Nekaj ključnih
problemov
družbenega
razvoja
Reprodukcijska sposobnost ljub-Ijanskega gospodarstva se celo ob so-razmerno dobrih poslovnih rezulta-tih slabša. ker se delež sredstev za razširjeno reprodukcijo v ustvarjal-nem dohodku nenehno znižuje. Ljubljansko gospodarstvo je tudi močno zadolženo. pretežni del teh sredstev je že angažiran, tako da je efektivna akumulativna sposobnost majhna. Skromna razpoložljiva sred-stva zahtevajo združenje in še racio-nalnejše gospodarjenje. Del teh sredstev se združuje za izvajanje do-govorjenih nalog na ptxlročju ener-getike in infrastrukturc, kar po-sredno zagotavlja tudi nadaljnji ra-zvoj Ijubljanskega gospodarstva.
Ljubljansko gospodarstvo je gledc na strukturo izredno pcx)vrzeno ko-njunkturnim gibanjem in je zlahka
ranljivo. Zato temelji načrtovani ra-zvoj na zagotavljanju stabilnejše go-spodarske rasti, ki bi jo omogočila gradnja nekatcrih večjih gospodar-skih objektov s področja materialnc proizvodnje. Gospodarski razvoj ni v zadostni meri izhajal iz večjih novih kapitalno intenzivnih naložb, iz av-tomatizacije in rnodernizacije po-stopkov, temveč pretežno iz zaposlo-vanja. Stalne tendence ekstenziv-nega zaposlovanja so btle le redko prekinjene. Nižjo stopnjo rasti zapo-slovanja smo zabeležili le v primerih izjemno slabih poslovnih rezultatov ali ob odločni zahtcvi družbenopoli-tičnih dejavnikov, da je razvoj po-trebno graditi predvsem na kvalitet-nih elementih in ne na povečanem zaposlovanju.
Eden pomembnih virov deviznega preliva — turizem je v upadanju. de-vizni primanjkljaj v zunanjetrgovin-skih odnosih pa Ljubljana v dokajš-nji meri pokriva pravz neblagovnim izvozom. Dejstvo je namreč, da je Ijubljansko gospodarstvo v veliki meri vezano na uvoz, ki ga ne pokriva z izvozom. Le polovica uvozne vred-nosti je v industriji pokrita z izvo-zom.
Preskrba s kmetijskimi pridelki in osnovnimi živili je še premalo načr-tovana in vse preveč prepuščena po-sameznim delovnim organizacijam. Zato sta ponudba in cena kmetijskih pridelkov podvrženi stalnim niha-njem. Še bolj zaskrbljujoče je, da mesto oziroma občine nimajo svojih blagovnih rezcrv in zato lahko oskrba v kritičnem času odpove že -v nekaj dnch. Tudi drobnoprodajna mreža trgovin za osnovno preskrbo v Ljubljani ni ustrezno razvita, saj jc graditcv trgovin močno zaostajala za gradnjo stanovanj in ni dosegla načr-tovanega in dogovorjenega obsega.
Splcl navedcnih problemov se na razliene načinc odraža pri organizi-ranju in učinkovitosti delovanja družbonih dejavnosti. Navzkrižje med gospodarsko in demografsko rastjo Ljubljane je ključni problem urcsničcvanja začrtanih ciljcv in nalog tega planskega i)bdobja.
ig