel na vetrinjsko polje, kjer je takoj prevzel skrb za begunsko mladino. V letih 1945-1950 je v raznih taboriščih, kot npr. v Spitalu ob Dravi, vodil mladinski dom in poklicno šolo. Od leta 1950 do leta 1986 pa je kot skrben in vnet dušni pastir deloval v selski župniji, ki jo je zelo vzljubil. v. Njegove zasluge za kulturno življenje so predvsem v Selah izredne. Razvoj kulturnega de-^ je bila zanj srčna zadeva. V Selah je s spretno motivacijo in velikim organizacijskim talentom bistveno prispeval h gradnji nove farne cerkve Marije Pomočnice in kulturnega do-ma- Nad 20 let je bil tudi odbor-nik Krščanske kulturne zveze (KKZ), kjer se je predvsem zavzemal za mladino, gledališče in šport. Bil je vnet zagovornik kulturne izmenjave med Slovenijo in zamejstvom. Sprejel je izzive časa in se zavedal, daje posamezen človek tisti, ki ustvarja zgodovino -in s tem močno SELE oblikoval selsko preteklost. Selška sedanjost je polna preteklosti g. Ivana Matka in bo vplivala tudi na prihodnost. Predvsem se je tudi izkazal kot spreten in dober režiser približno 100 gledaliških predstav v Selah. Kot najvidnejšo gre omeniti igro „Plavž“, s katero so Selani takrat nastopili tudi v celovškem mestnem gledališču. Vedno se je po zgledu sv. Janeza Boška zavzemal za športno udejstvovanje mladine in tako ustanovil športno društvo DSG Sele, ki še danes velja kot eno izmed najbolj aktivnih slovenskih športnih društev na Koroškem V novi farni dom je s svojim delovanjem vnašal življenje, zbiral je ob sebi farne in društvene skupine. Ravnal je po načelu, da mladini, ki se zbira v kulturnem domu, laže vsajaš v srca kulturne, narodne in verske vrednote. Kot posebno zaslugo velja omeniti, da je pokojni g. Ivan Matko bolj kot kdajkoli poprej znal nagovoriti farane ne glede na njih ideološko prepričanje za versko, kulturno in športno udejstvovanje. Po svoji upokojitvi leta 1986 je zadnja leta svojega življenja preživel na Tinjskem polju in v Železni Kapli. Rajni si je želel, da bi bil pokopan med „svojimi“ Selani. I. R. Pogreb župnika Ivana Matka SDB Na pogrebne obrede za pokojnim selskim kaplanom, provizor-jem in župnikom g. Ivanom Matkom SDB prejšnji četrtek, 20. marca 1997, je prišlo lepo število domačinov in tujih žalujočih gostov. Nova farna cerkev, ki jo je rajni zgradil skupaj s selskimi verniki, je bila nabito polna. Navzočih je bilo nad 40 duhovnikov sobratov. Še pred začetkom svete maše so pripravila sels-ka društva, ki jih je rajni pri njihovem delu z vso vnemo spremljal, neke vrste zadnje slovo. Predsedniki KPD „Planina“, PD Sele in DSG Sele, Martin Dovjak, Heribert Kulmesch in Franci Kelih, so se spomnili tajnikovih del v korist vsestranskemu razvoju športa in kulture v Selah. V poslovilnem govoru se ga je spomnil tudi častni predsednik DSG Sele in pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip. Sveto mašo je sooblikoval MePZ iz Sel. Pridigal je vodja slovenskih salezijancev Stanko Hočevar. Pokojni je bil tudi sam član salezijanskega reda. Od rajnega kaplana so se prišli poslovit tudi njegovi rojaki iz domače vasi Gančani v župniji Beltinci. Za farni svet župnije Sele je izrekel zahvalne besede pokojnemu Bertej Dovjak. V imenu občine Sele je spregovoril župan Engelbert Wassner. Za Krščansko kulturno zvezo je izrekel besede slovesa predsednik dr. Janko Zer-zer. Št. Andraž/Globasnica: Umrla Matilda Sollhard V torek, 4. marca, je v Št. Andražu v Labotski dolini za vedno zatisnila svoje oči Matilda Sollhard, rojena Skudnik. Rajna je bila rojena 7. 3. 1926_v Šlove-njah nad Globasnico. Že v mladostnih letih je doživela kruto usodo vojnega in povojnega časa. Usoda ji prav gotovo ni bila naklonjena, še predvsem zaradi smrtne izgube otrok in težke bolezni. Kljub temu se je rajna vedno rada vračala nazaj v rodni kraj in obiskovala znance. V soboto, 8. marca, so jo znanci in sorodniki pospremili na njeni zadnji poti v globaško farno cerkev in na globaško pokopališče. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Šticker, pesmi žalo-stinke je zapel globaški cerkveni zbor. Naj se rajna mati odpočije od zemeljskega truda in prejme pri Bogu plačilo večnega življenja. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Sadovnik 12 Rož - Podjuna - Zilja/Oglasi Ste jurist(ka) ali magister(tra) ekonomskih ved? Imate mogoče tudi že izkušnje pri podjetjih? Ste podjetni in angažirani? Potem ste ta pravi(a) za nas. Iščemo sodelavca/sodelavko s takim osebnim poslovnim profilom. Prošnie pošljite na: ZVEZA Bank r.z.z o.j., Bank und Revisionsverband reg.Gen.m.b.H., Paulitschgasse 5-7 9020 Klagenfurt/Celovec Vabimo vse koroške študente in študentke, ki nameravajo študirati na Dunaju, da se čimprej prijavijo za študentsko mesto v Korotanu. Nove študente bomo sprejeli konec meseca maja '97. Pismene prijave pošljite na naslov: Študenstki dom Korotan Albertgasse 46 1080 Wien/Dunaj Dr. Štefan Jelen zdravnik splošne prakse v Železni Kapli išče pomočnico za ordinacijo. Znanje obeh deželnih jezikov je obvezno. Prijave sprejema: dr. Štefan Jelen 9135 Železna Kapla 6 tel.: 042 38/8710 ČESTITAMO 75-letnico je pred nedavnim obhajala Marija Mischitz iz Že-luč pri Bilčovsu. Zvesti bralki od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Rojstni dan in god je obhajal Jožef Apovnik z Breznice pri Suhi. Slavljencu ob dvojnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Pred nedavnim je obhajal 50. rojstni dan dr. Tomi Partl z Mač. Boroveljskemu sodniku, kulturnemu delavcu in funkcionarju najvišje nogometne zveze ob tem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Na mnoga leta! Jožica Stern iz Stare vasi je minuli teden slavila 30. rojstni dan in god. Slavljenki ob tej priložnosti prisrčno čestitajo vso \ /Fairfieldu v Združenih drža-V vah Amerike je pred nedavnim praznoval svoj 75. življenjski jubilej Armin Kurbus. Koroški Slovenci mu iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in sreče. Slavljenec je takoj po vojni moral zapustiti svojo domovino - Slovenijo. Na Koroškem je bil za učitelja v Bilčovsu in v Šentlenartu pri sedmih studencih. Poleg svojega poklica se je vključil v kulturno delovanje koroških Slovencev. Še danes se spominjajo naši rojaki njegovega nesebičnega dela predvsem z mladimi. Tu na Koroškem je spoznal svojo ženo Ranco iz Šentlenarta. Koroška deželna oblast mu ni dala avstrijskega državljanstva in je tako moral zapustiti Koroško in se preseliti v ZDA. Tudi tam je bil stalno povezan s koroškimi Slovenci. Bil je dolgoletni poverjenik Mohorjeve družbe, organizator gostovanja zbora Gallus iz Celovca, ansambla Mladi mi in zbora Danica iz Šentprimoža, ki so gostovali pri naših rojakih v Ameriki. V Fairfieldu je ustanovil oktet domači ter ji želijo obilo osebnega zadovoljstva, predvsem pa sreče in veselja na novi poklicni poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. 87. rojstni dan je obhajal Ferdinand Woschitz iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Anamariji Polzer iz Šentprimoža, Frančiški Mit-schej iz Šentvida, Angeli Hobel iz Pogrč, Barbari Wutte iz Podgrada in Katarini Opert-schan s Plaznice. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljenkam prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružu- Zvon, s katerim je leta 1987 gostoval na Koroškem in v Sloveniji. Bilo je to nepozabno kulturno doživetje. Slavljenec tudi danes pozorno spremlja življenje koroških Slovencev, je mdr. zvest bralec Našega tednika in se mu ob tej priložnosti prisrčno zahvaljujemo za njegovo zvestobo našemu časniku. Čestitkam Našega tednika za njegov osebni življenjski jubilej se pridružujejo Krščanska kulturna zveza in vsi njegovi osebni prijatelji-. je uredništvo Našega tednika. V Horcah je obhajala rojstni dan Ana Kežar. Čestitamo in vse najboljše! 24. rojstni dan bo na veliko noč obhajal Mario Oraže iz Sel. Čestitkam prijateljice in domačih se pridružujejo člani nogometnega moštva DSG Sele ter uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenje-no Milki Brumnik iz Šentruperta, ki je slavila 80. življenjski jubilej. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Prav tako lep življenjski jubilej, 75. rojstni dan, je obhajal Janko Male s Kota v Selah. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! V Železni Kapli je slavil 65. rojstni dan Tomi Jug. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojirn članom: Mariji Dumpelnik iz Šteb-na, Mariji Šranc iz Nonče vasi, Heleni Mert iz Bistrice nad Pii-' berkom in Mariji Daniel iz Libuč pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljenkam prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Celovcu je obhajala rojstni dan in god Marija Konec. Za dvojni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Mici Ressmann z Reke, ki je obhajala rojstni dan. Vse najboljše! 30. rojstni dan je obhajala Marija Pack iz Trabesinj. Čestitamo in želimo obilo sreče in veselja tudi v prihodnje! Rudi Kunet iz Šentjakoba je slavil 40. rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebnega zadovoljstva! Angelika in Mario Igerc iz Male vasi pri Globasnici sta obhajala rojstni dan. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje za prihodnost! ČESTITKA TEDNA Armin Kurbus - 75-letnik l I ( 13 Rož - Podjuna - Zilja GLOBASNICA Domača ustvarjalnost v ospredju Jubilejni, 25., Globaški kulturni teden se je minulo soboto iztekel s komedijo „Poročni list“ gledališke skupine KPD „Planina“ iz Sel. Otroški popoldan je posta! že prava stalnica Globaškega kulturnega tedna. Na cvetno soboto je minil letošnji 25. jubilejni kulturni teden. Prireditelja, Slovensko kulturno društvo Globasnica in Slovensko prosvetno društvo „Edinost”, sta lahko ponosna na dolgotrajno tradicijo te osrednje izobraževalne in kulturne prireditve v Podjuni. Globaški kulturni teden je eden izmed redkih etabliranih prireditev na sploh. Drugi podobni poizkusi nemških in slovenskih društev so se hitro spet končali. Edina izjema je še Kulturna vigred v Rožu. 25 let pa pomeni tudi kritičen pogled nazaj in kritičen pogled naprej v Prihodnost. Globaški kulturniki so pred leti, ko je pešalo zanimanje za prireditve kulturnega tedna, vsebino nekoliko spremenili. Prireditve so osredotočili v prvi vrsti na domačo kulturno ustvarjalnost, še predvsem s poudarkom na posebni kulturni dediščini. V zadnjih letih pa je tudi uspelo nagovoriti kvalitetne strokovne referente iz lastne občine. Uveljavila se je tudi ideja o stalni razstavi domačih in drugih ustvarjalcev. Ravno tako je bil uspešen lanskoletni pasijon, katerega so letos delno nadaljevali s pasijonskim petjem domačih zborov. Gledališke predstave, otroški popoldnevi in kuharski tečaji so zaokrožili uspešnost kulturnega tedna. Da se je pot domačega kulturnega ustvarjanja uveljavila, dokazujejo vsakoletne naraščajoče številke obiskovalcev. Ob tem pa se je treba zavedati, da je od tega večina domačinov, ki obiskujejo prireditve. Ugotoviti pa je tudi treba, da globaški kulturniki ob vseh teh prireditvah jasno vključujejo tudi narodnopolitične in komunalnopolitične teme. Društvi se ne umikata z narodnopolitičnih prizorišč, ampak se vsi slovenski dejavniki dopolnjujejo v korist pozitivnemu razvoju slovenske narodne skupnosti. Skupna pot, ki je zasnovana na političnem pluralizmu in narodnopolitični samostojnosti ter samozavesti, je doprinesla prav gotovo k uspeše-nemu razcvetu kulturnega tedna v zadnjih 25 letih. Društvenikom želimo, da bi jubilej izkoristili za nov zagon v naslednje tisočletje, Globaškemu kulturnemu tednu pa mnogo uspeha. Na veliko soboto (29. marca), se bodo globaški „bokvarji“ zopet s svojimi baklami odpravili na sprehod po poljih. „Bokvarji” se bodo srečali ob 21. uri na parkirišču pred gasilskim domom v Globasnici (ob vsakem vremenu). Ljubitelji domačih šeg in navad so prisrčno vabljeni! Sele: Hanzi Čertov novi predsednik podpornega društva 28 let je predsedoval društvu proti požarnim škodam Franci Roblek. . Ua cvetno nedeljo je lmel° Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah svoj redni občni zbor. v selskem farnem domu se je zbralo lepo šte-Vll° članov. Dosedanji Predsednik društva Franci , ftoblek je otvoril občni zbor !n P°dal svoje poročilo. Nato je poročal še poslovodja društva Nanti Pristovnik. Na dnevnem redu obč-nepa zbora so bile tudi volitve novega odbora, toanc Roblek je naznanil, a nepreklicno odstopa po 28 letih predsedovanja. Prav tako je naznanil svoj odstop tudi poslovodja Pristovnik, ki je v tej funkciji deloval 49 let. Od mesta revizorja je tudi odsto-P' Franc Oraže, ki je to funkcijo opravljal 35 let. Novi predsednik D! Hanzi Čertov bo skušal število članov (trenutno nad 110) v prihodnje zvišati. Franci Roblek, po domače Pušelc, je predsedoval društvu proti požarnim škodam 28 let. Kot vodja občnega zbora je bil predlagan Nanti Olip, ki je to funkcijo tudi sprejel. Stari predsednik je za novega predlagal Dl Hanzija Čer-tova, ki ga je občni zbor so- glasno izvolil. Novi predsednik se je uvodoma zahvalil za izkazano zaupanje. Kot enega izmed glavnih ciljev je imenoval ojačitev zavarovalnice do take moči, da bi vsi Selani lahko imeli pri njej proti požaru zavarovane hiše. Društvo ima trenutno nad 110 članov. Sestav novega odbora: predsednik Dl Hanzi Čertov, nadaljnji odborniki: Marjan Olip, Karl Dovjak, Stanko Kelih, Tomi Jug, Gustl Čertov, Tomi Oraže, inž. Hell Juch, Franci Kelih ml., Hermann Kelih, Toni Olip in Franci Mak. Revizorja: Nanti Olip in Franc Roblek. Nova poslovodkinja naj bi postala Mici Mak. Igor Roblek OB ROBU Oelsko društvo proti požarnim škodam Oje eno izmed redkih tovrstnih društev, ki so se še ohranila. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1904. Namen društva je bil ta, da lahko vsi posestniki poslopij in hiš zavarujejo le-te proti požaru. Med 2. svetovno vojno je bila zavarovalnica ukinjena. Po vojni je bil eden izmed glavnih in-iciatorjev za ponovno poživitev društva pokojni Hanzi Olip, p. d. Užnik. Ponovno rojstvo društva je bilo leta 1949. Prvi predsednik po vojni je bil Janko Kelih, p. d. Zgornji Mlečnik iz Zgornjega Kota. Za njim je prevzel predsedovanje društva Franc Roblek, p. d. Pušelc, ki je to funkcijo opravljal 28 let. Zanimivo in obenem tudi občudovanja vredno je dejstvo, da društvo živi tako dolgo. Nadalje je zanimivo, da so Selani v veliki meri zaupali domači slovenski zavarovalnici, in ne tuji. Društvu želimo tudi v prihodnje vse najboljše in da bi se še naprej tako dobro razvijalo. T A PETEK, 28. marec 18.10-19.00 Križev pot A SOBOTA, 29. marec 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do T srca E NEDELJA, 30. marec 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten. Duhovna misel (dr. M. Ostravsky) 18.00-18.30 Praznična E (P. Zunder) N PONED., 31. marec 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. V 18.00-18.30 Glasbena oddaja R TOREK, 1. april 18.10-19.00 Otroška oddaja A SREDA, 2. april D ■ 18.10-19.00 Glasbena mavrica Večerna 21.04-22.00 1 ČETRTEK, 3. april u 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila ©©CDBa QDÄKKj CS©B©§gA NEDELJA, 30. marec '97, 13.05 PONEDELJEK, 31. marec 1997 ORF 2, ob 3.30__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Vstajenje - začetek novega življenja: duhovna misel za velikonočno nedeljo • Velika noč: največji cerkveni praznik spremlja kopica običajev • Velikonočni izlet: Kobarid v dolini Soče • Računalniška animacija za otroke: Risanka s Primorske • Glasbeni vigredni sprehod tamburašev iz Loč ob 20-letnici obstoja ansambla RADIO/TV, PRIREDITVE Sobota, 29. marec RAPIŠE Velikonočna baklada Čas: ob 22. uri Zbirališče: pred kulturnim domom na Radišah Prireditelj: SPD Radiše Nedelja, 30. marec LOČE Slavnostna prireditev - „20 let Tam-buraški ansambel Loče“ Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 20. uri Na jubilejnem koncertu sodelujejo: Dvojezični zbor/ Der zweisprachige Chor, Kvartet Rož, MopZ SRD Jepa-Baško jezero, Tamburaški ansambel Loče. Po koncertu ples. Igra „Trio Agaton". Prireditelj: SPD Jepa-Baško jezero Pondedeljek, 31. marec POBRLA VAS Premiera igre: „Anton Pomperdon in vsi pomperdon!“ Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Čas: ob 19. uri Nastopa: Otroška gledališka skupina SRD „Srce“, Dobrla vas Četrtek, 3. april SELE Šolska medicina in/ali alternativna medicina Predava: dr. Ivan Ramšak amalgan, športna medicina, akupunktura, nevtralterapija, kiroterapija, homeopatija, prilagojena kineziologija Kraj: v farnem domu Čas: ob 19.30 Prireditelj: KPD „Planina“ ŠENTJAKOB V ROŽU Knjižne presoje Kraj: Regionalni center Šentjakob Čas: ob 19. uri Sodelujejo: dr. Silvija Borovnik, Horst Ogris, dr. Denis Poniž, dr. Barbara Simoniti, Vinko Ošlak - stalni člani pogovornega kroga Prireditelj: Katoliška prosveta Petek, 4. april ŠTENTJANŽ Podijska diskusija „Rundfunkliberalisierung kommerzielle Einfalt oder kulturelle Vielfalt“ Kdaj: ob 19.30 uri Kje: k&k cneter v Šentjanžu Diskutanti: Dr. Sepp Brugger, Ingrid Palmetzhofer, mag. Joško Viasich, mag. Brigitte Busch Vodja diskusije: Sonja Wakounig Prireditelj: k&k center v Šentjanžu, SPZ ŽITARA VAS Odprtje etnološke razstave o lanu in ovci: „Ko bo cvetel lan“ Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Žitarl vasi Kulturni spored: Folklorna skupina SPD „Trta“ Prireditelj: Kumst in SPZ Sobota, 5. april ŽITARA VAS „4-xang - Männer Xangsverein“ (Nastop članov ansambla Wilfried Scheutz, Eik Breit, Kaus Kofler in Heinz Jiras) Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Žitari vasi Prireditelj: Kumst Vstopnice v predprodaji (Tel.: 04237/2243) Nedelja, 6. april ŠMARJETA V ROŽU Vigredni koncert „s pesmijo v pomlad“ Kraj: v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu Čas: ob 19.30 uri Sodelujejo: cerkveni zbor Šmarjeta, MGV Schneerose, Vokalna skupian VOX iz Pliberka, Turnersee Terzett ŽELEZNA KAPLA Spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pas-terka-Lenarta Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču v Železni Kapli Kulturni spored bodo oblikovali domači prosvetarji Prireditelj: Zveza koroških partizanov ŠMIHEL Igra: Obtoženi volk Čas: ob 11. uri (po maši) Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Bilka" iz Bilčovsa Prireditelj: KPD Šmihel Sreda, 9. aprila CELOVEC Literarni večer s priljubljenim in priznanim pesnikom Nikom Grafenauerjem Letošnji Prešernov nagrajenec nam bo ob prijateljskem srečanju bral iz svojih del in kaj več razodel o sodobni slovenski poeziji Čas: ob 18. uri Kraj: v Mladinskem domu (Mikschallee 4) v Celovcu Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji RAZNO Sobota/Nedelja 5.-6. aprila 1997 ŠENTJANŽ Workshop „Dva jezika - en radio" Kraj: k&k center v Šentjanžu Čas: ob 9. uri Cilji: Organizacijska vprašanja k workshopu Število udeležencev je omejeno na ca. 15 oseb, ki bodo delali pod vodstvom v malih skupinah. Stroški za udeležbo znašajo 200,- šil. za šolarje, študente in vajence, za vse ostale pa 400,- šil. (vključno s prehrano). Po želji organiziramo tudi prenočišča. Prijave in informacije: Helmut Peissl AGORA Lobnik 16, A-9135 Eisenkappel/Železna Kapla, Tel.: 04238/558, Fax: /8232 Cilji: Udeleženci zbirajo izkušnje ob pripravah radijskih sporedov, učijo se ravnati z aparati, doživljajo, da radio ni čarovnija, temveč je lahko za vsakega odprt demokratični medij. OGLAS Vabimo vse koroške študente in študentke, ki nameravajo študirati na Dunaju, da se čim prej prijavijo za študentsko' mesto v Korotanu. Nove študente bomo sprejeli konec meseca maja 97. Pismene prijave pošljite na naslov: Študentski dom Korotan, Albertagas-se 48, 1080 Wien/Dunaj. ---- -------------------------- eta 1956 sem v članku „Naš narodno politični an-L—tipol“ vzbudil za današnje pojmovanje nepopisen odpor s strani naših takratnih političnih voditeljev to in onostran Karavank in prinesel vrsto očitkov od „belogardizma“ preko „titoizma“ do „kominformizma“. Za nepoučene o takratnih razmerah naj omenim, da se je po drugi svetovni vojni prenesel spor „za ali proti socialistični ureditvi Jugoslavije“ na zamejsko Koroško in se izrazil v tako imenovani „ideološki vojni“. Ta pa je pravzaprav obstajala bolj v glavah gotovih slovenskih koroških političnih voditeljev, medtem, ko jo je podeželsko kmečko prebivalstvo bolj z začudenjem spremljalo, saj ni bil to njihov problem in niso vedeli s to „ideološko vojno“ kaj početi. V takratnem strupenem in s sovraštvom napolnjenim ozračjem je poskušal omenjeni članek na napol znanstven način - prvič v povojni dobi za; mejske Koroške - razčleniti mirno in trezno naše takratne razmere. Pokazal je, da je imela takratna „ideološka vojna“ v bistvu gospodarsko politično ozadje zaradi interesov takratne Jugoslavije v približevanju do zahoda. Da bi preprečila zahtevo koroških Slo; vencev po internacionalizaciji njihovih narodnostnih proble; mov, je sprožila Jugoslavija na zamejskem Koroškem ideo-; loški spor, pri katerem so takratni emigrantje iz Slovenije igrali odločilno vlogo, ne da b se zavedali, da služijo s tem v bistvu interesom režima, kateremu so sicer z vsem srceitj nasprotovali. Takratni slovenski politik , na zamejskem Koroškem, po- j polnoma neizkušeni v med' ( narodni politični igri, se nisc | znašli v mednarodnih interes' t nih silnicah. Bili so vrženi med ; mlinska kamna interesov vzhoda in zahoda - nastajala ie šele mrzla vojna in železi t zavesa -, bili so zbegani in so \ se zaletavali iz ene skrajnost p v drugo. F Današnje razmere v Sl°' e veniji se mi zde za čuda pb' E dobne takratnim razmeram h3 F zamejskem Koroškem. Tud a Slovenija se v približevanj11 b EU ne znajde v interesni11 z vplivih tako gospodarskih kb v političnih sil. Še manj pa se n zavedajo slovenski politiki te' 5 sne povezave med gospoda1 n skimi in političnimi interes1 a Zato se mi zdi smiselno, d P Nadaljevanka 15 ^ Zamejski koroški i Slovenci po drugi svetovni vojni in Slovenija danes Piše dr. Dušan Nendl „Vere in ideologije so zato, da služijo človeštvu, ne obstaja pa človeštvo zato, da se ga v imenu ver in ideologij pribija na križ“, je moto razmišljanj dr. Dušana Nendla o odnosu koroški Slovenci in Slovenija. Na to temo je lansko leto predaval tudi v KSŠŠD. Njegova izvajanja objavljamo v nadaljevanjih. nespremenjeno in neokrnjeno podam članek iz leta 1956. Odločilni dogodek v našem narodno političnem življenju na Koroškem po letu 1945 je bil brez dvoma nastanek dveh nasprotujočih si političnih skupin. Kljub čustveni bolečini, ki jo je ta razkol povzročil prenekateremu narodno čutečemu Slovencu, kljub morebitni čustveni, politični ali idejni pripadnosti eni ali drugi skupini, je vendar potrebno, da poiskusi-1710 mirno in trezno poiskati vzroke, ki so privedli do nastanka nasprotujočih si polov ter raziskati globjo naravo današjih nasprotij. Kateri so bili torej momenti, ki so omogočili nastanek naših notranje političnih nesoglasij? Preden si poskušamo odgovoriti na to vprašanje, si oglejmo, ali so v naši narodni zgodovini že obstajali podobni antipoli in predvsem, ali je bila narava teh anti-polov političnega ali svetovnonazorskega značaja. Tak vpogled v slovensko politično zgodovino se zdi močno upravičen, saj obstaja Koroška kot manjšinski problem šele pi letu 1918, ko nas je državna meja ločila od našega narodnega^ telesa, medtem ko je bila Koroška pred to dobo eden naj-I bolj dejavnih in naprednih delov slovenskega naroda. Slovenci so se že v prvi do-bi svojega prihoda v novo domo-v|no, sedanjo Koroško, znašli Pred dvema antipoloma, ki sta prevladovala v takratni dobi. Na sni strani trenje med Slovenci in . ,v®rcj’ kar je predstavljalo naš politični antipol, ter med krščanstvom in poganstvom, kar je bilo izraz takratnih svetovno-na-zorskih antipolov. Iz pokristjanje-vanja Srbov in Rusov, ki nikdar ! n'so Poznali upora proti krščan-' stvu, vidimo, da obstoj in izravnava med svetovnonazorskimi anhpoli ne zavzemata nujno niti . političnih niti kulturnobojnih na- sprotij, pod pogojem ,da se svetovnonazorski pol ne veže niti na kulturne niti na politične tradicije. Ta pogoj je bil pri pokristjanjevanju vzhodnih Slovanov v polni meri izpolnjen. Ko sta se brata sv. Ciril in Metod podala med Slovane, nista poskušala presajati grške kulture na slovanska tla, še manj sta bila nositelja bizantinskih političnih interesov, temveč sta se vživela v slovansko kulturo in ji celo ustvarila prve pismene temelje ter podpirala moravske Slovane v njihovi težnji po politični neodvisnosti od Germanov. Pri pokristjanjevanju Slovencev ta pogoj na žalost ni bil izpolnjen. Zaradi tesne povezave političnih interesov Bavarcev s pokristjanjevanjem, kateri so pod pretvezo, da morajo pokristjaniti poganske Slovence, širili dejansko svojo politično moč, je prišlo do večkratnega upora Slovencev proti krščanstvu, ki pa so bili v bistvu izraz narodno-politič-nega odpora. In to sovpadanje političnih in svetovnonazorskih antipolov je že v prvi dobi slabilo našo narodno moč, ker se v uporih proti Bavarcem takrat že pokristjanjeni Slovenci iz verskih ozirov niso mogli v polni meri pridružiti poganskim upornikom, kakor je na drugi strani slabilo razširjevanje krščanstva, ker so ga poganski Slovenci odklanjali iz političnega odpora. In tako je že takrat nastala nesrečna alternativa, ali je narod pred vero ali obratno, alternativa, ki je pri drugih narodih nepoznana, ki pa se pri nas kot dramatični zaplet vleče skozi vso našo zgodovino prav do današnjega dne. Ta alternativa, ali bolje rečeno, ta poiskus sovpadanja svetovnonazorskih in političnih polov, je zadušila toliko obetajoče nastajanje političnih antipolov med „mlado“- in „staro Slovenci“ v dobi našega narodnega prebujevanja, antipolov, katerih jasna definicija bi bila našemu narodnemu razvoju samo v korist, kar jasno dokazujejo razmere na Goriškem, kjer se je razvil neke vrste politični dualizem in katera je postala s Trstom vred najzavednejši del Slovenije. Ko se je v poznejši dobi svetov-no-nazorsko trenje zlasti pod vplivom dr. Mahniča še poveča- lo, je praktično svetovno-nazor-ski pol nadvladal nad političnim, s čimer je bila politika spodrinje-na s področja, ki ji pripada, namreč izbojevati za svoj narod čim večjo politično in z njo zvezano gospodarsko neodvisnost. Pa tudi v verskem pogledu je sovpadanje političnega in svetovnonazorskega pola prej škodovalo kot koristilo. Na eni strani je sililo zlasti slovensko inteligenco iz političnega v verski antagonizem ali vsaj agnosticizem, medtem ko je na drugi strani dajalo verskemu življenju prizvok političnih manifestacij in politično- Zgrešeno bi bilo misliti, da je sovpadanje političnih in svetovnonazorskih polov samo slovenski pojav. DR. DUŠAN NENDL verske demagogije, s čimer se je versko življenje samo poplitvi-lo in pozunanjilo. Zgrešeno bi bilo misliti, da je sovpadanje političnih in svetovnonazorskih polov samo slovenski pojav. Le vzroki, ki vodijo do sovpadanja omenjenih polov, so v posameznih deželah in narodih različni. Toda kjerkoli se je to sovpadanje pojavilo, lahko povsod opazujemo, da ni bilo koristno niti za eden niti za drugi pol. Tipičen primer za to je francoska revolucija. Kot politična antipola sta se v takratni dobi v Franciji pojavila na eni strani meščanstvo, ki se je vedno bolj zavedalo politične in gospodarske tlačenosti ter na drugi strani fevdalna stanova plemstvo in duhovščina, ki meščanstvu nista hotela dati zaželjenih pravic. Ker izravnava nasprotujočih se interesov ni bila mogoča po mirni zakoniti poti, ker pač francoska družbena ureditev ni bila za to usposobljena, je nastala revolucija. Fevdalni stanovi so zagovarjali svoje predpravice tudi s krščanskega stališča, poskušali so torej enačiti svoj politični pol s svetovnonazorskim (krščanskim) polom, s čimer so avtomatično potisnili svoje politične nasprotnike v svetovnonazorski antipol, t. j. verski antagonizem. Sovpadanje politično-go-spodarskih in svetovno-nazorskih polov je francosko revolucijo samo zaostrilo, kar je bilo fevdalnim stanovom v pogubo, verskemu življenju pa močno škodovalo. In če pogledamo v današnjo dobo, ko se vrši proces izravnave med socialnima antipoloma, kapitalizmom in socializmom (kapitalom in delom), lahko jasno opazimo, da kjerkoli je kapitalizem poskušal enačiti svoje stališče s krščanskim svetovnim polom, je nujno potisnil nosi-telje drugega socialnega pola v ateizem, kar velja zlasti za Evropo. Da tako sovpadanje socialnih in svetovno-nazorskih antipolov ni nujno, nam nazorno dokazujejo rezmere na Angleškem, kjer se je izravnava socialnih teženj že izvršila, in v Ameriki, kjer je ta izravnava šele v procesu, a v nobeni izmed teh dežel socialna borba ne nosi svetovnonazorskega, temveč izključno socialno politični značaj. In kot paradoks evrospkim razmeram izzveni dejstvo, da je versko življenje v omenjenih deželah ravno v delavskih krogih najmočnejše. Šibke začetke tendence ločitve med svetovnonazorskimi in političnimi antipoli lahko opazujemo že tudi v Nemčiji in deloma celo v Avstriji. LIESNIG BAÜ I Hoch- und Tiefbau Ges.m.b.H. 9150 BLEIBURG/PLIBERK Telefon (0 42 35) 20 59 Kopalnica Kurjava Ml NAČRTUJEMO IN GRADIMO Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in znancem družina WERNER FINDENIG 9125 MITTLERN / METLOVA Tel. 0 42 32 / 62 22 allround-druck «V Vrne le, aller Art. Transparente, l/Jerbetteln, Aaslapen- and Aa toleschrifjtanipi TSlirt — Plalate — Briefjt. Vesele velikonočne praznike želijo ODVETNIKI CELOVEC, Karfreitstraße 14/111 Vesele velikonočne praznike želi dr. Janko TISCHLER odvetnik Neuer Platz 7/11 9020 Celovec Vsem cenjenim gostom in znancem želita vesele velikonočne praznike DRUŽINA WERNIG DRUŽINA KÜPPER KOČUHA, tel. (0 42 26) 246 Blagoslovljene velikonočne praznike • AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel telefon 0 42 30 / 323 Frohe Festtage wünscht PAPIERFACHGESCHÄFT Anita WOLTSCHE Kumeschgasse 3 9150 BLEIBURG Telefon: 0 42 35 / 34 40 Wir bieten Ihnen eine große Auswahl an: • Hochzeitsanstecker in allen Farben • Tischdekoration - Servietten, Kerzen, Bänder... • Tauf- und Kommunionskerzen • Gebetsbücher für Kommunion und Firmung sowie Rosenkränze • Alles für den Muttertag Wir beraten Sie gerne und freuen uns auf Ihren Besuch Vsem gostom in znancem žeti vesele velikonočne praznike Inh. Jutta Riedl 9143 St. Michael/Šmihel 34 tel. (0 42 35) 42 66 Vsem gostom, prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike Gostišče - Restavracija - Kegljišče J U E N N A ČEPIČE PRI GLOBASNICI telefon (0 42 30) 271 Posebna ponudba za veliko noč SPECIALITETE OD JAGNJETA Vesele velikonočne praznike želi MAG. KARL VOUK DRŽAVNO UPRAVIČEN IN ZAPRISEŽEN CIVILNI TEHNIK A-9150 PLIBERK/ BLEIBURG, RINKOLE / RINKOLACH 24 Vesele velikonočne praznike žeti ZIMMEREI KULMESCH ŽAGA IN SKOBLJARNA SÄGE- UND HOBELWERK Ges.m.b.H. Vogrče/Rinkenberg 80, 9150 Pliberk/Bleiburg, Tel. 0 42 35/32 14 Vesele velikonočne praznike Vam želi /BOŽIČ) CHRISTIAN BOŽIČ C0 HOF 42 A-9143 ST. MICHAEL /&£a ee. oZaž/Ka /ifrčo/f/o s’ eoc/e-Čav-o/. Vesele velikonočne praznike želi ODVETNIK dr. Branko PERČ 9150 PLIBERK/BLEIBURG 10.-Oktober-Platz 15 Vesele velikonočne praznike želi Imeisterbetrieb umu Orgelbau OTTITSCH A-9170 FERLACH / BOROVLJE Reßnig 39 Telefon (0 42 27) 26 40 v o POSOJILNICA-BANK O ZVEZA BANK O ZADRUGA- market Blagoslovljene velikonočne praznike želi sorodnikom, znancem in odjemalcem SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA z nastavljene! ŠMIHEL NAD PLIBERKOM, tel. (0 42 35) 25 3?' •TRGOVINA • KMETIJSKI STROJI • OKNA • VRATA STANOVANJSKA OPREMA TAPEZIERERMEISTER HANZEJ WUZELLA 9184 Št. Jakob v R./St. Jakob I. R Telefon 0 42 53/85 13 Z NAMI NA DOPUST V ISTRO 11. MAJ: Materinski dan vožnja s kosilom šil. 350,- v Castel Monte v Italiji Dopusti v UMAGU - tedenski aranžmaji od 25. 5. do 14. 9. 1997 pavšalna cena s polpenzionom od šil. 1.370,— naprej Vaš partner za transport + turizem A-9141 DOBRLA VAS, Telefon: 0 42 36 / 20 10-0 Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vesele velikonočne praznike! VAŠE DOMAČE PODJETJE sžfan Gregorič WASSER-G AS-HEIZUNG SANITARNE NAPRA VE / CENTRALNE KURJA VE SOLARANLAGEN /SOLARNE NAPRA VE Kleindorf / Mala vas 5, Tel. 0 42 30 / 270 GLOBASNITZ / GLOBASNICA mmsi r a" » =/ '"hM J‘i 1 // /I V: J \ V \ Založba v Celovcu, tiskarna v Vetrinju pri Celovcu, dijaški Modestov dom v Celovcu, ŠTUDENTSKI DOM KOROTAN NA DUNAJU, DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA V CELOVCU, SOBE ZA GOSTE V KOROTANU NA DUNAJU IN v Modestovem domu v Celovcu. Predstavništvo v Ljubljani... (Cenjenim bralkam in bralcem Alašega tednika želimo vesele velikonočne praznike in lepo vigredI X,. Vi 11 9 A Okvirno sliko /' smo prevzeli . , i iz otroške ‘‘ ’» slikanice / Ko je zemlja še rasla (Marko Kravos, Klavdij Palčič), kije C izšla v knjižnem daru celovške Mohorjeve za leto 1997. OHORJ povezuje rojake preko vseh meja.. Celovec - Mohorjeva hiša faks: (0463) 51 41 89 Viktringer Ring 26 Dunaj - Korotan tel.: (0463) 56 5 15 - 0 Albertgasse 48 tel.: (92) 403 41 93 Poljanska cesta 97 faks: 402 31 03 tel.: (061) 301 097 Ljubljana - Predstavništvo faks: (061) 328 988 DOMi Celovec - Modestov i Dr. Joško Tischler Park 1S tel.: 0463) 36 6 22