seriška Domovi ima AMERICAN m KMRf? IM IAMOUAO« OMK.f National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 20, 1970 $10V€NIAM STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Nekaj borbenih enol bo ostalo v Vietnamu državni tajnik W. P. Rogers Prizna, da bo moralo ne-kaj borbenih enot ZDA o-stati v Južnem Vietnamu za obrambo ameriških podpornih oddelkov. Washington, d.c. — družene države bodo pustile v užnem Vietnamu del svojih 0rbenih enot, ki bodo pa poteg-^jene iz rednega boja. Služile odo v prvi vrsti obrambi oskr-0valnih, letalskih in topniških ?n°k ki bodo pomagale doma-^1Tl oboroženim silam, dokler ne 0c*° te sposobne same prevzeti teh nalog. Državni tajnik bliam P. Rogers je posebej Poudaril, da je treba ločiti med 0jevanjem in med borbenimi oddelki. Ameriške enote bodo tmiak-^■1ene iz borbe, pa bodo ostale olno v Južnem Vietnamu, se-veda le tako dolgo, kot bo to j’Wno. To utegne biti le nekaj et> lahko pa tudi ducat in več, 0,t na uči skušnja v Južni Ko- reji. W. p R0gers je potrdil, da je rdečl dotok lani iz Severne-Vietnama v, Južnega za nad P°lovico manjši od onega v letu Dejal je, da pričakujejo, letos ne bo večji, preje še ^njši. Izrazil je upanje, da redsedniku Nixonu ne bo treba Premeniti načrtov o umiku a-čet iz ; Južnega Vietna-v ’ četudi računajo vojaški 'niki tam, da bomo rdeči po-an gverilsko vojskovanje in asbja nad civilnim prebival- stvom, hiogip kjer in kadarkoli bodo y. a^unajo, da bo v Južnem ^.^amu, ko bodo domače obo-.' 116 sile prevzele vojskova-^l0*- ostale še vedno od 200,000 ° 240,000 Amerikancev, od te-^ nemara dober del borbenih lep v..ki bodo'čuvale skladišča, SCa in ameriške podporne rt^te’ 2lasti vrste tehničnih odmikov. ^apež pozdravil lgerijo radi človeškega Postopanja v Biafri j '^VlKAN. — V nedeljo, ko žicfaPež Pavel VI. govoril mno- zdr na Petrovem trgu, je po-jeravi^ nigerijsko vlado, ker se *°SWla nasilju in maščevanju člo ?0ra^eno Riafro in postopa k0te^0 z žrtvami vojne in la- ie nn^nlJ0 PreJe sva-_ pred nevarnostjo množičnega ja] i * * * v Biafri, je sedaj de- br ’ a 2 “veseljem sporoča do-Jjj Vef^> ki so ga dosegle” iz ^lafri^8’ °^as^ pomagajo b ba bi se čim preje vrnila v r,si»o življenje. glavnem mestu Ni-sVa .f’ 80 bile po papeževem jilu 1 u glede Biafre proti nje-°clkl m0nstraciie, vlada pa je hied0nila Vsako pomoč katoliške Zao-•riaro^ne dobrodelne organise Caritas Bdafri. Novi grobovi Frank R. Brentar Včeraj je umrl v Lake County-Memorial bolnišnici 74 let stari Frank R. Brentar s 5513 Carry Avenue, rojen na Reki na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA pi'ed 70 leti, zaposlen do pred 5 leti pri mestu Clevelandu, mož Mary, roj. Vokač, oče Franka J., stari oče Franka T., Michaela, Susane in Mary Therese, brat Jeroma, Avgusta in Mary Stupar. Pokojni je bil član HKZ št. 10, HBZ št. 14 in Kat. borštnar-jev št. 1420. Pogreb bo jutri ob 8.30 zjutraj iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Pavla na E. 40 ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh. Joseph Malovrh Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 29312 White Rd. 57 let stari Joseph Malovrh, doma od Sv. Jošta nad Vrhniko v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1953, mož Mary, roj. Grdadolnik, oče Sophie, Mary Ann, Josepha, Stanleyja in Martina, brat Franceta, Vinka, Mihe, Sofije, Francke in Ivanke (vsi v Slov.). Pokojnik je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Društva Najsv. Imena pri Sv. Feliciti, Slovenske pristave in Katholic Knights of Ohio. Pogreb bo iz GrdinLwega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na All Souls pokopališče v četrtek. Čas še ni določen. Stanley Stankewicz Včeraj popoldne je po težki bolezni nenadno umrl 60 let stari Stanley Stankewicz, do upokojitve zaposlen pri Dohrn Co., vdovec po Rosi, roj. Papež, oče Rose Mary Gliha in pok. Patricie, dvakrat stari oče, brat Felicie Becker, Leona, Victorja in Edwarda Stanwycka. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.30 iz i Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Zahod še ne verjame v v mirne sožiije rdeče vrste sredi Evrope PARIZ, Fr. — Sovjetska zveza in njeni sateliti so se hudo zagnali v idejo, da je ^ *,?t 'Mse,.Wn GEORGE H. CARSWELL V VRHOVNO SODIŠČE ZDA PINE CITY, Minn. — Župnik rev. Francis Gaber je bil od tukajšnje cerkve Brezmadežnega Spočetja prestavljen v Duluth. Njegov novi naslov je: Rev. Francis Gaber, Good She-treba u- Phercl Catholic Church, 109 So. Poizvedovalni količek Mrs. Ris Amalija, Paunero 1760, San Miquel GSM, pcia A. Aires, Argentina, išče družino Andreja in Marije Habjan (mož dona z Gorenjskega, žena iz Litije) ter Alojzija Novaka iz Žužemberka na Dolenjskem. Kdor bi o imenovanih kaj vedel, je prošen, da sporoči Mrs. Ris Amaliji na gornji naslov. stvariti sredi Evrope “mirno so- 59 Ave' W'’ Duluth, Minn. 55807. žitje”. Pogoje zanj naj ustvari velika konferenca vseh evropskih držav, ki naj se čim preje sestane. Poziv za tako konferenco je prišel iz Moskve že davno. V zahodni Evropi je bila ideja sprejeta zelo ugodno, se je pa zadnje čase podpora za njo ohladila. Povod za tako spremembo je dalo sovjetsko stališče, da naj se take konference udeleži tudi A-merika. Na videz je ta pobuda čisto nedolžna, lahko se pa za njo skriva marsikaj, kar sploh ne spada v Evropo. To odkritje je rodilo sum, da Moskva skriva za svojo taktiko nekaj drugega, toda kaj? Zavozljalo se je vse v Nemčiji. Več mirnega sožitja v Evropi ne more biti brez miru med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Zahodna Nemčija je za to, ni pa stavila takih pogojev za mir med Ulbrichtom in Brandtom, ki bi že naprej ubili vsako upanje na sporazum. Ulbricht misli drugače. Njega ne briga toliko mir v Evropi kot obstoj njegovega komunističnega režima v Otroci naj pomagajo rdečim v boju v Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Zavezniški vojaški viri trdijo, da imajo dokaze, da rdeči pozivajo v svoje oborožene enote že tudi otroke stare cd 9 do 15 let. Večji so vključeni v borbene čete, manjši pa so dodeljeni skupinam, katerih naloga je izvajati sabotaže, polagati bombe in vršiti u-more. Rdeči so včeraj dobili v zasedo četo južnovietnamskih oficirskih kandidatov. Od napadenih jih je bilo 18 mrtvih, 35 pa ra-Vzhodni Nemčiji. Poslal je vajenih. Rdeče izgube, če jih je Bonn načrt pogodbe med obema kaj bilo, niso znane. Nemčijama, ki vsebuje take do-| ----—*— --------------- ločbe, da jih je Brandt nujno, “vplivno področje” v Evropi. A- merika in Sovjetska zveza trdita, da ta domneva spada v do-tedaj tudi evropska konferenca mišljijo, toda strah ima tako ve- odkloni. če se Brandt in Ulbricht ne moreta sporazumeti, Predsednik Richard M. Nixon je včeraj imenoval 50 let starega Georgea Harrolda Carswellla iz Tallahassee, Fla., za novega člana Vrhovnega sodišča namesto odstopiv-šega Abe Fortasa. Vse kaže, da bo Senat imenovanje naglo potrdil. WASHINGTON, D. C. — Po va, kot je to običaj pri takih dolgem iskanju in preudarjanju imenovanjih. G. H. Carswell je je predsednik Richard M. Nixon izjavil, da nima nobenih delnic včeraj imenoval naslednika članu vrhovnega sodišča Abe For-tasu, ki je pod pritiskom Senata in javnosti odstopil. Predsednik je imenoval na njegovo mesto najprej lani zveznega sodnika in nobenih drugačnih poslovnih zvez z gospodarstvom. Nekaj delnic ima njegova žena. Trdijo, da je George Harrold Carswell konservativen južnjak, pa vendar konstruktiven človek. za sožitje nima veliko smisla. Vendar je Moskva še zmeraj za to idejo in še celo ne nasprotuje misli, naj se konference u- like oči, da se ne da hitro zbrisati iz možgan. Posledica tega diplomatskega valovanja je pa jasna. Zanima-deleži tudi Amerika. To je pa le nje za evropsko konferenco je povečalo nezaupanje pri večini padlo in ni na vidiku noben do-NATO članic do gornje konfe- godek, ki bi zanimanju zopet po-rence. Večina se namreč boji, da magal na noge. Veseli se pa Ul- gledala in podrobno preiskala bi Moskva utegnila porabiti bricht, ki se mu ni treba bati vse okoliščine in ni našla na konferenco, da se z Ameriko' za cbstoj komunističnega reži- imenovanem nič obtežilnega. dogovori, kako bosta delili ma v Vzhodni Nemčiji. Isto je storila tudi davčna upra- C. F. Haynswortha Jr. iz Južne , Pri svojih razsodbah na zvez-Karoline, pa ga Senat ni marali nem sodišču se je trdno držal potrditi. Po tem porazu je pred-' zakonov, tudi tistih o civilnih sednik skrbno in z vso natanč- pravicah. Vodniki boja za civil-nostjo proučeval možne kandi- ne pravice trdijo, da je bil pridale. Končno se je odločil in stranski in v tem pogledu ni včeraj objavil, da želi imeti v dovolj odločno podpiral črnskih Vrhovnem zvezne m sodišču zahtev in pritožb, predsednika zveznega prizivnega sodišča Georgea H. Carswella iz Floride. * £ ' George Harrold Carswell je bil demokrat, pa je v času predsednika Eisenhowerja prešel na republikansko stran in bil imenovan za zveznega javnega tožilca za severno Florido leta 1953. Pet let kasneje ga je predsednik Eisenhower imenoval za zveznega okrožnega sodnika, kjer je bil predsednik sodišča, ko je bil lani imenovan na višje zvezno sodišče in junija od Senata tudi soglasnp potrjen. Borci za civilne pravice so ugovarjali tedaj njegovi potrditvi in bodo brez dvoma tudi sedaj. Kljub temu prevladuje v Senatu prepričanje, da njegovo imenovanje ne bo naletelo na toliko odpora, kot imenovanje C. F. Haynswortha lani. Predsednikov tiskovni tajnik Ziegler je dejal, da je FBI pre- Hitro smo zaplavali na viharno politično morje rS?U>WAVr teSblačno in mrzlo. Naj višja CemPeratura 15. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Kongres končal svoje zimske počitnice in začel novo zasedanje, predsednik Nixon mu bo pa prebral v četrtek svojo prvo poslanico o stanju Unije. To sta za politično zgodovino gotovo važna dogodka, ki pa ne povesta vsega. Več pove na primer primerjava letošnjega začetka politične sezone z lanskim. Lani se je zasedanje 91. kongresa začelo skromno in ponižno. Demokratska kongresna večina še ni prebolela u-darca, ki ga je utrpela z izgubo oblasti v Beli hiši. Ni se pripravila na opozicijo, ki nanjo ni preveč navajena. Zato se je morala zateči v defenzivo: Izjavila je, da hoče počakati, kakšna bo republikanska politika doma in na tujem, in šele potem reči svojo besedo. Nixon je s tem računal in odlagal debate o svoii politiki, da je imel pred demokrati tem dalj časa mir. In res je imel mir tja do pozne spomladi. Letos sta politično stanje in kongresno razpoloženje precej drugačna. Vodilni demokratski člani Kongresa so že pred prazniki napovedali, da bo Kongres odrejal sam sebi svojo politiko in da ne bo čakal na prišepetavanje iz Be- le hiše. Načelnik demokratske senatne večine Mansfield je napovedal, da bo senat najprej e opravil delo na zakasnelih nakazilnih zakonih, kar bi moralo biti storjeno že lani. V predstavniškem domu so pa — ob premajhni zainteresiranosti predsednika Mc-Cormacka vzeli vodstvo pri odrejanju politike in zakonodaje kar načelniki rednih Domovih odborov. Predsednik Nixon je na vse to premalo pazil in sedaj mu grozijo težave v Kongresu. Mansfield je namreč že včeraj postavil na dnevni red v Senatu glasovanje o nakazilnih zakonih za tajništvo za delo ter za tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo v skupnem znesku 19.7 milijonov. Zakon ne bi bil sam po sebi politično kočljiv, ako se ne bi v njem nahajala postavka $1.2 bilijona za podpiranje ljudskih in srednjih šol. Nixon te postavke ni predlagal in se je spustil v boj s Kongresom z grožnjo, da bo zakonski predlog vetiral. Grožnje še ni preklical in ustvaril s tem sledeči položaj: predstavniški dom je postavko že izglasoval, senat jo pa ravno sedaj obravnava. Vsi opazovalci mislijo, da jo bo tudi izglasoval. Nixonu ne bo ostalo drugega kot, da ali umakne svojo grožnjo ali pa da vetira odobreni zakonski predlog. Kongres more predsednikov veto preglasovati samo z dvotretjinsko večino. Boj za glasove se je začel ob novem letu in je sedaj na višku. Demokratje so prepričani, da bo njihovo stališče zmagalo. Ne bodo pa na zgubi tudi takrat, ako veto ostane v veljavi. Lahko bodo namreč agitirali pri volivcih, da ima Nixon na bilijone dolarjev na razpolago za vse federalne i z d atke, skromnega zneska $1.2 bilijona pa noče odobriti za šolstvo, akoravno vemo vsi, na kako nizki stopnji je ravno naša prosveta na ljudskih in srednjih šolah. To je bistvo spora, ki bo verjetno sedaj zavihral med Beli hišo in Kongresom, ako bo Nixon vztrajal pri svojem. Nixonov spor s predstavniškim domom ni tako očiten, zato bo pa zelo dolgotrajen. Naša socialna politika je zelo zastarela. Ni ravno revna na sredstvih, toda manjka ji preglednosti in premišljenih akcij v ikorist 40-50 milijonov rojakov, ki jih je draginja spravila v stanje, močno podobno revščini, četudi na zunaj navadno velikokrat spretno prikriti. To je dalo načelniku Domo-vega odbora za pota in načine Millsu že lani povod, da je odredil, da bo njegov odbor takoj ob začetku letošnjega zasedanja sam začel pripravljati nov sistem socialne politike in ga navezal na zakon o federalnem socialnem zavarovanju. O slabem sistemu naše socialne zakonodaje je pa prepričan tudi Nixon in je zato sklenil, da izdela in predloži Kongresu republikansko verzijo pravilne socialne politike. Nixonovi sotrudniki so zadevo razvpili in celo trdili, da demokratje celih 30-40 let niso zadeli prave oblike socialne politike. To je seveda demokratske člane Kongresa u-jezilo tako hudo, da so začeli kritizirati Nixonove ideje, še predno so dobile oblike zakonskih predlogov. Nima smisla poročati o Ni-xonovih in demokratskih idejah o socialni politiki. Kako se bodo izrazile v praksi, bomo videli verjetno enkrat šele poleti, ali pa celo pozneje, ko bo izglasovano nova serija socialnih zakonov. Glavno je, da se obe stranki ne bosta mogli hitro sporazumeti tudi takrat, kadar bi to želeli. S čim pa naj gresta v jesenski votivni boj, ako ne z različnimi pogledi in obetanji v socialni politiki? Za potniški promet v ZDA pol-javna družba NEW YORK, N.Y. — Zvezna vlada bo predložila ustanovitev posebne poljavne družbe, ki naj bi prevzela od železniških družb osebni potniški promet in tega modernizirala. Gre predvsem za železniški potniški promet med mesti, ki je v očitnem upadanju in se ga železniške družbe hočejo znebiti. Zagovorniki načrta trdijo, da bi bilo mogoče vgp reč,tako organizirati, da bi bil osebni železniški promet v treh letih že donosen posel. Za začetek bi bile treba vsekakor vložiti najmanj 300 milijonov dolarjev v nove vlake in drugo potrebno opremo. Od te vsote bi 100 milijonov prispevala zvezna vlada, ostanek pa železniške družbe v o-premi ali z gotovino. Demokrati verjetno na t; predlog ne bodo gledali posebne prijazno, ker je precej očitno, da gre za pomoč železniškim družbam. Te bodo ohranile ves tovorni promet, ki je donosen, o-sebni promet, pa naj prevzame zvezna vlada, ker je za družbe tako le breme. Te bodo udeležene v novi družbi “Railpax” s starimi osebnimi vlaki in verjetne z železniškimi tiri, po katerih bodo osebni vlaki vozili. Iz Clevelanda in okolice Iščemo raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče pridnega in zanesljivega raznašalca za E. 71. cesto, Myron, Lockyear in Hecker Avenue. Starost nad 10 let. Prosimo, pokličite: HE 1-0628. “Zbornik” prispel— Slovenska pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue, je včeraj dobila iz Argentine prvo pošiljko Zbornika Svobodne Slovenije. Knjiga obsega preko 350 strani in stane $6. Vsem jo toplo priporočamo. Lep obisk— Slovenska pristava je imela preteklo soboto v SND na St. Clair Avenue svoj letni banket. Bil je dobro obiskan in zbrani so se prijetno zabavali ob igranju orkestra “Veseli Slovenci”. Odbor za 1. 1970— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima za leto 1970 sledeči odbor: duh. vodja rev. J. Varga, pred-sed. Josephine Mulh, podpred-sed. Frances Lindič, taj. Josephine Winter, blag. Antonia Debelak, zapis, Agnes Žagar, nadzornice Frances Lindič, Helen Krofi in Alice Arko, zastopnice: za SND na Maple Hts. Anna Kresevic, za Ohio Federation Frances Lindič in Josephine Winter, za Ohio Boosters Josephine Winter in Alice Arko. Nedržavljani, ne pozabite na prijavo!— Vsak nedržavljan, pa naj bo v tej deželi za stalno ali le začasno, že desetletja ali šele od včeraj, se mora tekom januarja javiti pravosodnemu tajništvu na posebnem obrazcu (form), ki ga dobi na poštnih uradih ali pa v uradih za naturalizacijo in imigracijo. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena lare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni za-/od na E. 62 St. k molitvi za amrlega Franka Škabarja. Zadnje vesti BERLIN, Nem. — Walter Ulbricht, vodnik Vzhodne Nemčije je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da se je pripravljen brez vseh pogojev razgovarjati z vlado v Bonnu o ureditvi medsebojnih odnosov, pa to opozoril, da razgovori ne bodo uspeli, č« se ta ne sprijazni s priznanjem “dejanskega stanja” v Evropi in seveda s priznanjem Vzhodne Nemčije kot suverne države. To v Bonnu odklanjajo. WASHINGTON, D.C. — Ameriška ladja s 5,000 tonami hrane za stradajoče v Biafri je žc v bližini Lagosa. Čeprav tam uradno trdijo, da v Biafri ni nobene nevarnosti za množično umiranje od lakote, trdijo privatna poročila, ki so dospela v Washington, da je položaj dejansko še slabši, kot je prvotno izglodalo. JERUZALEM, Izr. — Izraelska letala so včeraj ponovno bombardirala in obstreljevala egiptske položaje vzdolž Sueškega prekopa. Kakih 15% šolarjev ne zna zadovoljivo brati WASHINGTON, D.C. — Po-očilo zveznega tajništva za dravstvo, prosveto in socialno Jcrbstvo trdi, da okoli 8 milijo-aov šolarjev ali nekako 15% vseh v deželi ne zna zadovoljivo brati. Vzrok naj bi bil v neučinkoviti učni metodi. Komisija je predložila poseben triletni program, ki naj bi 'zdelal na temelju skušenj boljši način učenja branja in tiste >troke, ki se branja v šoli niso taučili, tega naučil. Uničeni domovi V ZDA je vsako leto uničenih oreko 50,000 domov, ker eden od ?taršev enostavno izgine. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo včeraj, da so se stroški življenja v ZDA povprečno dvignili v decembru z a 0.6%, skupno v letu 1969 za 6.1%, več kot kdajkoli od leta 1951, ko so bile ZDA v korejski vojni. Porast cen je bil v prvi polovici leta povprečno v obsegu 6.3%, v drugi polovici pa 5.8% je torej začel počasi padat?. Kljub vsemu govorjenju o znakih uspeha v boju z inflacijo trdijo gospodarski napovedovalci, da moramo v letu 1970 računati s porastom cen za vsaj okoli 4%! 0» AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20, 1970 * I——■■m I .^I«——.................................. ..........■■■ I ....... ........ I I ■■MU—■■ —— — I ■ m.ii .... ....■■■■—M—■—M I I ■■iTn»—-K»r«r.T n« r /Imeri$ka Domovi ima ^irimrmrai »rtair* " (ill? it. Clair Avtnue — 431-0t>28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: It Združene države: f $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca Za Kanado in dežele Izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries: t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO - 83 No. 13 Tuesday, Jan. 20, 1970 Republikanci se pripravljajo na volitve Za nas navadne volivce brez političnih ambicij so letošnje kongresne volitve še daleč za gorami, za poklicne politike, posebno pa za kandidate, pa kar pred vrati. Ni ga skoraj zaupnega političnega sestanka, kjer ne bi obravnavali vseh vprašanj, ki so v zvezi z njimi, posebno seveda vprašanja kandidatov. Vprašanje kandidatov spada prav pri kongresnih volitvah med najtežavnejše. Pri predsedniških volitvah se javnost rajše zamoti s predsedniškimi kandidati. Njihovi napori za zmago so na dnevnem redu o obveščevalnih službah, kongresni kondidatje, guvernerski itd., pridejo šele potem na vrsto. Pri kongresnih volitvah so kandidatje za kongresnike in senatorje pomaknjeni v prvo vrsto, javnost se mora hočeš nočeš najbolj pečati z njimi in njihovo propagando. Zato se tudi obe glavni stranki tako zgodaj začneta brigati zanje. Letos so se začeli republikanci prvi sistematično brigati za priprave za volitve. Seveda mislijo nanje tudi demo-kratje, toda tam je vse še navezano na razne pomenke in špekulacije, kdo bo kje kandidiral. Resnih priprav še nismo opazili. Republikanci so ostali pri stari navadi, da pravočasno začenjajo svoje volivne kampanje. Tudi letos imajo v grobem že sestavljen program. Republikanski narodni odbor je že določil 11. marec kot dan za veliko strankino večerjo v Washingtonu, seveda le za petične pristaše, kajti treba bo plačati za vstopnico kar $1000. Je to slučajno znesek, ki je podoben demokratski “članarini” za predsednikov klub, zato pa ima vsak član pravico, da se udležuje predsedniških večerij, seveda le takrat, kadar je Bela hiša v demokratskih rokah. Republikanci upajo, da jim bo 11. marec prinesel v blagajno nad $2 milijona. To bo kar lep začetek! Republikanci so si tudi že postavili cilj za volitve. Na to, da bi dobili večino v predstavniškem domu, ne računajo. Sicer jim pa ni ravno neobhodno potrebna, tam republikanski predsednik lahko zmeraj računa na zvestobo znane konserativne večine, ki po tradiciji obstoja iz republikancev in južnih konservativnih demokratov, ki so povprečno še bolj “konservativni” kot republikanci sami. Zato se bodo republikanci vrgli z vso silo, da si priborijo večino v senatu, tam pa izgledi vsaj na videz niso tako slabi. Tam jim namreč manjka dq polovice glasov samo sedem senatorjev. Ako bi jih dobili pri volitvah, bi imeli večino, seveda ne posebno elegantno, kajti odločilen glas bi moral pri vsakem partijsko-bojnem glasovanju dati sam podpredsednik S. T. Agnevv. Taka zmaga ni ravno elegantna, toda veljavna pa je. Kako naj republikanska stranka pride do sedmih novih senatorjev? Za volitve v senat je letos prostih 35 mest, od tega je 25 takih, ki jih imajo do sedaj demokratje, 10 pa takih, kjer so do sedaj sedeli republikanci. Republikanci bi torej morali pri volitvah obdržati vse dosedanje mandate (10) in jih še iztrgati demokratom 7, torej vsega skupaj 17. To pa še ni vse! Republikanci morajo iz previdnosti računati, da ne bodo ohranili vseh dosedanjih 10 mandatov, ampak da bodo izgubili 2-3 mesti v senatu. Taka je tudi sodba nevtralnih političnih opazovalcev. To pomeni z drugimi besedami: za zanesljivo večino v senatu potrebujejo 20 novih mandatov, deloma takih, ki jih že imajo, deloma pa takih, ki jih je treba šele iztrgati iz demokratskih rok. To ni lahka naloga tudi takrat, kadar je Bela hiša v rokah republikanskega predsednika, predsednik pa je preskušen politik. Tak je slučaj pri letošnjih volitvah. Odkod bodo izvirale republikanske težave? Najpreje je treba še zmeraj vpoštevati tradicijo, da pri kongresnih volitvah vladna stranka (v našem slučaju republikanska) odreže slabše od opozicije (letos demokratov). Opozicija nagrmadi na republikanske kandidate z lahkoto toliko očitkov in kritike glede političnih dogodkov, da jih kandidatje ne morejo vseh ne pripričevalno pojasnjevati ne učinkovito pobijati sovražne trditve. Znana je dalje stara resnica, da pri kongresnih volitvah ne igrajo glavne vloge narodne brige in težave, ampak lokalne bolečine, ki zanje kandidatje niso odgovorni, pa jih morajo “pravilno” tolmačiti. Pri kongresnih volitvah stopa tudi osebnost kandidatov bolj v ospredje, ker jim osebnost posameznih predsedniških kandidatov ne dela tekme. Tako zmaga pri lokalnih volitvah bolj videz, kakšen obraz ima kandidat, kot to, kar ima ali pa tudi nima v glavi. Pri lokalnih volitvah lažje prihaja do političnih mešetarjenj in kupčij, ki jih nihče rad ne obeša na veliki zvon, so pa zato z moralnega stališča le bolj dvomljive vrednosti. O tem pričajo številni škandali, ki zvemo o njih po volitvah. Seveda s tem ni rečeno, da vojskovanje v Vietnamu in draginja ne bosta igrali svoje vloge, seveda v škodo republikanskim kandidatom. Ravno tako drži, 'da so republikanci po 1. 1932 samo dvakrat zmagali pri kongresnih volitvah (1. 1934 in 1952). In to v dolgi dobi 38 let. Republikanci bodo morali torej imeti posebno srečo, da zmagajo pri letošnjih kongresnih volitvah. Pomagajo jim lahko veliko — napake demokratske stranke. Da so demokratje mojstri tudi v tem, so pokazali pri zadnjih predsedniških volitvah. Republikancem torej lahko pomaga sreča, zato njihov optimizem ne visi samo v zraku. BESEDA IZ NARODA Zahvala Slovenske šole pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. — Že leto za letom se Slovenska šola obrača ob prazniku sv. Miklavža na slovenska podjetja in vplivne slovenske osebe, da ji pomagajo pri obdaritvi slovenskih otrok. Skromni darovi, ki jih otroci prejmejo od sv. Miklavža, pomagajo vtisniti globoko slovensko zavest, ki jim ostane v srcu za celo življenje. Zato se želi Slovenska šola javno zahvaliti sledečim, ki so ji letos ponovno pomagali pri njenem kulturnem poslanstvu: Pevskemu društvu “Korotan”, Štajerskemu klubu, M. A. Travel Agency, Slovenski pristavi, iih> umil in im iiiwwiii iiiii—n iiiiiiuir iifiiiinn dati in presojati našo srenjo ob novem letu. Mnogi z domačo cerkvico so samo v pisemskih stikih. Tudi to je nekaj. Vendar prelahka je veza za daljše življenje. Polna cerkev ali polna dvorana, skupnost mladih in starih obrazov je življenje stalnega prelivanja in vplivanja. Ce prav pomislimo, življenjska usodnost nam je že drugo leto kar naklonjena. Kakor obiski cerkvice sv. Cirila niso takšni, kot bi si človek želel in kot bi pričakoval z ozirom na naše slovensko poreklo in tako opevano narodno trdnost in versko stanovitnost, je vendarle razveseljivo, ko tu srečuješ tiste mlade, ki se morda le resneje zdaj zavedajo dolžnosti, ki je padla za skupnost s starejših ramen lem letu so nam nove poroke in biserna poroka Skrabetovih srenjčane v našo sredino zvabile — čeprav oh Božiču ni bilo tako, kot bi moralo biti! Slovenska šola, ki jo vodita Cirila Saksidova in Tončka Delakova, nam je v preteklem letu pripravila dve stvari, ki sta tudi sklicali v našo sredino — mlado in staro. To je bil Materinski dan za sklep šole ob koncu maja in miklavževanje v decembru. Ob obeh stvareh sem poročal, le k miklavževanju bi rad še dodal poudarek. Ob tej priliki sem spoznal, da nam je Cirila Saksidova po tolikih letih truda vzgojila nekaj mladih, ki so vzcveteli in že dajejo plodove za V torek, 13. januarja, je bil po nadškofu preč. Luigi Rai-mondiju, apostolskem delegatu, ustoličen novi, drugi po številu škof stocktonski — preč, g. Merlin J. Guilfoyly, D.D.J.C.D. Rojen v San Franciscu je bil že od leta 1950 pomožni škof in župnik zgodovinske cerkve Mission Dolores. Je poklicni sodelavec in pesnik katoliškega tednika Monitor že 26 let. Tukajšnjim slovenskim naseljencem je ta markatna katoliška osebnost dobro poznana, prav tako pa si je našel večje število prijateljev v Sloveniji, katero je o-biskal na potovanju po Jugoslaviji s poznanim župnikom slovenske fare iz San Francisca Men’s Store, Dr. Maxu Raku, dr. Vincentu Opaskarju, St. Clair Savings & Loan, Starc Floral, g. Jožetu Nemanichu, preds. KSKJ, g. Viktorju Kmetiču, dr. Franku Lukežu, Alliance, Ohio, g. in ge. Ivu Varšku, g. Franu Mušiču, Oblak Furniture, g. Janezu Ovseneku, dr. Sonji Toplak, Norwood Appliance & Furniture, Precision Grinding Co., Žele Funeral Home, Kollander Travel. Akcijo za obdaritev sta velikodušno podprli tudi Ameriška Domovina in Slovenska radio ura na WXEN-FM pod vodstvom g. dr. M. Pavlovčiča. Stebrom slovenstva v Ameriški Sloveniji izreka Slovenska šola iskreno zahvalo! Marko Sfiligoj —-----o------ Kje pa srenja naša stoji? NEW YORK, N.Y. — Ob vstopanju v novo leto sem se na Silvestrovo podal v nekakšno razmišljanje, koliko človek res pride naprej, ko napreduje in ko čas nam teče. .. Tudi na Slovence na tujem sem v tem pomislil in ob skrajni misli za trenutek se zadržal pri nas — njujorških slovenskih srenjčanih. Te misli sem poslal tudi svojemu rojaku Cenetu Lipovcu, da jih objavi. Do danes, 11. januarja 1970, še ne vem, ali je to napravil ali ne. Do Sv. Treh kraljev vem, da ni. Od 6. januarja je zadnja AD, ki sem jo prejel. Tudi o naši pošti ne moremo reči, da ima tisto dejavnost in napredek, o čemer se v Washingto-nu toliko govori in čeprav so v poštno upravo vnesli že toliko novih tehnoloških pridobitev. O-srednje gibalo vsega je še zmeraj človek s svojo miselnostjo, ki delo ne opravlja tako, kot bi ga sicer lahko, pa čeprav oljijo s plačilnimi poviški. Je to zaključek, ki ti ga vsilita stvarnost in zaključek opazovanja. Skratka: prenekajkrat se nam vsili dejstvo, da materialni Triangle Cleaning, Belokranj- na mlajša. Tudi prelistovanje skemu klubu, Jože Melaher’s rojstne, poročne in smrtne knjige nam letos pove, da smo imeli krstov 9, porok 5 in smrti 7. Torej tudi letos je v naši srenji življenje dobilo zmagoslavno rundo s smrtjo. Morda, če izvzamem miklavževanje in savansko tekmovanje v ping-pon-gu v decembru, lahko rečem: Leto 1969 smo zaključili s svatbo, ko se je ob koncu novembra Tončka Burgarjeva poročila s Sergijem Delakom — in leto 1970 smo začeli s svatbo, ko se je včeraj Marinka Ravnikarjeva poročila z Mirom Zupančičem. Ko se mladi poročenci ne izselijo po poroki iz srenje, to pomeni zanjo novo življenje. In vprav zategadelj že drugo leto lahko zapišem, pri nas življenje trenutno premaguje smrt. Kajti vprav sami še ne opravimo vsega tistega dela, ki je potrebno za dolgo življenje. Vsi naši se tega dobro zavedajo v zasebnem življenju, pozabljajo pa, da nekaj takšnega potrebuje tudi narodna skupnost na tujem. Na domačem se za ohranjevanje zmeraj dovolj napravi, čeprav je odstotek delovnih precej majhen, na tujem pa mora biti ta odstotek višji, skoraj bi dejal: nekaj se lahko pokaže, če je sodelovanje stoodstotno! Vsak naj opravi svoje in tudi sodelujoč, dejaven gledavec je v našem srenj skem življenju važen in potreben. Če so se naši predniki zbrali v sredini kot posestniki gospodarstev, se moramo mi zbirati vsi, ker smo vsi posestniki in lastniki materine in očetove dediščine. To dediščino pa lahko na tujem ohranjamo, če se zbiramo, če gledamo, da se naši otroci na-uče slovenske besede, če smo naročniki na slovenski list, če vanj prispevamo svoje misli in želje, če se družimo okoli pevskih krožkov, da prepevamo in poslušamo slovensko pesem, če ohranjamo narodne navade okoli domačih cerkva in če je naš praznični dom domač odet v narodno vzdušje, če se poleti sre- napredek posameznikov nikakor ne govori za to, da on pomeni J čuiemo na svojih pristavah in tudi napredek na drugih straneh. Če grem s to mislijo v njujor-ško srenjo, ki je samo ena od podobnih na ameriški zemlji, in če se iskreno spominjamo vseh tistih, ki so v preteklosti živeli za lepe ideale in so zanje tudi umirali. .. Marsikdo od bravcev bo dejal, pomislim na tista leta po drugi da je to nekaj nemogočega v teh svetovni vojni, ko so naši prihajali iz taborišč, o, kako so prihajali vsak teden na Ligine sestanke, kako so polnili cerkvico na Osmi! Resda je veliko od teh odšlo iz našega področja, še več jih je ostalo in so materialno napredovali. Materialni napredek pa jim zdaj požre ves čas, ki so ga v revnejšem položaju dajali za skupno izživljanje. S tem pogledom moramo gle- časih in v takšnem okolju. Vendar takšna sodba že kaže na zrahljanje volje in na upadanje zavesti skupnosti, posebno ker vem, da imajo naši srenjčani dovolj časa za TV in za telefonski bla-bla. Ob naših porokah pa spoznamo, da vsi najdejo tudi čas, da pridejo na Osmo! Morda jih takrat ne vleče toliko verska gorečnost in narodna zavednost — kot radovednost. V pretek- nadaljevanje našega srenjskega č. g. Vrtala Voduška. Priučil si življenja. Z učiteljicama so miklavževanje pripravljali ’‘odrasli’* iz naše slovenske šole: Bab-nikovi, Jenkotova in Ravnikarjeva dva. V delo so se vključevali že drugi. Mnogi pa so bili v Miklavževem spremstvu. Dva farna piknika nista uspela tako, kot se je pričakovalo. Drugi je bil lepši, kar je bila zasluga Tereze Skrabetove in članic društva Marija Pomagaj. Naj tu še enkrat opozorim vse funkcionarje srenjskih društev, da ne bi prezrli povabilo na skupen pomenek, kadar ga bodo v teh dnevih prejeli. Mladi v SAVI nas hočejo spraviti v skupen, m o č n e j š i tok življenja. Vrzimo se vanj in zaplavajmo, v skupnosti se bomo znova utrdili. SAVANI nam niso v preteklem, letu dali ničesar posebnega. Svoje sestanke so imeli. V decembru — pred Božičem so imeli medsebojno tekmovanje v namiznem tenisu. Celo nagrado so imeli — mal pokal. Dobil ga je Vinko Burgar. Ko mu ga je Ivan Kamin izročal — Kamin je pravi športnik — da mu ga daje z obžalovanjem svojim in v upanju in trdnem prepričanju, da si ga bo drugič on priboril. Menda bodo v februarju napravili spet novo tekmovanje in maškarado imajo v mislih. Precej SAVAnov je tudi pri Društvu Najsv. Imena. Ta -verska skupnost vsaj prvo nedeljo v mesecu napravi prijetno sliko pri prvi maši. Sicer v srenjsko življenje ne posega. To nam gre naprej še kar po sreči z malimi napori nekaterih tu in tam. SKASovi večeri so en tak majhen napor, ki se v ničemer ne razširi, ne v pogledu udeležbe, ne v pogledu tem. “Fantje z Osme”, ki jih je sedaj že 20, se redno zbirajo ob petkih na pevskih vajah. Do-zdaj je tu — mimo šole seveda — še največ smotrnosti. Dober zbor ne more nastati iz raznih slučajnosti, ampak le v stalnem in načrtnem vežbanju. Imeli so dva koncerta. Župnik Father Richard nam bo verjetno podal tudi pogled, koliko je bilo priteka in odteka v cerkveni puščici. Tudi ta mora biti, čeprav v Sv. pismu stoji: Človek ne živi samo od kruha, ampak od Besede! Vendar smo vsi od mesa, krvi in duha. Utrip prvih dveh menda bolj občutimo kot pa blaženi sijaj duha našega. Koliko smo se poganjali za tem sijajem, sem hotel danes vprav skromno zapisati, da bi v prihodnjem letu več dela opravili v skupnosti ravno iz tistega dela, kjer predvsem duh kraljuje. Torej: več domače molitve, več domače besede, več domače pesmi, in na tujem bomo tako domačnost srečavali in v tem bo potem naš mladi rod rastel naprej ... Tone Osovnik je nekaj slovenskih besedi in med temi zelo rad uporablja: “Živeli Slovenci!”, kadarkoli se sreča s kakim našim sorojakom Novemu škofu, nadpastirju te naše 80,000 katoliških vernikov broječe skupine, želimo Slovenci, da bi mu prihodnost prinesla mnogo zadovoljnih ur in plodo-nosnega dela. Če bi vprašali Gospodarja velikega Vinograda z latinskim pozdravom: “Quo vadiš Domine?” bi dobili odgovor: “V Stockton z novim škofom preč. Guilfoylijem ...” Poz dravljeni in dobrodošli med nami! Poročal sem že o težki avto mobilski nesreči, katera se je pripetila lansko jesen pri mestu Innsbrucku v Avstriji, in je zahtevala tri življenja. Preostala živeča oseba v tej nesreči je mladi župnik č. g. H. Hannon, župnik katoliške fare St. Anna v Lodaju pri Stocktonu. Težko ranjeni gospod je bil na odpo-čitku pri svojih starših v San Franciscu, kamor je bil pripeljan iz Avstrije. Upamo, da se kaj kmalu vrne na svoje mesto Ko je bil pred tremi leti imenovan za župnika nedavno ustanovljene fare v našem mestu, je v vsej osamelosti našel veliko moralno oporo pri slovenski družini Martina Vraničarja, kamor je kasneje rad zahajal. To pot mu kličemo in želimo: “Gospod župnik, korajže in moralne mpči še v nadalje pri Vašem pomembnem delu!” Koliko pišemo, nam pove številka: 7.9 bilijonov kosov pošte je bilo raznešenih tekom božičnih praznikov po državah Severne Amerike leta 1969. Preveč majhna res ni Amerika ... Ustoličenje novega škofa STOCKTON, Calif. — Po odhodu č. g. H. A. Donohou v Fresno, je prazno škofovo mesto zastopal župnik č. g. msgr. William Burke, P.A.V.A. Imenovani je najmarkantnejša osebnost v katoliških vrstah mesta Stockto-na. IZ NAŠIH VRŠI Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Tukaj pošiljam $16 za naročnino. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo rada berem, saj mi prinaša veliko novic iz vseh krajev. Želim Vam veliko sreče in božjega blagoslova pri izdajanju lista. Moje zdravje pa žal ni najboljše in nič kaj dobro se ne počutim. Bog daj, da bi se kaj izboljšalo. Vso srečo v novem letu in vsem uradnikom prav lep pozdrav, posebno pa Mrs. Debevec. Zbogom! Louise Persha * Betlehem, Pa. — Cenjeno u-redništvo! Priloženo pošiljam ček za naročnino Ameriške Domovine. Hvaležen sem Vam za vse usluge, ki sem jih bil deležen v preteklosti. Vsemu osobju pri Ameriški Domovini želim srečno in zdravja polno novo leto 1970. Štefan Celec Chicago, 111. — Spoštovani! Na naslovnem listku sem videla, da nam meseca januarja poteče naročnina. Zato jo Vam priloženo pošiljam. Veseli smo lahko Slovenci, da imamo tu svoj dnevnik. Škoda, da jih bo največ zvonilo šele po toči! Zahvalim se uredništvu za orvo stran lista in za uvodne članke. Seveda bi želela, da bi bil list še boljši. A v skromnih razmerah moramo biti zadovolj ni tudi s skromnim listom. Mogoče bi Vam ne bilo kdaj oretežko objaviti več strokovnih člankov iz tega ali onega področja znanosti. Seveda je tu potreben prevajalec. Slike na zadnji strani se mi idijo večkrat neprimerne. Kje 'e dobite te klišeje? Pri povestih imam pa to smolo, da kar vse poznam in me zato ne vlečejo. Razumem in vem za vse Vaše težave, zatorej sem Vam dolžna 'e zahvalo in Vam vsem želim le poguma za bodočnost! Ana Gaber Brooklyn, N.Y. — Cenjena Mrs. Debevec! Spodaj podpisani Vam pošiljam naročino za nama tako dragi in priljubljeni list A-meriška Domovina, na katero sva naročena že nad četrt stoletja. Kot veste, sva 12. oktobra 1969 praznovala 60-letnico poroke, kar priča, da nisva več mlada, pa vseeno rada bereva lepi list Ameriška Domovina. Najlepši pozdrav in veliko novih naročnikov v letu 1970! Joseph in Theresa Škrabe Dr. Louis C. Pakiser, šef pisarne v Menlo parku v Kaliforniji za raziskovanje potresnega gibanja, nas ni preveč razveselil s svojim napovedovanjem. Imenovani strc-kovnjak trdi, da bo do konca tega stoletja najmanj do 300,000 potresnih sunkov. Moderna tehnika raziskovanj res dosegla visoko točko v pogledu znanosti. Najbrže bodo dale te številke marsikateremu zemljanu v kalifornijski državi misliti na kako preselitev v varnejši kraj iz območja, kjer so, potresi nevarnejši. ft Obiskal nas je neki Slovenec iz Clevelanda. Imenovani trdi da je več Slovencev v Ameriki ket jih navajajo številke, objavljene po raznem časopisju. Tudi jaz imam isti vtis. Iz nekega pisma, katerega mi je pisal naš pokojni slovenski voditelj dr. Miha Krek, je razvidno, da večina Slovencev ni registriranih — prijavljenih v slovenskih pisarnah. Torej je verjetno, da marsikateri ne ve naslova našega,^—«.* časopisa “Ameriška Domovina”.!lahko brala našo Ameriško Do-Kako pa naj potem povečamo*niovino. Vsaka vrstica v njej je število naročnikov? O tej zadevi zanimiva in bi jo res pogrešala, pa kasneje, ko zaključimo po-jVcasih kako številko zelo pozno govore z g. Stanleyjem Meršo- dobim in se jezim na pošto, da lom. j tako neredno dostavlja, pa se Pozdravljeni Slovenci, pa ne moram tudi s tem zadovoljiti. Milwaukee, Wis. — Spoštovano uredništvo! — Tako hitro mine čas, da bi bila skoro pozabila, da mi naročnino poteče, če me bi bili obvestili. Hvala lepa! Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto. Saj že težko berem, ker imam slabe oči, brez Domovine bi mi pa bilo res preveč dolgčas. Prosim, pošiljajte jo mi še naprej. Lepo pozdravljam Vas kot tudi vse naročnike Ameriške Domovine! Frances Marolt 'jpl ; ’ * Jamesburg, New Jersey. — Cenjeno uredništvo! Prejela sem Vaše sporočilo, najlepša hvala! Takoj Vam priloženo pošiljam ček za enoletno naročnino ,tako da še ob pravem času poravnam in da bom še naprej hodite še sedaj v sončno Kalifornijo, imamo slabo, pusto in Vsem pri upravi in uredništvu lista želim srečno in blagoslov- deževno vreme, katerega sprem- 1 j eno novo leto 1970, prav tako Ijajo tudi neprijetno mrzle sa- vsem dopisnikom in čitateljem pe. i v Ameriške Domovine. Bog živi! Maks Simončič | Anna Jachikov Slovenska zdravnica piše iz Pakistana Dragi misijonski delavci, raje bi rekla prijatelji. Po prihodu nazaj sem na koncu meseca a-prila je bilo treba zopet zavihati rokave in začeti znova. Mnoge stvari so se bile spremenile v kratkih mesecih odsotnosti, posebno,' ker smo poizkusili dati več odgovornosti in pozicij domačinom. Rezultat je bil logičen h slovenskega Toronta Zadružništvo — odgovor Kakšne so prednosti teh za-Aa stanovanjski problem družnih stanovanjskih poslopij, o tem pa drugič | Stanovanjska stiska v Kanadi 6 ^tala zaradi špekulacije z em J0, Povzročile so jo tudi 1 o visoke obresti za posojila na . opremičninc. Deloma je za to t.1S 0 odgovorna javna oblast, 2 j6. krez prave in dosledne Politike. Nekaj krivde S1 tudi miselnost, ki se drži v'akTcfb’.Č6Š da m°ra imeti n - ruzina svojo rezidenco r , celo na 100 čevljih ši-tp«em 2erntjišču. Zaradi vsega tega le n v ° ina'cuii'utiii. xvcz,uii/ab jc: un zemlje r)n°V^I!a^eVanie P° kosih in smo prepričani, da bo vzelo kitra rasilaS °’ ^sto^as^0 Pa jei mnogo let, predno bodo ljudje nudbe zernr^ zmanjšala po- na |.em koncu SVeta razvili čnt1 hih parcel 1SC k°iie stavbe- za odgovornost in samostojnost. I Povn v I To je v glavnem naše delo v de- feasluži tep611 ttanacičan danes ^ želi, ki je 99% mohamedanska. Sladkih Se ^ na let0- do”j Njihova vera je fatalistična in y xx.a Pah do iau11111 ^ mo®0^e dok°'! fanatična ter jim direktno pri-j več bomo pisali o njih prihod Pče pr0sto ne^a.doma.’ d°d^Si da,pt>veduje, da kar se zgodi, se njič. Tisti, ki so težko čakali na ‘‘oovanjskih' Zan^ Pri jaVnih Sta' zg°di in bi bilo neizogibno, pa to naše tradicionalno knjižno Ki rad nahr, e?°tah’ bodisi da bi naj človek obrne, kot hoče. To izdanje, naj pohitijo z naročni- 1168 stane Vl- astno b^°’ da" je velika zapreka napredku in Odgovo najman'i j vzgoji. Posebno žena je obsoje- Problc °r na ^a stanovanjski na to, kar mož hoče, to je v venske aktivnosti v svobodnem fee, ki H1) S° s^anovajske zadru- glavnem otroke. Ona, to se pra-jateljiJI -1 rn0re 23 °rP' J6 dala posojila v| zahteval enake pravice, kot so p0 g.^'kjona dolarjev za 30 jih vajeni in deležni beli, tudi za SoCie; '.obrestk Co-op Cre-]črne ameriške državljane. Bil je Je-set / '^e PosocIila $200,000 veliko borec za mirno spremem-^Vali h 'jk ^MOjOOO pa so pri- bo, a padel kot žrtev zahrbtnega krčilo C nK‘arji kot njihovo nasilja. Vt) ‘ Lapi se . !‘V član' k- VS6lil V t0 posIoPie setletij svojih dni posvetil b'da L ? jf m°ral dolgo ča-] zdravstvu in izboljšanju mizer- gotovini (down pay- Dr. A. Schweitzer, zdravnik (džungle, ki je več plodnih de- ie nlav-i UStd na vrs';o' P0^0",ne§a socialnega stanja med še ™50 . dCllO V gotniM«5 "i------• ...Ji jv.... sPalnia stanovanje, PlačP,,CG'. Njegovo ^^0 Za st-U0 V ^0':ov^n^ in sicer, nekako divjimi narodi džungle, t"aT0vanJo, ki ima tri je v visokih letih starosti do- ^j^VanjR mesečno od- končal samaritansko delo svoje- 1 Je V|tp Je $145> in v tej vso-]vrstnega poslanstva... d °; 0dpIabilo glavnice,! To je le nekaj imen a> •>’ dVk1> kurjava, luč. vo-'naiboli znanih Koliko > davk' T—i— gicvim.c,' xv j c ic neicaj imen vidnih in h ’ ZaVaro ^ .^Ur,'ava’ vo-] najbolj znanih. Koliko pa je mi-\frWapip0Van^e’ vzdrževanje, I lijenov junakov in junakinj, ki pSe Je viclin>SlaVna TV antenaJS0 in še padajo izpoljnjujoč ti-<''' '' cen°> samo telefon soče nalog za dobrobit člove- i štva? u-Li. je bogato obrodilo in povečalo kupe in skrbi, kako in kam z njim. Zapadne province Kanadske prerije (Manitoba, Saskatchewan in Alberta) imajo menda še okoli 180,000 farm. Vsako leto se število farm manjša, manjše, navadno nerentabilne, farme prodajajo, iz več malih nastajajo počasi večje, katerih obdelava je bolj ekonomična in lažja in prinaša vsaj male, če ne velike dobičke. To so seve predvsem žitne farme, na njih pa pod streho ali na velikanskih kupih kar na prostem 1.4 bilijone mernikov žita več vrst in skupin. Tik brez Božičem so Rusi sporočili, da bedo le kupili še del količin, ki so jih pred tremi leti obljubili kupiti, (pa so termini julija potekli, ne da bi obljubljene vsote nakupili). Obljubili so kupiti nadaljnih 75 milijonov mernikov manitobske severne pšenice, verjetno precej z namenom semenske zaloge. Za farmarje dobra božična novi- Praznične dneve smo preživeli mirno in verjemite ali ne, v poslednjih dvajsetih letih smo imeli prašan Božič, niti trohice snega. Sploh zima letos viža svoje, res nenavadne melodije, dobro za nas, ker se nam je tako skrajšala za gotovo dva meseca, četudi nam bo verjetno natepala z mrazom in snegom morda pozno v pomlad. Pomislite, zima v Kanadi, pa smo imeli decembra povpreček 27° in v celem mesecu 2.2 palca snega. Tudi nesreč smo imeli letos za praznike manj, kar pripisujejo predvsem strožjim odredbam policije, ker poslednjo mesece vinjenim vozačem zabelijo denarne kazni in odvzemo vozno dovolilnico za nekaj mesecev kar avtomatično. Slov enci skupno nismo silvestrovali/samo še misijonarjev obisk dvakrat letno zbere malo skupinico, ki pa se vedno bolj in bolj manjša. * Nam na zapadli zima prizanaša, zato pa je temeljito gospodarila na vzhodu, kjer so-imeli že pred prazniki od 2 do 3 čev- Obisk influence so nam obetali na pomlad, zadnja prerokovanja pa trdijo, da se nas bo letos ta bolezen izognila. Bo prav, če se napoved izpolni, kot kažejo dogodki v Angliji, je hude sorte in obiskuje celo Evropo, kot trdijo poročila. • In kako je med nami, nekateri povprašujejo v pismih? V glavnem nič posebnega, Hribarjev oče so v poletju prestali težjo operacijo, pa so se po njej dobro pobrali in za božične praznike spet orglali v glavni cerkvi božične melodije ... Lani so trije iz naše srenje romali v Evropo, Bohov Ivan se je potepal po Belgiji, Holandiji, Nemčiji in Avstriji, doživel veliko zanimivega in obiskoval znance. Pripoveduje o ogromnem evropskem napredku povsod. Špenkova sta pa začetkom decembra odrajžala v Slovenijo na koline in praznovanje Božiča po slovenskih običajih, in se doslej še nista vrnila. Tudi Pahuljeto-vim zima ne diši in so jo pobrali pred Božičem na Havajske otoke. Ko so odšli, tudi tod ni bilo kaj prida zime. Te-le dni se vrnejo in gotovo bo opisovanja lepot tamošnjih otokov potrjevala temna zagorelost.. . Posebno mama ljubijo “toplo vodko in sonček”. 0 Kaj nam obeta novo leto, komaj začeto ? Še na vseh kontinentih gospodari sovraštvo, še umirajo tisoči dnevno od lakote, ko istočasno gnijo na kupih nasuta žita in sc marsikje skladišča prepolna nujnih dobrin. Vodnikov rabi svet, takih, ki bodo uživali popolno zaupanje vzvalovanih množic, pokazali pota do nesebičnih ciljev in s pravičnostjo in ljubeznijo blažili rane in krivice, ki se razlivajo čez svet... Vsem znanim in vsem, ki so dobre volje: Žegnano in zdravja polno novo začeto leto in lepe pozdrave Pak L. Ambrožič st.: OBLJUBA BELA DOLG Gospodar Andrej Kukoviča je pripravljal vse potrebno za kazanje skioptičnih slik, ki sta jih Pucova dva prinesla iz domovine Slovenije, v glavnem iz Dobrove, kamor sta bila povabljena na novo mašo, ki jo je bral njun varovanec — sirota — Gabrov iz Šmartna. Gospe so si imele dosti povedati in so kramljale na zofi, midva z dohtarjem sva pa sedela pri mali mizici, se pogovarjala in mazala grla s sladko vinsko kapljico. In to zato, da nama je beseda lepše tekla ... Ob tej priliki sem povedal dohtarju, kako strogo držim in živim — na prostovoljni dijeti... Pa povedal tudi, da bi zelo rad oddal še vsaj pet funtov teže, pa me tehtnica noče ubogati, da bi nekaj popustila. Pomislil je malo, potem mi pa naročil, naj vsako jutro na tešče spijem tri kozarce kar moč vroče vode, pa bom počasi že shujšal in zelo dobro bom prebavljal. Pomisli sem — prebavo imam že sedaj zelo dobro, če ne predobro . .. Radi tega mi torej ni potreba nikake vroče vode. No, če pa gre za shujšanje, se bom pa potrudil z njo. Dejal pa je,; da takoj ne bo učinkovalo, zato naj držim vsaj en mesec ali več. Pri tem je ostalo. Začel sem takoj naslednje jutro in v enem mesecu samo enkrat prelomil, ker sem moral zgodaj na potovanje, ui bilo časa za pitje je težko reči. dilo. Kazalec na tehtnici je o-stajal vedno na isti višini. Mislil sem — morda je pa krivo tisto, ker sem en dan opustil. Zato sem držal še en teden. Ker ni nič učinkovalo,,sem se namenil pisati dr. Pucu in mu potožiti, da njegov recept ne u-činkuje. Že poteka šesti teden, kar se vestno držim njegovega predpisa, pa se kazalec na tehtnici noče nikamor premakniti. Zapisal sem mu tudi, da če je kdo imel dobiček od tega, so ga imele — duše v vicah. Povem, da ni nič prijetno vsako jutro na tešče spiti tri čaše kropa kar naenkrat. Zato sem vselej ali že takoj v začetku ali pa med pitjem zavzdihnil: Naj bo za duše v vicah — in do konca spraznil posodo. Ker vem, da duše v vicah zelo potrebujejo molitve in žrtev, zato vselej, kadar me o-skakuje kaka neprilika, darujem to njim. Prepričan sem, da ni to zgubljeno, da ne gre v “garbič”, pač pa njim v prid. In tako je prišlo, da sem pisal dr. Pucu in ga prosil in mu svetoval, naj mi namesto treh čas kropa na tešče raje predpiše tri čaše vina — pa ni potreba vročega, pač pa kar v navadni temperaturi. Zapisal sem mu tudi, — da pa ne bodo one č vicah na zgubi, si bom pa zbral vsak dan kako žrtev zanje. Saj kaj takega se kaj hitro dobi. Ni treba velike muje za to. Le vpričo žene naj spustim kapljo vode na parket, pa jih mi bo nasolila toliko, da bo gotovo tisti krop odtehtalo. Imel bi pa v tem še en dobiček: Žena bi mi ne mogla nič poočitati, da ga kar na vse zgodaj začenjam, ker to bi bil predpis zdravnika. Morala bi potrpeti in molčati. Vse tako in enako sem položil v pismo,“vse'obrazložil, ga prosil, naj mi predpiše vino namesto kropa in pismo odposlal. Odgovora ni bilo. Zgodilo se je pa tole: V soboto, 22. decembra, je prišla v Toronto gospa Nija Natlačenova, žena blagojaokojnega bana dr. Marka Natlačena. Spremljala je gospo Malko dr. Krekovo, ki je prišla za praznike in novo leto k družini sina Aleša. Ga. Natlačenova je ostala po pogrebu dr. Kreka pri gospej Malki in ji bila v pomoč in uteho v težavah, v katere jo je potisnila smrt njenega ljubega moža in — dobrega človeka — dr. Kreka. Gospa Nija je prenočila pri nas, kot vedno, kadar je v Torontu. Naslednji dan, v nedeljo, se je pa odpeljala z avtobusom v Montreal, k družini njenega sina Toneta. Ker avtobus odhaja o pol desetih, zato so šli Nija, moja žena in sin Jernej k osmi sv. maši. Mene, ker sem bolj počasen za vstajati, so pa pustili doma in žena mi je naročila, naj pripravim zajtrk, da bosta gospa in Jernej lahko še zajtrkovala, predno jo bo odpeljal na avtobusno postajo v mesto. (Dalje sledi) ------o------ Ču En-laj hudo bolan? HONG KONG. — Mornarji na morju med Hong Kongom in Šanghajem so slišali neki skrivnostni radio s celine poročati, da je predsednik vlade Ču En-laj hudo bolan in tako ni sposoben posredovati v odnosih med načelnikom Komunistične stranke Maom in med obrambnim ministrom Linom. Maova žena, nekdanja gledališka igralka Chiang Ching baje ščuva svojega moža proti Linu. Koliko je resnice v poročilih te radijske postaje, ki oddaja menda že dve leti in si vedno znova privošči tako Mao-Tsetun-ga in njegovo ženo Chiang Ching kot obrambnega ministra Lina, glavnega pomočnika in Nekomunistični svet ostal optimist glede bodočnosti PRINCETON, N.J. — Galln pov zavod ima posebno podjetje, ki pozveduje po vsem svetu, kaj mislijo ljudje o tem ali onem vprašanju. Zadnje čase je nabral 12 držav (med njimi nobene pod komunistično diktaturo) in skušal dognati, kaj mislijo o nekaterih problemih. Dobil je pri tem sledeče odgovore: Najmanj dve tretjini v vsaki med 12 državami misli, da bo svet v prihodnjih dveh desetletjih že poznal zdravilo proti raku. Zato pa samo štiri države (Kanada, Anglija, ZDA in Zahodna Nemčija) mislijo, da bomo pred koncem stoletja že imeli delovni teden treh dni. Ni pa naša doba tako optimistična glede izgledov, da bi ljudje živeli sto let in več. Tako upajo le v Angliji (43%), Kanadi (38%,), Urugvaju (31%), ZDA (27%) in v Zahodni Nemčiji (25%). Marksov spomenik v Londonu poškodovali LONDON, Vel. Brit. — Karl Marks, ustanovitelj in početnik komunizma, je umrl 14. marca 1893 v Londonu. Tu so ga tudi pokopali. Leta 1956 so ga prekopali in postavili nad njegov novi grob na Highgate pokopališču, kjer leži poleg njega tudi njegova žena Jennie in drugi člani družine, 12 čevljev visok spomenik, ki je stal $35,000. Preteklo nedeljo je bil Marksov spomenik poškodovan. Nos ogromnega kipa je delno odžagan, spomenik pa v podnožju pomazan s kljukastimi križi. Spomenik je bil že preje ponovno poškodovan in pomazan. Vse je gledalo za njo SYDNEY, Avstral. — Neka postavna 32 let stara Grkinja, blondinka, je pretekli petek' o-poldne, ko je bila sredina mesta polna ljudi, čisto gola korakala po najbolj prometni cesti. Nosila je le čevlje z visokimi petami in sončna očala. Vsa množica ljudi, ki jo je z začudenjem gledala, in vsa prometna zmeda grške lepotice ni prav nič vznemirjala. Ko jo je policija končno le potegnila v predverje glavnega poštnega u-rada, je dejala, da je šla gola po cesti zato, da bi končno prisilila avstralske oblasti, da jo pošljejo domov v Grčijo. Za sedaj so jo poslali v — opazovalnico, da u-gotove, če je čisto pri pravi pameti, vse ostalo bo sledilo. V enem tednu je ifluenca pokončala 2,850 Angležev LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden je umrlo v Veliki Britaniji na influenci in pljučnici, ki je tej sledila, skupno 2,850 ljudi. Skupno je umrlo tekom sedanjega vala influence v Veliki Britaniji že preko 7,000 ljudi. Vesti iz Slovenije Ostala je brez dela Da bi se zaposlila v tujini, je neka delavka prekinila delo v svojem dotedanjem kolektivu in se prijavila “Investicijskemu biroju” v Trbovljah, kjer so tedaj iskali delavce za delo v tujini. Šla je normalno pot. Predložila je dokumente in podpisala s prijavljena pri komunikalnem zavodu za socialno zavarovanje. Tako je zdaj delavka močno o-škodovana, zadeve pa pri “IBT” kljub zahtevi, kakor ugotavljajo sindikati, še niso uredili. Proti “zlorabi Cerkve” Glede odnosov med Cerkvijo in državo v Sloveniji je na vprašanje Zdenka Roterja odgovoril v imenu izvršnega sveta Pavle Bojc, ki je pred leti bil poslanik v Argentini. Bojc je izjavil, da so odnosi v glavnem normalni in zadovoljivi z raznimi verskimi skupnostmi. Kar se tiče stopnje pripravljenosti sodelovanja posameznih verskih predstavnikov, je dokaj različna. Vendar je zlasti pri delovanju rimsko-katoliške cerkve večkrat lahko oceniti posamezne primere delovanja kot preseganje zakonito dovoljenih okvirov ali celo kot tendenco po političnem uveljavljanju. Ta pritisk se izraža v različnih oblikah pri vplivanju na občane, pri organiziranju kulturnih, socialnih, rekreativnih in športnih dejavnosti. Bojc je nato izjavil, da bo verskim skupnostim zajamčeno delovanje, dokler in v kolikor bodo ostajale v mejah zakonito dovoljene verske aktivnosti. Prekoračenje iz verskih okvirov ali vsaka drugačna zloraba cerkvene dejavnosti, njenega vpliva ali avtoritete Cerkve pa bo tudi v prihodnje naletela na najostrejšo obsodbo in ukrepe družbe na glede na to, v kakšnih oblikah ali od katerih cerkvenih forumov oziroma posameznikov bi bila taka dejavnost spodbujana ali izvajana. Rojčeve besede jasno kažejo, da Cerkev nima nobene svobode, ker morajo komunisti, kadar se jim zahoče, označiti katerokoli dejanje Cerkve za nasprotno obstoječemu družbenemu re-du, pa četudi Cerkev povabi n. pr. mladino na izlet, saj je to že zloraba verske svobode ali pa pritisk na občane. Premog prevladuje V Novi Zelandiji predstavlja premog 57% vse energije, ki je ljudem na razpolago. Vodne sile so sorazmerno majhne, ker je Nova Zelandija sestavljena iz dveh otokov, kjer se niso mogle razviti večje reke. CLEVELAND, O. Male Help Wanted PORTER Full time days. Permanent position. Excellent company benefits. Apply personnel dept. SEARS 6950 W. 130 St. Southland Shopping Center Equal opportunity employer. (14) 2enske dobijo deio Gospodinjska pomočnica Iščemo pomočnico za 2 dni na teden, ob četrtkih in petkih, po $15 na dan, pri Shaker Rapidu. Majhna, dobra družina. Prosimo kličite: 752-0620. -(15) MALI OGLASI Hiša naprodaj Pri E. 185 St. in cerkvi Marije katere so jo poslali skupaj s še 12 drugimi delavci v Zahodno Nemčijo na delo. Toda, ko so prispeli na delovno mesto, jih je delodajelec zavrnil, ker jih je “Investicijski biro” poslal v tujino s turistično vizo. Po krivdi “Investicijskega biroja ’ v Trbovljah jc delavka — kdo ve, če je to osamljen pri-mer? — ostala brez dela in seveda tudi brez osebnega dohodka. Razen tega ni niti socialno zavarovana, kot je naknadno u-verjetngga naslednika Maovega, gotovila, čeprav so ji pri “IBT” zatrjevali, da je. Prav tako ni podjetjem pogodbo, na podlagi Pomočnice, 2-družinska hiša, 5-5, zgotovljeno 3 nadstr., dvojna garaža. $24.000. Nove “ranč” in tri-višinske hiše v Euclidu s 3 spalnicami, vse podkletene, 1 in pol kopalnice, priključene garaže. UPSON REALTY CO. RE 1-1070 499 E. 260 St. (ID Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123'/z Norwood Rd. 432-1322 “Kuhanega vina nam prinesi,; da so zapazili njegovo zadrego. JAN PLESTENJAK: H E R O D E Z !l: ker se ti drva smilijo,1, se je obrnil k Osredkarju. “Kaj misliš, da mi je kaj za denar. Saj nisem otrok. Na nekaj sem se spomnil, danes bi moral opraviti,” se je opravičeval Tone in kar sram ga je bilo, “Igrajmo!” Udaril je po mizi in zmešal karte. “Tako je prav. Opravke odloži za jutri, danes ne utegneš, poglej na uro,” je povzel že mehkeje Štehne in pobiral karte. (Dalje prihodnjič) Jud je bil že hripav, pa če bi imel deset rok, ne bi mogel sproti deliti svojih zakladov. Lačne roke so' se venomer ste-gale proti njemu in zmerom novih in novih potrebuježev se je pehalo okoli judove marelc. “Ljubčki moji, danes sem prišel iz Amerike, za vse, prav za vse sem prinesel. Le malce potrpljenja, ljudje božji. Vse po deset. Kdo hoče?” In iztegnilo se je deset, dvajset rok, srečna je bila le ena. “Za N^žo bi kupil!” ga je dregnila misel in nehote se je pomešal med radovedne kupce. Nikamor se mu ni mudilo, pa so ga le zrinili prav do stojnice. “Vse po deset!” je kričal, Tone pa stegoval roko, jemal in plačeval, da so se babnice že jezile, jud se pa zanje še zmenil ni. Še in še je nabral in še in še je plačal Tone, tlačil v žep in vse se mu je smejalo. “To bo Neža vesela!” se je pohvalil, ko se je rinil izpod marele. “Ta se je pa založil!” je siknila dekla, ki je že nestrpno čakala, da nese zlat prstan in zlato verižico hlapcu, ki jo čaka pri CHICAGO, ILL Imenik raznih društev HOUSEHOLD HELP BABYSITTER — 2 to 6:30 P.M. daily. $25 wk. 3 schl. age children, occasional eve. if desired. 2300 N. nr. lake. Refs. Ph. 525-8780 aft. 7. (13) WOMAN — MATURE Experienced. Live in. Care of two children. Lite housekeeping. PH.: 422-9295 (14) DOCTOR’S FAMILY IN EVANSTON Seeks woman to help with housework and 2 children. Two days a week. References. 864-8325 (14) WORKING MOTHER NEEDS HELPER. Stay. Prefer pensioner or elderly lady. Care of 5 children. 4 school age. References. 254-7062 (14) Help Wanted Male & Female Hiring LADIES or MEN full or part time, for demonstrating Queens Way Fashions. Earn $50 to $75 for only 2 nights a week, plus a free wardrobe. Call Jan 687-6475 or 468-8620 (15) real estate for sale HARVEY — BY OWNER Rooming house, 3 story brk., 15 rms. and 4 dbrm. flat. $42,000. Excellent opportunity. Call 331-1627 aft. 4 PM (13) VILLA PARK — 3 bdrm. bi-level, 1% baths, cent, air-cond. oil bt. 21/z car gar. & many other extras. Low 30s. By owner. 832-2950 (14) FOR SALE BY OWNER. Chicago Heights, Story and a half home. car gar. with 10 acres of property. $65,000. 758-3905 by appt. only. (14) BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE BY OWNER Grocery Certified. Good corner location. On busy street nr. schools, churches. 18 yrs. established. LO 1-3344 Zadnjem grošu. “Nič ti ne bo ušlo!” ji je zabrusil možakar, ki je prav tako čakal. “Vse po deset!” je odmevalo po trgu in, ko je Tone zavil že v sotesko Peklo, mu je še zmerom udarjalo na uho: “Vse po deset!” v žepu mu pa pozvanjalo zlato, ki ga je namenil Neži in dekli, da bi skrbeli za grunt. Vleklo ga je na živinski sejem, čeprav ni nameraval kupovati. Miru mu ni dalo, bal se je samote, iskal je družbe, da se v njej razživi in popolnoma pozabi na tisto vražjo pikovo damo s križevim kraljem — in nazadnje še srčni fant. “Tone, prav Bog te je da1.!” ga je ogovoril mešetar Štehne, najzgovornejši med mešetar ji in najbolj prebrisani med prebrisanimi. Stiskal mu je roko, z drugo si pa popravil brke, ki so mu silile v usta. “Zakaj?” “Klobase bi zalila, da ti ne bodo želodca dražile,” ga je podražil Štehne, ki je vedel za Tonetovo smolo. Tone se je delal, kot da ga ni razumel, čeprav ga je zabolelo. “Z živino je pa slabo!” je zastavil, da bi se ognil morebitnim vprašanjem glede klobas. “Nič prida ni, res je!” mu je pritrdil Štehne. “Kar škoda se mi zdi časa, ki ga tu zabijam,” se je muzal, z očmi pa ošvignil tovariše, češ danes bo ohcet. Tovariši so se spogledali in se razumeli. Poznali so Toneta, o njegovem bogastvu so daleč naokoli krožile cele bajke in, kadar se je Tone zaletel, so ga bili gostilničarji veseli in ga drug drugemu zavidali. “Veš kaj, zavijmo na liter ali pa dva!” je svetoval Štehne in Tonetu je bilo všeč. “Le!” se je kratko odrezal in bil že pripravljen. Pri Osredkarju je bilo le malo sejmarjev. Debelušni gostilničar je bil kar vesel teh gostov, vedel je, da ne bo šlo le za liter, am pak da bo od mize kar teklo. “Osredkar, Štefan vina!” je ukazal Štehne. “Dva!” se je vmešal Tone, ni hotel, da bi zastajal. Mešetarji so pili, tudi jedli, ko so bili pa že dobre volje in ko je Osredkar že z mirno dušo vino zalival, so se lotili kart, čeprav jih je Tone le slabo poznal. Ko je držal pred seboj tudi pikovo damo in križevega kralja in jima je delal druščino srčni fant, je Tone prebledel in skoraj bi mu bile karte zdrknile iz rok. Sapa mu je zastala in v trenutku se mu je vino skadilo. “No, kaj pa mečkaš! Zaradi tistih bore klobas te ne bo vrag jemal in grunta tudi ne boš zato na boben pognal. Saj si vendar mož, ki ga v devetih farah ne najdeš podobnega!” se je ustil Štehne, udaril po mizi, da so zažvenketali kozarci in da se je miza stresla. Nalil je znova, nazdravil in Tone je nehote moral spiti in zdaj nista pikova dama in križev kralj nič več tako zabodeno gledala. Celo smehljala sta se mu, še srčni fant je bil nekam čudno zamaknjen. Pa se je Tone oddahnil ker ga je pri igri moral kmalu oddati — igro pa končno zgubil. Šlo je v petdesetake. “ ... nesreča za petami... to pravi srčni fant...” mu je nekaj šepetalo in tam v mračnem kotu je zagledal Nežin obraz in objokane oči. “Kaj se boš cmeril za te cu nje. Dve smreki podreš, pa je vse pozabljeno!” se je jezil Štehne, tovariši so mu pa pritrjevali. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph ... „T , , Praznik; predsednica Mary Marinko ^orwoocl Cleveland, podpredsednica Mary Zorenc, taj-, Gino 44103. niča in blagajničarka Mary Oto-i ___ nicar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933,1 ^BOR JADRAN zapisnikarica Mary Farčnik; redi-s Predsednik Louis Smrdel, pod- teljica Anna Marinček. Nadzornici: Preds- J<™. Plimc- tajnik-b.agaj-Dorothy Strniša, Jennie Femec. - ^ Prallk Bittenc, 2004 Nelawood Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu I pd'’ Cleveland, O. tel. 541-2102, ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi- varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZF.TF, Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. vodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 0.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Ko- Yerak; zapisnikarica Frances Klun.. I Drugi podpredsednik: Felix Brez-Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie [ nikar; Tajnik: Milko Pust, 18724 Škabar, Frances Julylia. Kuharica Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Earkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTOR!! SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet-trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. 486-7033 Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki: Frank Cen.kar, Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lov- šin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojz® Petelin, Janez Skubic, Edi Veidefi Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jpž® Nemanich, Branko Pfeifer, V ib Zadnikar, Razsodišče: John Kovači®; Mate Resman, John. Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart. GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDfKOVA TRG0VIHA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 DR. SV. RtšNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. Joto J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik John Milako-vich, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapusnikar Ken Tomsick, slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja Rev. Viktor Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 East 159 St.; I. podpredsednik Frank Hudak; II. podpredsednik in slovenski dopisnik Zdravko Novak, koresp. tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St; tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road; načelnik bol. oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; njegov pomočnik Art Eberman, dopisnik v angl. Henry Skerbec, maršala Joseph Sajevec in Rocco La Penta; načelnik programov John Buchan-nan. — Skupno sv. obhapilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši, po maši sestanek v šolski dvorani. EEVbKl ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St, WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva dramatsko društvo lilija Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France’ Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John. Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: An.dy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Biadach, Miss Marie Albu, Mrs. Molile Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba; Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Moj DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1969-70 Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Mary Ulyan, 135 Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, zapisnikarica Frances Modic. Nadzorni odbor: Louis Stavanja, Ed Leskovec, > Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Prt’dsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml. zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JU TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod oredsednica Rose Vatovec, tajnic ^tella Mahnič, blag. in zapis. Mar faucher. nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec. — Seje-, so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Pripce Avenue. • UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. K S K J mEmm slovenska katoliška jednota (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .... NASLOV ... MESTO >••••••••••••••••••••*••••••••••••••• DRŽAVA CODE ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, 1 ••••••••••••*«•< Moj novi naslov: MOJE IME: : L&a ' i.r .Nadzorni odbor 5 članov, Frances ster odra John Ference vic. — Pev-lTavčar predsednica, Gospodarski ,ske vaje se vrže vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št 2. PEVSKI ZBOK SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin.. Krajevni od-j borniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, 1 Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan ' Hauptman in Vili Zadnikar. Pevo- odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3- feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — JCE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ PRELJUBI DOBRI SOPROG IN OČE, SIN IN BRAT William Strukel Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963. Nikoli Te ne bomo pozabili, in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš! Žalujoči: ŽENA IN OTROCI, MATI IN OČE, BRATJE IN SESTRE Cleveland, O. 20. januarja 1970. NOVA ZABAVA — Nekateri mladi ljudje v Hollisu, N.Y., mečejo svoje obuvalo na električno napeljavo, da bi se menda na ta način ^ovekovečili”. Poštar H. Fluhr si ogleduje te “spominke” na električnih žicah.