------    163    ------
Narodno-gospodarske stvari.
Finančne homatije na Dunajski borsi. *)
Omenili smo v zadnjem listu, da med denarne ba-rantače na Dunajski borsi je vdarila strahovita finančna strela, ktera je na kant djala sto in sto tacih ljudi, ki so si svoje žepe polnili od denarne igre na borsi, ti pa so za sabo potegnili toliko druzih po več krajih, da se dandanes še ne vč, koliko nesreče bode iz vsega tega. Na kant je prišlo mnogo velicih in bogatih špekulantov; na kant so prišle nektere Dunajske banke, da ne morejo plačati, kar bi imele; na kant gre zaporedoma vsak dan po sto druzih ljudi, ki so bili v kaki zvezi z unimi. Zato se je že nekoliko nesrečnežev vstre-lilo, zaklalo ali zavdalo, nekteri so znoreli itd. Tako, na priliko, se je vstrelil vitez Gustav Boschan, veliki trgovec in bankir, zavdal se je neki branjevec itd. Samo iz teh dveh nasprotnih izgledov (veliki trgovec in branjevec!) bralci naši lahko sodijo, v kako različne kroge sega resk in tresk borsni ali „Krach", kakor mu nemški Časniki pravijo.
In tolika nesreča je maslo one hvalisane liberalne dobe, v kateri gospodujejo nemški centralisti! Naj tajijo to, če morejo, zdaj oni časniki s svojimi privrženci, ki so podkopali ministra flo-henwarta in Schaffle-a, katera bi bila že davno v okom prišla neizmerni vrtoglavnosti špekulantov na borsi. Ta,   ta neomejena špekulacija gospodujoče nemške ko-
*) Kaj je bor s a (Borse, bourse), tega marsikak bralec naš, ki se živi od žulov svojih r6k, še ne v6, in dobro je, da ne ve. Ime „bourseu, pravijo, da izvira od neke žlahne rodovine z imenom „van der Beurse" iz Brugge-a, kupČijskega mesta na Flanderuskem, ki je del Belgiškega kraljestva; v njeni hiši so se 1. 1530. trgovci zbirali in kupčije delali. Prva očitna borsa se je ustanovila v Am-sterdam-u v Holandiji; nad njenimi vratami so bile vsekane tri mošnje (trois bourses, drei Beutel).
*
terije je kriva vseh teh nesreč, katerih ne bi nikakor obžalovali, ako ne bi s krivimi trpeli tudi nedolžni. Zdaj se dr. Griskra lahko smeja, ki je v par letih si pri-gospodaril milijone,  in ravno tako dr. Schindler in dr.
Cujmo zdaj, kaj o teh homatijah j ako mirno piše veljavni Dunajski list „Tre9or" pod naslovom: „das Ende der Finanzepoche" in „zur Suspendirung der Bank etc.".
„ Vsaka reč — pravi — le nekaj časa trpi. Kar se je zdaj zgodilo na Dunaji, to so vsi misleči ljudje davno vedeli, da se zgoditi mora. Apostoljni borsni so sicer zasmehovali vsacega in za krivega preroka proglasili, kdor jim je pravil, da mora priti hud polom. Zdaj imamo ta potres. Že danes se tacih, ki na borsi plačati ne morejo, šteje na stotine, — tacih, ki velike zgube trpijo, na tisočine, — vsa zguba skupaj pa na milijone in milijone. Vsi pošteni opomini zvedenih mož bili so bob v steno, — pridigovalo se je gluhim ušesom. Zakoni narodnega gospodarstva  so se z nogami teptali,
—  zdaj se ta nečimurnost maščuje grozovito!
Kaj pa je krivo teh nesrečnih homatij, o tem se je govorilo in pisalo že veliko. Razuzdana špekulacija je sama sebe v jedla, kajti zadnje čase se je vrgla cel6 na tako stran, ki od nekdaj velja za najnevarnejšo. Za svet, kjer se imajo hiše zidati, se je plačevala taka cena, da so se norci smejali, in kupovali so se na špekulacijo po silni ceni taki prostori, o kterih se je vedelo, da se še veliko let ne bode moglo nič zidati. Plačevalo se je pa vse to s delnicami (akcijami), katere imajo papirnato vrednost, ki je danes taka, danes taka. Tako se je narastlo in po vseh krajih in na vso moč razširjevalo grozno velikega tacega delničarskega papirja, če je pa treba bilo, plačati z denarjem ta papir, pa ga ni bilo. Vse to je prav veliko pripomoglo k današnjim borsnim zadregam. Poleg tega pa je tudi znano, kako so nekteri ustanovniki bank (Griinder) in njih opravilniki (Vervsraltungsrathe) gospodarili in se ma-stili z bogatimi dohodki. Kakor gobe po dežji so pretekla leta rastle iz tal banke, katerih je dozdaj že nad 120 v Avstriji. Ministerstvo je s polnimi rokami kar sipalo banke po deželah mnogim bankinim ustanovni-kom ni bilo mar za korist ljudstva, ampak le za mastne dohodke lastne. Pošast, katera ima svoje gnjezdo na Dunaji, pa bo zato segla še dalje po druzih mestih, kajti tacega papirnatega akcijskega denarja se veliko nahaja tudi drugod.
Ko se je ta resk in tresk prigodil na borsi, kar brž so ustavoverski časniki začeli vpiti: naj država pomaga nesrečnim igralcem na borsi,  in kako?
—   Da se predrugačijo pravila (statute) Dunajske banke tako, da sme še čez tista2 milijona bankovcev izdati, ki niso pokriti z zalogo srebra ali srebernega denarja , ki ga banka hranuje v svojih hramih. In ta njihov krik je res vslišalo ministerstvo. Silno važno vprašanje je zdaj to: ali sme Avstrija zavoljo zadrege nekterih špekulantov svoje denarstvo razpostavljati nevarnosti? če je sila, s ktero se zahteva predrugačenje bankine postave, jasen dokaz za to, da borsa v Avstriji dandanes na prvih goslih gode vladi, moramo vendar prašati, po kteri pravici imamo tak nenaraven stan v Avstriji? Res, da tudi druge države so segle po taki silni pomoči takrat, ko so korenine narodnega gospodarstva, to je, davkoplačevalci dežele, v nevarnosti bile. Al kakošen pomen pa pri nas za državo imajo borsni igralci, če tudi so taki, ki zraven denarnega igranja na borsi tudi kako fabriko ali kupčijo imajo? Ali so mar oni, ki državne blagaj-nice polnijo z davki? Ali mar oni stoterim in tisučerim ljudem dajejo zaslužka? Ali niso nasproti oni tisti troti, ki na borsnem polji  samo  in  edino samo za svoj žep
grabijo dobiček; če pa njim igra spodleti in kurzi njihovega vrtoglavega papirja padejo, kako smejo klicati državo na pomoč? Ce si ti igralci sami ne morejo pomagati v zadregah, v ktere so po svoji lastni* krivdi zabredli, naj konec vzamejo v svojih špekulacijah, ne pa, da državno denarstvo in njegov kredit v vna-njih državah ob zaupanje devajo! Mi smo tega prepričanja, da po predrugačeni bankini postavi, to je, po narejanji novih bankovcev na milijone in milijone bi ona nesreča, katera je zdaj prostovoljne igralce na borsi zadela, se raztegnila čez celo državo Avstrijsko z 35 milijoni prebivalcev, kajti cena srebra in zlata bi zopet poskočila, veljava bankovcev in državnih obligacij pa bi se znižala silno z vsemi hudimi nasledki, ki izvirajo iz tacega denarja, ki druzega ni nego papir. Ministerstvo, ki odgovornost za gori omenjeno predni-gačenje pravil Dunajske banke nase vzame, si mora v svesti biti, da bode to reč moralo pred novim državnim zborom z jako tehtnimi razlogi in dokazi opravičiti".
Tako je pisal časnik „Tresor" — osterreichische Zeitschrift fur Capital in Rente — 14. maja, še predno je predlog ministerski, da Dunajska banka sme kolikor hoče novih bankovcev narediti, bil od cesarja potrjen. V istem listu kaže „Tresor", kako so kurzi obligacij in druzega papirnatega denarja na Dunajski borsi od 5. do 10. maja vsaki dan padali.
-----    164   -----