poAinin« niaAana . e^tortei Leto LX[j У Ljubljani, v torek 6. februarja 1934 Štev. 30 a Гепа 1.50 Din Naročnin* mesečno ШШШО* A ШШ^НК MHfc. ж ^нт^нИк. i—i Ček račun: Ljub- НгЕгг ^^ đ^Mmk V 1ДГ? Ж, / — we.no % Din m ^^инж ШШ ttv H B ВГ^^ ш уШшЈ &Ш ШШ ino/ematvo 12o i Jm ^ ^Н ШШ ШШ ШШ ШШ ЈГ ШВВ K УШШ јШа Ш ............,Vi V^ M ^^ Д **Ј ^ ЛТ .1» kopitar jevi uLb/III |evu b telefou 2У9, Telefoni nrednlštvai dnevna služba 20M — aočna »»4 1в 10?» ———— Uhaja raak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku ИИИМИИМИИМММИИИМтИИИИММтШИИИИИИИИМИММШМ ,V|.................Љ.шт^м^ем^шт^ Kaj bodi šota Med ostanki prošle dobe. H ie pod Izveskom »napredka« na vseli poljih pripomogla do zmace materiallzmu. se najbolj trdo-vraf.no ohranja na življenju liberalna šo'a. Ta je Se danes vseskozi prežeta z duhom tistega svobodonmstva. ki ni nič drugega kakor popolna hreziipeelnost in brezbrižnost irlede or.novnih vprašani življenja ako ne pospešuje naravnost rušenja verskih in nravstvenih vrednot krščanske družbe. Ta nap red n 'aški šolski in vzgojni sislem se silno ponaša s tem, da je državen, da služi državi, da nosi vseskozi državen pečat. Ce opazujemo sodobno razpoloženje, zmedenost pojmov in anarhijo v vsakem pogledu, se poč ne moremo zdržati ironičnega nasmehi,iaja oh taki trditvi, Znkaj država ima od svoje šole presneto malo koristi, to mora odkritosrčen človek priznati, če primerja dejansko usmerjenost množic, k! so šle skozi to šolo, 7. namenom, ki so ra liberalni državniki in šolniki Šolski vzgoji v 5 1 začrtali. Res se goji državljanska vzgoja, toda moril pač manjkati pravih fundamentov zanjo, ako vidimo, kako mnlo 'e ponesel evropski indi-vidiium te »državljanske vzgoje« iz šole v svet. Stanje vprašan ;a je čisto enostavno: na podlagi svnhodoiimstva preteklih sloletij ie resnična državljanska vzgoja sploh nemogoča. Na eni strani zablčuje ta lažiliberalizem (_ resnični liberalizem je nekaj vrednega in lepega žal da je danes, že čisto izumrl —I najlepše državljanske čednosti, sentimentalno oneva očino, poveličuje narod in državljansko vzajemnost, obenem pa je sistematično rušil vse te elemente državljanskega mišljenja s svo.iim ignoriranjem, fe ne z izpod-kopavanjom verskih in nravstvenih načel. Kako nnj se potem zgradi pravično državno občestvo, v katerem bosta vladala mir in red — ne red zastoja, ampak pravega političnega ter socialnega napredka — ako religija in v njej koreneči nravstveni zakon ni nič, golo praznoverstvo in minljiv »ideološki produkt družabnih razmer«. Zakaj to slednjo trditev, ki jo danes prežvekuj marksizem, je prvi postavil liberalizem, ki je radi svoje izključno snovne, v gmotno korist usmerjene miselnosti čisto razvrednotil vse večne norme življen'a. In tako je tudi svobodoumska šola v svojem bistvn izpodjedena od protislovja. ki tiči v tem, da hoče liberalna družba ohraniti sebe v imenu nekih državljanskih Idealov, kojih korenine s svoim verskim indiferentizmom in meščansko moralno nli-tvostjo sama izpodrezuje in tako sama sebe ruši. Čuden nestvor je ta Jnžisvohodomiselna kultura in njena šolat Krščanski nauk se kot »predmet« poučuje, a v kakšnem duhu so principi ostalega poduka In vzgoje, to je čisto vseeno. Država in njena avtoriteta se zabičuje, če pa se pri tem ali onem predmetu pod firmo svobodne »znanosti« podira avtoriteta Cerkve in njenih nravstvenih načel, ne pade nobenemu svobodoumniškemu pedagogu v glavo, da se s tem podira osnova države same. In radi velike zmote, da je puška v roki otroka nevarna, odrasli ljudje pa da znajo z njo v vsakem slučaju prav ravnati, je meščanski liberalizem postavil načelo, da čim višji je učni zavod, tem boli se lahko v imenu svobode dopušča to, kar se je obccedarjem skrivalo aH pa celo prepovedoval misliti in se je pobijalo zaradi avtoritete. Ce pa potem ljudje hočejo preoblikovati obeesiveno življenje po naukih, ki so se jih učili ali jih sami po svoji pameti Izvajali iz takozvane svobodne znanosti, pa zopet ni prav. In če potem stvari pridejo do skrajne meje, pa liberalna družba zopet milo kliče na pomoč Cerkev, ko.ie nravstvena načela in resnice je liberalizem s tako vnemo »znanstveno« pobijal! AH ni to nedoslednost, ki bi bila smešna, če ne bi bile njene socialne posledice tako strašno žalostne! TCnako je s takozvano nacionalno vzgojo. Kljub vsemu svojemu nacionalnemu značaju se svobodoumski šoli ni posrečilo, da hi zajezila skrajni interiiacionalizcm. narobe, še pospešila ga je s protislovnostjo svojega moralnega temelja, nezdravim pretiravanjem in preziranjem krščanske kulturne tradicije ljudstva, na kateri se edino more pravi narodni duh zgraditi. Kdor Hudstva ne pozna, kdor se je odtujil ljudskemu nravu, kdor hoče naravne, realne ljudske osobitostl izenačiti v plitev liberalen humanizem, kako more tak intelektualec ustvariti trdno zasidrano narodno celoto! Kdor to realnost oropa njenih v krščanski omiki korenečih elementov? Taka vzgoja le izpraznjuje pravi ljudski, domačni, narodni duh in pripravlja tla duhu razdiranja in brezverskega anaciona-lizma. Ne marksizem, ampak framasonstvo Je začelo izpodkopavati temelje tudi narodni ulturi — socializem je šel le naprej po teh stopinjah. Nadaljn'e konsekvence si lahko napravi vsak sam. Kdor hoče ohraniti družbo na temeljih zapailne kulture, mora temeljito pre-iistrojiti našo šolo in vzgojo, zakaj druga sredstva ne izdajo nič, ampak zlo le poveču- j jejo. Ker je šola danes državna, je naloga države, da tako reformo izvede. Vse dosedanje reforme se dotikajo samo površine In mnoge so bile sploh popolnoma zgrešene. Sol a mora človeka vzgajati k svobodi, toda ne k razbrdanosti mišljenja in nravslva, ki svobodo uničil ie. ki uničuje demokracijo In vede k tiraniji te ali one barve. Prava svoboda, ki je mati vsakega napredka. nI mogoča brčz trdnega nravstvenega temelja osebnosti In brez nravstvene avtoritete krščanske kulturne družbe. Ta duh, ta smer mora dosledno prešlnjati vse šolstvo od esnovDeira do пајт!пјб*& , i Balkanski pakt — brez Bolgarije Balkan si urejuje svoi dom Od leve: Ruždi hej, Tiluleseu, Maksimos in Jeftič podpisujejo pakt o balkanskem sporazumu Belgrad, 5. februarja, m. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno ob priliki prvega podpisa balkanskega pakta v Belgradu dne 4. februarja se glasi: štirje ministri zunanjih zadev Grčije, Turčije, Romunije in Jugoslavije so se sestali danes dne 4. februarja 1934 v poslopju jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve in so začasno podpisali besedilo pogodbe o balkanskem sporazumu. Sklenili so, da se naj vrši slovesen podpis te pogodbe v Atenah še tekom tega tedna. Besedilo pogodbe o balkanskem sporazumu bo objavljeno po slovesnem podpisu v Atenah. Kratka slovesnost, ki se je odigrala v nedeljo popoldan v naši prestolnici, je zaključek prvega dela široko zasnovanega načrta, o kate- rem so obravnavale doslej vse balkanske konference, glede katerega vlada v javnem mnenju vseh balkanskih držav že dolgu leta presenetljiv sporazum, toda. ki je prestopil meje med čuv-stvi in dejstvi šele lani v poznem poletju, ko smo bili priča velikih inieijativ, ki jih je pogumno sprožil in dosledno izvedel najvišji predstavnik naše države, inicijative. ki so jih za njim povzele pisarne zunanjih ministrstev ш. jih uresničile tako, da lahko trdimo, da se je slika na Balkanu od znamenitega potovanja našega vladarja po evropskem vzhodu, spremenila od nog do glave. Včerajšnja ceremonija je zaključila prvi del tega načrta, smo rekli, terr s tem odprla pota za nove inicijative, ki bodo podpisu balkanskega sporazuma sledile v vseh praveih. Po pogumnem sestanku našega in bolgar- V n*del o so oodoisali v Beloradu balkanski soorazum - Mušanov daje upanje na vsi oo Bolgarije skega vladarja v Belgradu srno pričakovali, da bomo med zunanjimi ministri zagledali na včerajšnji ceremoniji tudi bolgarskega zunanjega ministra Mušanova. Ni gu liilo. To je obžalovanja vredno, toda krivda, da ni bil prisoten, ne leži na nas. Nasprotni vplivi, ki jim ta navdušen pokret zbiranja balkanskih narodov pod geslom: Balkan balkanskim narodom, ni po godu in ki bi želeli, da bi niosrla zoperstavljati in brez dvoma ji l>o duh, ki vlada m«! štirimi državami podpisnicami sporazuma, pomagal do končno-velinvne odločitve, ki ne more biti protivna balkanskemu paktu. Bilkan je napovedal voino tu Hm intrigam! To je dobra voinn in zeodovinn bi kaznovala onega, ki bi v borbi za dom hotel ostati nn strani tnjea. Mi smo srečni, da ie ravno nnšn država pri tem mirovnem delu. katerega ogromni pomen n»m bo mzodeln bližia bodočnost, ierala tako vidno, spodbudno in odločil iočo vlogo. Belisrnil. 5. febr. Nn današnji seji vlade je zunanji minister g. Bosjoljuh Jeftič poročal o vsehini pakta o balkanskem sporazumu. Kraljevska vlnda je sklenila, naj se pakt s strani Jugoslavije uradno podpiše. Pakt bodo podpisali še ta teden v Atenah. Froncos^CT politična kriza Daladiera lomijo... Prekrpanje vlade sedanjemu kabinetu življenja ne bo podaljšalo Pariz, 5. febr. tj. Francoska javnost je sprejela »krpanje ministrstva«, ki ga je izvedel črez noč predsednik Daladier z velikim ogorčenjem. Ko sta odstopila vojni in finančni minister (polkovnik Fabry in Pietri), ki pripadata zmernejšim sredinskim skupinam (skupina Tardieu je izključ'la Fabry-ja, ker se je četudi z najboljšim namenom spustil v Daladierovo pustolovščino), in ko je odstopil tudi drž. podtajnik Doussain, je izgledalo, da bo sploh vsa vlada zrušena. Toda kakšno je bilo začudenje, ko se je izvedelo, da je postal vojni minister bivši zun. minister soc. Paul Boncour, finančni minister pa Marchandeau, med tem ko je postal njegov državni podtajnik Jaubert. Ogorčenost se je stopnjevala, ko se je razneslo, da je bil Parižanom toliko priljubljeni polic jski prefekt Chiappe nenadoma odstavljen (na zahtevo socialistov, ki sedaj ▼ vladi zopet prednjačijo) ter brez vsake potrebe imenovan za rezidenta v Maroku. Za policijskega prefekta pa je bil imenovan prefekt v Seine et Oise Bonnefoy — Sibour, dosedanji rezidenta v Maroku pa bi imel biti imenovan za poslanika v Bruslju. Policijski prefekt Chiappe je imenovanje v Maroku odklonil, ravnotako je odklonil imenovar.je za novega policijskega prefekta Sibour, pariški prefekt Renard pa je iz protesta proti tem spremembam odstopil. Ogorčenje narašča, politični kaos postaja čimdalje večji, mladeniške organizacije oznanjajo velikanske demonstracije po Parizu proti vladi Daladiera. Domovina v nevarnosti l Pariz, 5. februarja AA. Organizacija patriotske mladine je pod naslovom »Domovina v nevarnosti — Poziv pariškemu prebivalstvu!« objavila ▼ listih in nalepila po pariških ulicah proglas, ki poziva vse prave rodoljube, da prirede v lorek zvečer po pariških ul cah velike demonstracije proli Daladierjevi vladi, ki je — pravi proglas — poleg drugih napak napravila še to veliko po-greško, da je odstavila pariškega policijskega prefekta Jeana Chiappa, moža, ki je bil zmerom in povsod korekten človek in se pri vsaki priložnosti pokazal prijatelja pariškega prebivalstva. Prctest bojevnikov Pariz, 5. febr. AA. V proglasu, ki ga je poslalo svojim članom in so ga objavili današnji jutranjiki, društvo bivših bojevnikov za seineski departman (pariški) odločno nastopa proti Dala-dierjevim ukrepom gled« sankcij proti kompromi-tiranim političnim osebnostim, ali bolje, proti odstavitvi upravnika pariške policije Jaana Chiappa Progla* med druiiim pravi: Pred nekaj dnevi je notranji minister Frot prisrčno ponujal roko Chiappu in mu izrekal priznanje za njegovo vestno delo. Toda to je bil samo Judežev poljub, zakaf 24 ur nato |e Chiappa odstavil z njegovega mesta in mu ponudil mesto vrhovnega rezidenta za Maroko. Ako se Chiappu ne more nič očitati, zakaj potem to podlo mešetar-jenje z žrtvovanjem človeka, ki je na svojem mestu, da se dobi večina v parlamentu? Ali naj bo to Daladierjeva deviza: Hitro in energično?« Ne, to je operacija, ki ni v čast tist;m, kateri so jo izvršili, to ie dejanje, ki je razburilo javnost in bivše bojevnike. Mislimo, da pravici ni ustreženo s tem, da se premeste nekateri veledostojanstve-niki: če so krivi, jih je treba kaznovati, ne pa iskati zanje kompenzacije, če niso krivi, bi jih pa morali pustiti na njihovih mestih. Iz vseh teh razlogov bodo vsi bivši bojevniki ne glede na to, ali so člani društva bivših bojevnikov ali ne, prišli v torek ob 20 na določena mesta in bodo s svojimi demonstracijami na pariških ulicah pokazali, da so proti trgovanju in mešetarjenju s parlamentarnimi mandati. Pariz, 5. febr. b. Ne samo v političnih krogih, ampak tudi v vsej javnosti je vzbudilo velikansko senzacijo dejstvo, dn je predsednik republike včeraj popoldne ponovno povabil k London, 3. februarja. AA. Reuter poroča iz Pariza: Po Parizu se širijo divji in alarmantni glasovi o jutrišnjih dogodkih; ljudje odkrito govore o državnem udaru in revoluciji. Dejstva so tale: vsa pariška ga mi zija je zbrana v vojašnicah in je v pripr vljenosti, da jo jutri pošljejo pred parlament; vlada je dala poklicati konjenico iz Senlisa in Innke iz Compiegna. Skupno bo v pripravljenosti 30.00(1 mož vojske, policije in orožništva, dn zaduše morebitno nasilje. »Aetion Frnnenise« piše. dn je dala vlada postaviti strojnice eelo nn poslopje parlamenta, vendar je neverji tno da bi mor,de stopiti v akcijo, ker bo jutri ustavljen ves promet I km okoli poslanske zbornice. Notranji minister je zagrozil novemu pariškemu prefekfu. da bo pri priči odstavljen, če pride le do one demonstracije, in prav isto grožnjo jo policija izdala na vSe podrnjene ji polirijske poveljnike. Sebi svojega predhodnika Gastona Doiimergua, s katerim se je razgovarjal celi dve liri. Sestanek se spravlja v zvezo z možnostjo padca Da-ladierove vlade, kakor (udi s tem, da je postalo skoraj neizbežno, tla se razpusti zbornim ln razpišejo nove volitve. Krožijo eelo vesti, da je zaradi neprestanih in tako rekoč nerazrešljivih vladnih kri/, predsednik republike silno nezadovoljen in da je zaradi tegn sklenil, da odstopi. V krogu svojih prijateljev je Le,brun bale izjavil, da ne more nič več gledali neprestanih prepirov in nositi odgovornost pred narodom zaradi neurejenih strankarskih in parlamentarnih razmer v Franciji, (o tembolj, ker se s tem pordnbšuje zunanje-oolitični položaj Francije v dobi zgodovinskih sklopov. Pariz, 4. Tebr. b. Po včerajšnji seji vlade je predsednik Dnladier sprejel zastopnike tiska in izjavil, da odločno vztraja pri svojem sklepu, da zadevo Stavijske.ga popolnoma razčisti. V kratkem časti bo anketni odbor o tej aferi dobil seznam vseh onih oseb. ki so po rnznih pariških bankah vnovčevale čeke s podnisom Sta-vijskesra. Danes popoldne je Dalndier seslav-ljal deklaracijo, ki bo sprejela na iutrišnji seji ministrskegn sveta. Danes se ie Daladier sestal tudi s člani radikalno - socialističnega krila, s kalerimi želi doseči sporazum še predno stopi pred parlament. Kar tiče premeščanja raznih visokih uradnikov in državnih funkcionarjev, ki jih vsebuje zadnja naredha vladnega predsednika, je Daladier izjavil, da ho o tein pozneje govoril. V dobro ponfenih krogih (rdijo, dn je bivši šef javne varnosfi Thome sklenil, da zaradi sovražnega s(nli«ča (iskn in članov francoske zbornice ne more sprejeti uovegn položaja. Društvo bivših bojevnikov je izdalo proglas, da lio jutri poslalo nn ulice 30.000 demonstrantov, prav tako se pripravljajo člani »Jeu-nesse patriote«, komunisti, pristaši »Aclion Francaise« in rojalisti. Vlada koncentrira čete tudi zato, ker se boji, da se na policijo ne bo mogla prnv zanesti; ko je namreč Chiappe odhajal s svojega mesln na prefekturi, so mu velike množice policijskih funkcionarjev, višjih in nižjih, priredile burno ovacije. Pariz je brez dvoma v zelo napetem in nevarnem razpoloženju, toda po drugi strani je vsa Francija Irdno odločena, da no dopusti ni-kakih notranjih avantur. Neposredni povod zji tolikšno razburjenje duhov je dal nastop vlado proti Chiappu. Ljudje se izprašojejo: Čc je Chiappe inplotrn v aloro Stnvijskega. zakaj ga je potoni vlada povišala in ga imenovala za generalno;;« rezidenta? Če pa ni zapleten, zakaj ga je potom žrtvovala? Strah pred revolucijo 30.000 vojakov, strojnice, tanki branijo parlament Zakaj je moral iti Chiappel Dušan Sernec t ' Pariz, 4. februarja. (0(1 našega poročevalca.) Razrešitev Chiappt-a od vodstva pariške varnostne policije jc silno razburila vso Francijo. Vzrok tega razburjenja je prepričanje vseh poštenih Francozov, da jo bil Chiappe odstavljen zato, ker so se hoteli na la način maščevati nad njim elementi levice, iz katerih se je rekrutiral generalni štab velegoljuta Stavijskega. 1'refekt pariško policije Chiappe je namreč tisti, ki je Stavijskega in njegovo čedno družbo zasledoval žc od 1. 1980 in jo napravil zoper Stavijskega in njegove visoke prijatelje vsega skupaj 10 obširnih ovadb na generalnega tožilca republike Pressarda iu na nače nika držav nc policije Thomčja. Pressard, ki je zet bivšega predsednika vlade, in direktor državne policije Thomč pa sta te ovadbo dosledno metala v koš. Ker je bil Daladier sedaj prisiljen, da Pres-sarda in Thomćja žrtvuje, so levičarji zahtevati, tla mora iti tudi Chiappe, ker sicer vlade ne bodo podpirali. V Maroka so ga pa hoteli spraviti kot generalnega rezidenta zato, da ga odstranijo iz Pariza, kjer je framasonom. prijateljem Stavijskega, skrajno nevaren. levičarji so ie dolgo dnlžili Chiap l>ea, da ruje proti njim. Resnica pa je la. tla Chiappe dobro pozna vtse levičarske škandale bodisi iz oblasti osebne morale bodisi ii področja javnih finaae... Chiappe je. kakor inano, odklonil imenovanje za Maroko in je poslal predsedniku vlade pismo, v katerem pravi, tla je zelo presenečen nad korakom g. Daladiera in da proti temn ngorfenn protestira. Med drugim pravi Chiappe: j Moja odstranitev iz Pariza otl vodstva policije se ho v obstoječih okoliščinah otl javnega mnenja čudno tolmačila, četudi se mi podeli dragu visoko mesto Jaz ne smem zato, da hi olajšal neko politično operacijo — zakaj drugega vzroka za Vaš sklep tli — žrtvovati svojo osebna rast in ugled, ki sem si gi pridobil na svojem mestu kol prefekt pariške policije.« Chiappe končuje svojo pisma z izjavo, da b« vsebino tega pisma obenem izročil javnosti. Pobuna po vsej Franciji Pariz, 5. fehr b. Razen v Parizu, kjer je policija snoči zelo hitro zadušila demonstrncije pod osebnim vodstvom novega prefekta Sibourja Bonne-foya, je prišlo do levičarsko ekstremističnih izgredov še v raznih drugih krajih Francije. V Valen-clennesu je demonstriralo 200 oseb, v Castresu pa 1500 brezposelnih delavcev in socialistične mladine. Tudi v Lille-ju je prišlo do hujših demonstracij zaradi afere Stavijskega. V severnotrancoskem veleindustrijskeni mestu Lilleu je včeraj prišlo do velikih pretepov med desničarji in levičarji, pri katerih je tekla tudi kri. Levičarski parlamentarni krogi v Parizu se silno razburjajo. Govore že o tem, da bo prišla desnica na vlado, če pade jutri Daladier v parlamentu. Ce pa dobi desnica dokumente o Stavijskega aferi v roke, potem je levičarjem r Franciji za dolgo vrsto let odklenkalo. K bodočnosti ljubljanske mestne elektrarne Avstrija gre pred Zvezo narodov DoUtuss se veseli potovanja na Mad arsko Dunaj, 5. febr. b. Danes dopoldne ob 11 se je pričela seja avstrijske vlade, katere se je udeležil tudi avstrijski poelanik v Berlinu ing. Tauschitz. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo danes sprejet sklep glede spora z Nemčijo. Vsekakor pa bo končni sklep odvisen od tega, če naj se avstrijski ukrepi, ki jih jc v tem oziru storila, smatrajo kot končnoveljavni, kajti od uspeha te akcije je mnogo odvisno, namreč tudi to, če se bo Avstrija obrnila neposredno na Zvezo narodov, ali na države-podpisnicc četvornega pakta. Poslanik Tauschitz odpotuje že jutri v Berlin. Potovanje dr. Dollfussa v Budimpešto še tudi ni odgoJeno. Kakor znano, potuje avstrijski kancler v Budimpešto v sredo. Edino iz Pariza jc prišla vest, da bi se Svet Zveze narodov lahko sestal k izredni seji za prihodnji teden, če bi Avstrija zahtevala intervencijo. Iz Rima ni vesti, v Londonu pa je vse tiho. V Angliji precej neradi gledajo avetrijeko-nemški spor ravno sedaj, ko se razpravlja o raz-orožitvenem problemu in ko Velika Britanija napenja vse svoje sile, da spravi Nemčijo nazaj v Ženevo. Budimpeštanski »Regeli Ujsag« objavlja razgovor svo.ega dopisnika z avstrijskim kanclerjem dr. DoLlfussom glede njegovega obiska v Budimpešti. Dr. Dollfuss je izjavd, da se zelo veseli tega obiska, ker bo značilen za politično prijateljstvo med obema državama. Z Gombosem bo proučil tudi razna trgovinsko-politična vprašanja, kakor tudi vprašanje skupne propagande za tujski promet. V zunanje-političnem pogledu se en more pričako- Hitler in katoličani Varšava, 5. febr. b. Organ katoliške nemške narodne manjšine »Der Deutsche in Polen« se bavi z vprašanjem katoličanov v Nemčiji in piše, da je bil v začetku ves katoliški epuskonat naklonjen narodno-socialistični revoluciji. Ker pa se jc narodno-socialietični režim pokazal ne samo kot nezanesljiv, ampak tudi sovražen proti katoliški ccrkvi, so sc radi tega vsi škofje pod vodstvom breslavskega kardinala Bertrama uprli narodno-socialističncmu režimu. Vlada je skušala prisiliti kardinala Bertrama, da odstopi, toda doslej brez uspeha. Gotovo je, da je danes v Nemčiji 20 milijonov kntolikov neprijazno raz|x>ložeuih proti nar.-socialističncmu režimu. Polisko-rusho prijateljstvo Varšava, 5. febr b. Po vesteh iz Moskve pričakujejo že v mesecu februarju obisk poljskega zunanjega ministra Becka. Na merodajnih mest h pa o obisku pol,skega zunanjega ministra Se ni nič znano. Ker je v novo francosko vlado vstopil tudi bivši zunanji minister Paul-Boncour, postane aktualno tudi vprašanje njegovega obiska Varšavi in Moskvi. V tem oziru so že storjeni poluradni koraki Finžftar predava v Belgradu Belgrad, 5. febr. m. Kakor je bilo napovedano, t« bil sooči r veliki dvorani tukajšnjega ruskega doma 7. prosvetni večer belgrajskih prosvetnih druitev, na katerem je predaval g. Finžgar o temi: »Madjarski klin ločil severne in fužne Slovane«. Za predavanje je v vseh tukajšnjih krogih vladalo veliko zanimanje in je bila sicer prostorna dvorana popolnoma zasedena. Navzoč je bil ludi belgrajski nadškof o. Rodič. Ko je »topil Finžgar v dvorano, so ga zbrani Slovenci in prijatelji slovenskega naroda prisrčno pozdravili. Navdušenje cbrane množice se je še povečalo, ko je stopil na oder g. Finžgar in se predstavil zbranim Slovencem. Prosvetni večer je otvoriil katehet Ulaga, ki ie v prvi vrsti pozdravil Finžgarja in nadškofa Rodiča, ki se je odzval povabilu prosvetnih društev. Ulaga je nato zbranim Slovencem v kratkih 'n jedrnatih besedah orisal delovanje Finigarja kot pisatelja in Slovenca. Navzoča množica jc govornika večkrat prekinila m mu priredila prisrčne ovaciie. Pevski zbor je nato zapel lepo Mavovo pesem »Oj zato je,..«, nakar je stopil na oder Finžgar, ki se je v uvodu zahvalil za prisrčni •.prejem in obenem poudarjal potrebo po tesnejših stikih med belgrajskimi Slovenci in njihovo ožjo domovino. G. Finžgar jc nato prešel na temo '.er s številnimi dokazi zgodovine pojasn;eval zbranim Slovencem, kako so se pogostokrat po-avile težnje po skupnem živlienju ittžnih Slovanov. Finžgar se i« v svojem predavanju »pomnil tudi naših neodrešenih bratov. Zanimivo predavanje so poiasmjevalc skloptične slike. G. Finžgar je ob koncu žel veliko priznanje. — Katehet Ulatja se je po predavanju zahvalil g. Finžgaru, da se je odzval povabilu tukaiSniih prosvetnih društev ln prišel med belgraiske Slovence. Prosvetni večer je zakJiutUa pesem »Gor čez izaro«, ki jo je zapel moški pevski zbor. Dunajska vremenska napoved: Ponekod v gor-tkjh predelih oster jutrnji mraz. čet dan temperatura blizu ood ničlo. Pričetek oblačnosti i zapade. I vati nobenih iznenadenj, to tembolj, ker so zima-j nje-politične smernice med Avstrijo in Madjarsko znane že iz prejšnjih časov in so tudi na temelju prijateljskega sosedstva utrjene. Na danažnji seji ministrskega sveta so soglasno sklenili pooblastiti zveznega kanclerja Dollfussa, naj pokrene vse, kar je po njegovem mnenju potrebno, da predloži avstrijsko-nemški spoT Društvu narodov. Obvestilo o tem bo dostavljeno tudi nemški vladi. Avstrija gre pred Zvezo narodov Dunaj, 5. febr. c. Včeraj je Heimvvehr na Tirolskem priredil troje velikih demonstrativnih zborovanj. Na Tirolskem in Predarlskem je včeraj eksplodiralo zopet vse polno papirnatih bomb. Tudi na Dunaju sta včeraj eksplodirali zopet dve papirnati bombi. Policija jc aretirala 15 ljudi, med njimi tudi vseučiliškega profesorja Friderika Metza, predsednika avstrijskega zemljepisnega društva. Položaj je skrajno napet. Danes dopoldne je oddelek Ileimvvehra zasedel socialistično tiskarno. Vodstvo socialistične stranke se je obrnilo na tirolskega deželnega glavar ja dr. Stumpfa in zahtevalo ml n jega, da IIeimwehrovci takoj zapuste tiskarno. Na zahtevo dr. Stumpfa so lleimvvehrovci takoj zapustili tiskarno. Tirolski socialistični vodi elji pa so tudi vprašali dr. Stumpfa, ali jc tirolska soc.-dem. stranka razpuščena. Dr. Stumpf jim je odgovoril, da ima pravico stranko razpustiti samo dunnjsku zvezna vlada. Narodna shaaščina Belgrad, 5. febr. m. Na današnji seji Narodne sku«čine, ki so .ie pričela ob 'A na 6 so je preeitnl po izvršenih formalnostih nknz o razrešitvi stnre in postavitvi nove vlade. Zakonske osnutke so nato preložila skupščini različna ministrstva. Na današnji soji Narodne skupščine se ;je nadalje sporočilo, da predlaga predsednik ministrskem sveta Narodni skupščini v odobritev uredbo o zaščiti denarnih zavodov in niili upnikov, nadalje uredbo o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez, uredbo o maksimiran »n obrestno mere ter uredbo o znižanju režijskih stroškov pri denarnih zavodih, ki so pod zaščito, kakor tudi uredbo o znižanju režij pri Kospotlarsklh podjetjih. Vse uredbe so se odstopile odboru, ki .je proučeval zakonski osnutek o zaščiti kmeta. Nalo se jo prečitalo poročilo finančnega odbora. da je dokončal delo in poslal Narodni skupščini v pretrees zakonske predloge, ^ki jih je predložil Narodni skupščini finančni minister. Besedo ,je dobil poslanec tir. Lonča-revič, ki jo vprašal predsednika skupščine, kako je to mogoče, da se v skupščinske ste; nografske zapisnike vnašajo netočni izidi grlasovan.ia. Lončnrevič je kratko iu zelo ostro napadel skupščinskega tajnika Kovača ter izjavil, tla so napnke stolne. Nn izvajanja tir. Lončareviča je odgovoril dr. Kosta Ku-mnnurli. ki je obljubil, da bo odredil vse potrebno, tla se nepravilnosti odpravijo. Prešlo se .ie nn dnevni roti in sicer na lire t res poročila odbora z« proučevan io za-i konsketra osnutka o pobijanju spolnih bo-! leznl. K gornjemu projektu so nato govorili poslanci Tvostič, Mita Dimilrijevič In dr. 14?, nnkar je bil v načelu.in podrobnosti sprejet. R tem .ie bil dnevni red skupščinske se.ie izčrpan. Prihodnja seia bo jutri dopoldne ob 0. uri. Na dnevnem redu so vsi zakonski osnutki, ki jih je predložil Nnrorlnl skupščini v odobritev finančni minister. Bol z razbojnikom Varšava, 5. februarja. AA. Policija je i'vedela, tla se prosluli razbojnik Janijak, ki ga je že dolgo Iskala, skriva pri svojih starših v vasi Volji blizu Lodza, ter je obkolila hišo, hoteč se ga živega polastili. Razbojnik je videl, d* je Izgubljen, in jc začel streljati tor ubil stražnika, ki ga je hotel aretirati. Nalo je zbežal na streho in otvoril ogenj na policijo. Tudi redarji so odgovorili s streljanjem iz pušk. Boj z razbojnikom je trajal celih 10 ur. Več stražnikov je ranjenih. Naposled so Janijeka nevarno ranjenega aretirali. Razbo >ika bodo postavili pred sodišče, ki ga bo sodilo po hitrem postopku. Mad'arnbi pojmi o narodn'h manjšinah Praga, 5. februarja. AA. »Narodni listi« poročajo iz Budimpešte, da so na zadnji ministrski seji pod predsedstvom kraljevskega namestnika razpravijaii o kolonizaciji obmejnih krajev, predvsem krajev, kjer prebivajo Slovaki in drugi ne-madžarski elementi. V Jutru št. 25 z dne 1. t. m. razpravlja gospod prof. dr. Milan Vidmar pod naslovom »Bodočnost ljubljanske mestne elektrarne« o pogodbi, ki jo namerava skleniti mestna občina ljubljanska z banovinskim električnim pod.etjem. Ni mi točno znana vsebina načrta te pogodbe, kljub temu se zdi potrebno opozoriti javnost na nedostatke v izvajanjih gospoda profesorja, ker so ta izvajanja taka, da lahko pripeljejo javnost pri presojanju te pogodbe na čisto napačna pota, pa naj bo vsebina te pogodbe laka ali drugačna. Nenavaden je slučaj, da se gospod profesor oglasi vselej takrat, kadar banovinska električna podjetja sloje pred kakim odločilnim korakom svojega razvoja ter pred vsakim lakim korakom svari, dočim sicer molči. Vsakemu takemu koraku se protivi s sijajno dialektike, ki mora na lajika učinkovati prepričevalno. Svoje argumente pri tem razvija logično do skra nosli, postavi pa te argumente na napačne premisc, ki si jih ad hoc prikroji, ne da bi mogel lajik presoditi, ali so te premise pravilne ali nc. Spredaj navedeni članek gospoda profesorja mora lajika nujno prepričati, da hoče mesena občina ljubljanska skleniti z banovinskimi električnimi podjetji pogodbo, po kateri mora mestna občina na;ma.nj trpeti ogromno škodo. Toda premise, po katerih pride gospod profesor do teh zaključkov, so napačne. V glavnem operira gospod profesor s tremi argumenti: V prvi vrsti grozi Ljubljančanom, da bodo vsled motenj na daljnovodu lahko ure, ali cele noči presedeli v temi. Dalje predoči meščanom, da bodo tok plačevali mnogo predrago Končno naslika kot ideal, po katerem naj bi se izvršila elektrifikacija mesta, banovine in države, tako imenovani »-belgijski sistem«. Strah pred motnjami je popolnoma neutemeljen. Nešteto, oziroma skoraj vsa velika mesta se oskrbujejo z električnim tokom po daljnovodih, dolgih na stotine kilometrov. Treba pogledati le celo Lombardijo, ki se vsa preskrbuje iz Alp, vklju-čivši vsa velika mesta kot Milan itd., ali pa napraviti izlet v bolj poznani Dunaj ali Gradec. Motnje, s katerimi straši gospod profesor, so ob pravilni tehnični izpeljavi daljnovoda nemogoče, če jih ne povzroči zlobna roka, kakor je zlobna ali neumna roka povzročila na Trojanah motnjo daljnovoda Velenje—Ljubljana, na katero gospod profesor namigava. Zlobna ali neumna roka pa prav tako lahko prekine daljnovod, ki je dolg Ie nekaj metrov. Če bi gospod profesor sam s takimi motnjami resno računal, ne bi mogel v istem članku predlagati kol rešitev elektrifikacije »belgijski sistem«, in ono medsebojno povezanost različnih clektraren, o kateri govori. Kako naj bo namreč mogoča nemotena preskrba mestne občine z elektriko iz Fale, če je riskantna preskrba z elektriko iz mnogo bližjega Velenja? Cela Ljubljana je priča, da že dve in pol leta brezhibno funkcionira preskrba ljubljanskih kolodvorov iz daljnega Velenja, dočim je bila ta preskrba opetovano motena prej, ko je oskrbovala kolodvore z električnim tol tom »Elektra« po čisto kratkih daljnovodih iz Tacna odnosno iz Vevč. V tem ;e dokaz, da oddaljenost ne igra glavne vloge. Svojim slušateljem na tehnični visoki šoli gospod profesor o motnjah na daljnovodih predava gotovo čisto drugače, kakor govori o njih v svojem članku. Pri slikanju škode oziroma denarne izgube, ki naj jo utrpi mestna občina, gospod profesor v svojem računu navaja kot taksno ceno za kilovat-no uro 40 par. Pri tem pa izpusti iz kalkulacije lastno uporabo centrale, približno en miliioo kilo-vatnih ur na lelo, in obrestovanje in amortizacijo sedaj že nu-ino potrebnih investicij. Slednje stroške navaja šele pozne:e v iznosu 2 milijonov letno. Če se pri n;e<4>vi kalkulaciji vse to upošteva, rcsultira iz pogodbe, kakor jo slika gospod profesor, za mestno občino letni dobiček v približno onem znesku, s katerim gospod profesor predstavlja izgubo, oziroma škodo. Kar se tiče končno »belgijskega sistema« — belgijske razmere niso naše razmere v prav nika-kem oziru, niti glede produkcije niti glede konsu-ma. Glavno in odločilno pri tem je pa dejstvo, da Belgija nima vodnih sil, ima pa neizmerno množino premoga in vsled tega le kalorične centrale, katere ima:o isti smoter in isto gospodarsko politiko. dočim ie ista gospodarska politika nemogoča pri kalorični centrali in pri vodni centrali. Razen tega jc nemogoče spraviti v sklad javne gospodarske cilje banovine z zasebnimi gospo'tarsk'mi interesi privatnih podjetij kakor sta Fala in Trbovlje. Kolikor mi jc znano, še v Nemčiji, ki jc glede elektrifikacije najbolj razvita, »belgijski sistem« nikjer ne prihaja v poštev. Roža, ki v Belgiji cvete, Sc v bližnji Nemčiji ne more rasti, pri nas bi pa gotovo usahnila. Če naj mi bo dovoljeno argumentirali po načinu gospoda profesorja, moram glede denarnega efekta »belgijskega sistema« po lastnih izvajanj Ii gospoda profesorja opozoriti na sledečo možnost: Ljubljanska mestna elektrarna obratuje dalje kakor danes in potreba Ljubljane po električnem toku lc nekaj malega presega kapaciteto elektrarne. To malo množino električnega toka bi morala mestna občina plačati po 40 par na kilovatno uro, razen tega pa vsako leto plačati 2 milijona v skupno blagajno. En milijon bi se ji sicer koncem leta mogoče vrnil, z drugim milijonom bi pa mogoče bilo plačanih le nekaj stotin kilovatnih ur. Koliko stane potem vsaka kUovatna ura, to naj si izračuua čitatelj sam. Najvažnejši argument proti »belgijskemu sistemu«, kakor si ga zamišlja gospod profesor sam, pa je naša nacionalna gospodarska osamosvojitev. Kes bi bili morebiti po njegovem načrtu obstoječi stroji boljše izrabljeni, toda to v korist inozemskemu kapitalu in na škodo lastnih, domačih podjetij in konsumentov. Zlasti bi bila onemogočena vsaka gospodarska izraba državnega rudnika v Velenju in banovinska električna podjetja bi izgubila neodvisnost in vodilno vlogo. S tem pa bi padel ozir na splošne, javne koristi, ki jih morata imeti država in banovina pred vsem pred očmi pri izvedbi clcktTifikacijskega načrta in to na korist zasebne gospodarske politike. V tem oziru se mi zdi potrebno in umestno, da ob zaključku teh vrst citiram resolucijo, ki jo je sklenil meseca junija leta 1932 klub elektroin-ženjerjev Združenja jugoslov, inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana, ki se glasi: t. Elektrifikacija je preskrba vsakega interesenta s trajno, kar najcenejšo energijo v zadostni množini z najmanjšimi sredstvi iin tehnično najpopolnejše. 2. Elektrifikacija se mora v vsakem pogledu izvršiti v skladu z narodnimi interesi. 3. Vodstvo elektrifikacije v dravski banovini naj ima banovina. Klub elcktroinžeojerjev UJIA pozdravlja sodelovanje Kranjskih deželnih elektraren z državnim rudnikom v Velenju, ker tvori dobro začeto bazo za elektrifikacijo države, in sicer tako z na-rodno-gospodarskega kakor tudi z energijsko gospodarskega stališča. Klub obsoja vsako ap vira/nje sodelovanju Kranjskih deželnih elcktrarcn z državnim rudnikom v Velenju in delo proti obojestransko koristni pogodbi med obema kot nacijonalno neprimerno in za narodno gospodarstvo škodljivo. Nenapadalna pogodba Sofija, 5. febr. k. Bolgarsko časopisje piše, da jc bolgarski ministrski predsednik Mušanov naročil bolgarskemu poslaniku v Belgradu Kjo-seivanovu, naj predlaga belgrajski vladi, da s«i med Jugoslavijo in Bolgarijo podpiše nenapadalna pogodbu. V par vrsticah ■ o T. Zunanji minister Cordell Hull je (poročil kubanski vladi, da so Združene države pripravljene pogajati 6e za nov trgovinski sporazum, po katerem bi se stabilizirale sladkorne razmere in cene sladkorju na svetovnem trgu. Ta pogodba naj bi vplivala tudi na enotni količnik sladkorne proizvodnje in morda tudi na znižanje carinske tarife na sladkor, ki se izvaža iz Kube. T. Uradni komunike poroča, da je po izredno napetem položaju postalo nekoliko mirnejše. Sedem oseb je bilo ranjenih. Po napadu na ministrstvo pri Avantipuru se je število mrtvih zvišalo na devet. T. Proti polnoči je zavladala v Parizu popolna tema, ker je nekdo pri operi s silo poškodoval električne naprave. Okoli Porto St. Denis ni gorela nobena žarnica. Tema je trajala celo uro in je povzročila veliko paniko, ker so ljudje mislili, da sc temo povzročili politični nezadovoljneži. Policija jc razpisala za izsleditev neznanega storilca, ki je pred dnevi streljal v okna kardinala Faulhaber,ja, nagrado 1000 mark. Med postajama Lovinac in Medak na liški progi razsaja silno močna orkanska burja. Zato je promet na liški progi zopet ustavljen. Od Zagreba vozijo vlaki samo do Lovinca, od Zr-manjo naprej pa vozijo vlaki samo na progi od Knina do Splita in obratno. 1'laz je danes v Ajaccio na Korsiki zasul več hiš. Poti razvalinami je našlo smrt 40 ljutjj. Podrobnosti šc manjkajo. JJtrinki. t HITLER 0 SOVRAŽNIKIH REŽIMA. >... Nujvečja nevarnost za obstoj di'žave pa so p o I i t i i n a ptice-selivke, ki se vedno in redno pojavljajo povsod, kjerkoli se spravlja ie-lev domov. To so breztnatajni tipi, ki pa imajo nos za konjunkture in se s pravcatim fanatizmom trie j o p vsak nokret, ki zmaguje od uspeha do uspeha, ki v vsakem uspešnem pokretu saienejo vpitje, da bi prevpili krik svojih grehov, ki se obnašajo kot stoodstotni pokretaši in se postavljajo za zgled vsem, ki so v pokretu od njegove prve ure. Ti so nevarni zaradi tega, ker imajo slo mask na razpolago, ki si jih natikajo na obraz po dnevnih po. treba.h. in ki skriti za temi maskami zasledujejo v vsakem gibanju le svoje sebitne namene. Oni so breme za vsakn gibanje, breme za vse tiste, ki so dolga leta trpeli in doprinašali irtve zonj, ko so ti ptiii nosili še druge maske in trobentali v druge trompete. Preme, ker vem, da bi jutri, če bi naš polet opešal, obešali па.че zopet nove maske in šli med nove pokrete, kadar bi I i ie ieli. Mi smo sejali, mi bomo tudi ieli. Najvelja naloga, ki vas taka v bodočnosti, bo, da očistimo stranko in dr-iuvo teli zujedavcee, leh trotov brez značaja, ker šele potem smemo upali da se nam bodo pribliiati tisoči in stolisoči poštenih ljudi, ki do sedaj niso moali I: nam. ker so jim stali va poti ti usmrajeni polili/ni sleparji(Hitler v svojem govoru M. januarja 1034.) SODNI STO I, JAVNEGA MNENJA. »Tudi pri nas imamo javilo mnenje, toda vprašanje je, ali je tisto javno mnenje, ki so kaie pri nas na zunaj, res pravo javno mnenje in resnično mnenje Ijuds'ca, aH pa pravo in resnično javno mnenje še dremlje nekje globoko v src h naroda? Pn našem mnenju govori mnogo znakov za lo. da se pr n r o ljudsko mnenje prf nas še ti i uveljavilo, pač pa se prebuja in ras'e neridno. dokler ne ho : elementarno slin uda. rilo va dan in temeljito pasftrarilo vse, kar re : ljudsko moralo ne strinja. Razni pokreti, ki »e po. javljajo med nami, jasno kažejo, kaj ljudstvo teli: ljudstvo hoče pravice in poštenja povsod, zato pa hoče tudi videti pred seboj osebnosti, ki mu dajejo jamstvo, da bo ta ljudska ie. I j a prišla do veljave na celi črti. Same besede »» za narod«, »vse za driavo in za domovino* ne vlečejo več. ker ljudje niso več tako slepi, da ne bi spoznali razlike med besedami in dejanji, kjerkoli se ta razlika pojavlja. Kdor hoče imeti zdravo in čisto iito, mora ljuliko sam popi pati. dokler je ie čas,* (Kmelski listr, dne 31 januarja 1934.) KOLIKO ГПЕС1ТАЈ0 ANGLEŽI. Angleška književna podjetja so izdala skupen lelni katalog za vse knjige, ki so izšle v l. 1933. Iz lega spiska povzamemo, da so na Angleškem izdali v preteklem letu 15.022 knjig, medlem, ko jih je Izšlo v letu 1932 samo 11.831. Od novoizdanih knjig jih je bilo 11.082 novih, ostale so na novo izdane starejše kniige. Najbolj se je povečalo š e-vilo knjig o Socialnem vprašanju (89), bogoslovnih razora v (77) pravnih kn iin (76), življenjepisov (39), jezikoslovnih kniig (fl). Romani padajo (za 114), ravnotako tudi krajše povesti (84). Tudi š'e. vilo knjig o poliedelslvu in vrtnarstvu ie padlo za filogofične kniige za 43. knjige o športnih in drugih igrah za 37. vzgojne knjige za 29. gospodarske knjige za 26. Največ knjia je izš'n v mainikn in v oktobru in sicer največ rnmanor (286) medlem ko sta marec /ti senlember kniiiprno sala tnesrra. Tudi knjiga je zrcalo narodne kulture. (Journal de Genere.) ORGANIZACIJA KATOLIŠKIH ZDRAVNIKOV. V Relgiji je stopilo pod zastavo sv. Luke 1290 zdravnikov, ki so se zavezali, da se bodo držali v svoji službi vseh predpisov ki Jih ukazuje Cerkev in n.ravnt red. To so praktični kristjani ki jim r>l služba m anion, marveč vršenje sama.: ttanske' lin-bežni... Stev. 30. »BUUVEIJlSCc, dne & Млиф Stran 8. Za krščansko vzgojo naroda Z občnega zbora društva Krščanska šola Ljubljana, 5. febr. Za krščansko vzgojo našega naroda delovati — to nalogo ima društvo »Krščanska šola«. Že lansko zborovanje te osrednje organizacije za versko-nrnvno vzgojo mladine .je jasno pokazalo, da slovensko ljudstvo ko en mož stoji za tem prepotrebnim društvom. Še bolj je to resnico potrdilo včerajšnje zbo- I rovan.ie v beli dvorani »Uniona«, ki je bila natlačeno polna krščanskih staršev. Pri tej priliki je treba podčrtati, da so predavanja in zborovanja »Krščanske de«_ tudi na de- , želi predmet velikega zanimanja od strani 1 očetov, mater ter vseh, ki jim je mar boljša bodočnost naroda. Včerajšnje zborovanje v Unionu je počastil s svojo navzočnostjo gosp. knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rož man, kateremu so zborovalci priredili prisrčne ova-eije. Na zborovanje je prihitelo tudi mnogo delegatov z dežele, njim na čelu več gospodov dekanov. Zborovanje je začel in vodil prvomestnlk osrednjega društva g. sv. dr. Josip Der-mastja z lepim uvodnim govorom. Tajniško poročilo :e podal društveni tajnik ka-te'»>t e. Ivan Žerjav. , Po blagajniškem poročilu kateheta duh. svetnika g. Andreja Ažm a na je nato gosp. dr. Stanko 2itko predaval Kakšna bodi šola? Predavatelj je svo.ie predavanje naslonil na papežke okrožnice in na nauke cerkvenih očetov. Po katoliškem pojmovanju je subjekt vzgoje človek, zato morajo način in sredstva vzgoje biti v skladu s človekom in njegovo naravo.. Katoliška vera presoja človeka in njegovo naravo bistveno drugače kakor pa nasprotni svetovni nazor. Po katoliškem pojmovanju človek po svoji naravi ni popo-len, njeprova vzgoja je slaba. Na to resnico opira papež Pij XI. nujnost krščanske vzgoje. če naj vzgojimo otroka v pravega kristjana in nadnaravnega človeka. Zato so potrebni tudi nadnaravni pripomočki, ki jih žal ne upošteva takoimenovani pedagoški naturalizem, ki ga papež v omenjeni okrožnici odločno obso.ia. Ze začetnik modernega pedagoškega naturalizma, Rousseau, v vzgoji izključuje vsako nadnaravno sredstvo. Na njegovih nazorih o naturalistični vzgoji gradi v 19. in tudi še v 20. stipletju vrsta vzgojnih pisateljev svoje vzgojne sisteme, v katerih ne poznavajo ali celo izrecno pobijajo krščansko vzgojo z nadnaravnimi pripomočki. Krščanska vzgoja je potrebna prav v vseh strokah in na vseh vzgojnih poljih. Do te vzgoje ima Cerkev nedostopno pravico in obenem neodvezljivo dolžnost nad-riratl vso vzgojo svojih otrok in vernikov v vseh javnih in zasebnih ustanovah. Kršč. vzgoja je.potrebna tndl državljanski vzgoji, o kateritMse zadnja leta veliko govori. Potrebno je, da se mladina vzgaja k ljubezni do svoje domovine, v spoznavanjji svojih dolžnosti do države. Toda tudi ta vzgoja se more vršiti zanesljivo in uspešno le z nadnaravnimi vzgojnimi pripomočki, s katerimi razpolaga sveta Cerkev. Ti nadnaravni pripomočki edini morejo zbuditi v človeški naravi nesebično in iskreno požrtvovalnost. Ke ▼ 4. stoletju je napisal Tertulljan: »Naj nam oni, ki pravijo, da je Kristusov nauk državi sovražen, postavijo takšno vojsko, kakršni morajo biti po nauku Kristusovem njeni vojaki; naj nam dajo takih državljanov, takih zakonskih mož, takih zakonskih Sena, takih roditeljev, takih otrok, takih gospodarjev, takih služabnikov, takih kraljev, j takih sodnikov in končno takih davkoplačevalcev in takih davkarjev, kakršne hoče Imeti krščanska vera, potem naj se šele , drznejo zatrjevati, da je krščanska vera državi škodljiva; ali pa naj se niti za tre- I notek ne obotavljajo priznati, da more kr- j ščansko življenje državi največ koristiti.« j Tudi kardinal Silvi j Antoniani je pisal o j razmerju med versko in državljansko vzgojo 1. 1581 sledeče: »Cim bolj se svetna oblast , prilagodi duhovni oblasti, čim bolj jo varuje j in pospešuje, tem več. stori tudi za ohranitev države same. Kajti 8 tem, da cerkvena oblast v smisln svojega namena z duhovnimi silami in sredstvi vzgaja dobrega kristjana, ; vzgaja obenem po nujni notranji zvezi tudi ! dobrega državljana, kakršen mora biti pod politično oblastjo.« Papeževa okrožnica govori tmdl o fizični vzgoji, o spolni vzgoji, o skupni vzgoji mladine obeh spolov. Tudi o teh vprašanjih vzproje ima cerkev svoje stališče, ki je docela v nasprotju s tem, kar novodobni na-tnralisti dandanes zahtevajo in nvajajo. Vse naše delo na vzgojnem polju mora biti po-Rveeeno namenu, katerega .ie sv. oče označil v omenjeni okrožnici prilieno z besedami: »Katoliški mladini katoliška vzgoja v katoliški šoli in katoliških društvih.« Na podlagi tega načelnega predavanja, katero je vzbudilo nedeljeno odobravanje vseh stotin navzočnih, je potem v imenu odbora dr. Kari Capuder predlagal nekaj resolucij in jih na kratko utemeljil. O teh resolucijah se je razvila potem zelo živahna Jakopič Albin, Smnčarski klub Dovje-Mojstrnna, pivi Jugoslovan v kombinaciji na Iciešr.icm državnem prveaatva ln zanimiva obravnava, v kateri so posamezni govorniki iz občinstva predlngnli dodatne resolucije ter k marsikateremu perečemu vzgojnemu vprašanju sedanjosti zavzeli svoje stališče. Obravnave so se udeležili: ga. Milica Grafe nauerjeva; dr. Miha Krek, kateri je pozdravil zborovanje v imenu Katoliške akcije ter se v njenem imenu društvu Krščanska šola zahvalil za težki in neenaki boj; ravnatelj Al. Kocmur; v imenu visokošolske katoliške mladine jnrlst Casar; urednik Fr. K re niža r, g. Zlatko Kelbič, dekan g. Matej Rihar, prof. dr. Kari Capuder ter vseuč.iliški profesor g. dr. L. E h r 1 i c h. Nato so predlagane resolucije bilo soglasno sprejete. Knezoškof katoliškim staršem in vzgojiteljem Predno je predsednik dr. Dermastia zaključil prelepo in tehtno zborovanje, se .ie dvignil prevzvišeni knez in škof dr. Gregorij Rozman, ki je pozdravil skupščino Krščanske šole: Da sem prišel na to zborovanje društva Krščanska šola, za to sem imel poseben namen. S svojo udeležbo hočem krščanski javnosti poknzati, za kako važno organizacijo smatram društvo »Krščanska šola« Katoliška cerkev ima od Roga dano nalogo vzgajati vse ljudi k večnemu cil.iu z učenjem resniee in nezmotljivim razlaganjem božjih zapovedi. Tej svoji od Roga ukazani dolžnosti in pravici se nikdar in nikjer tie more odreči. Ko bi se odrekla, nehala bi biti cerkev Kristusova. Katoliški cerkvi je ideal taka vzgoja, pri kateri vsi trije vzgojni faktorji: družina, cerkev in država sporazumno in v soglasju sodelujejo, ker le nn ta način je možna harmonična vzgoja »dobrega človeka« t. j. takega, ki je sposoben za tuzemske naloge in ob enem usmerjen k zadnjemu namenu vsega stvarstva. Službeni zastopniki katoliške cerkve so se tudi pri nas z vsemi sredstvi, kj so jim na razpolago, trudili in se še trudijo, da bi vzbudili v odločilnih krogih razumevanje za vzgojili cilj cerkve, ki je v najlepšem skladu s pravilno pojmovanim nacionalnim in državljanskim smotrom, in da bi preprečil upliv na vzgojo onim silam, katere zasledujejo povsem druge namene kakor pa resnični blagor naroda in države. — »Krščanska šola« ima v okvirju svojih pravil prav iste naloge, poleg tega pa še zelo važno nalogo, starše poučevati o dolžnostih prave krščanske vzgoje. Zaradi tega želim, da bi prav v vsaki župniji bila podružnica »Krščanske šole« in povsod živahno delovala. Potem se bo tudi dosegel ideal vzgoje, kakor ga ima cerkev. In tedaj bo vzgoja narodu, državi in družbi v resnično korist. Dvorana je pazljivo sledila besedam višjega pastirja ter njegova izvajanja na koncu viharne pozdravljala. V najlepšem duhovnem razpoloženju je bila nato lepa skupščina zaključena. Resoluciie sprejete na veliki skupščini osrednjega društva »Krščanska šola«, ki se odpošljejo na vsa mero- dajna mesta v uvaževanje 1. Krščanski starši se zavedamo, da smo dolžni na vso moč skrbeti za versko in moralno, lizično in državljansko vzgojo svojih otrok. 2. Namen krščanske vzgoje je nadnaravni človek, ki misli, sodi in dela dosledno po pameti, razsvetljeni z nadnaravno lučjo nauka Kristusovega. Po velikem materialnem napredku je bolj ko kdaj jasno, da samo zemeljske dobrine človeka ne morejo osrečiti: Svoje oči moramo obrniti v Boga, edini cilj popolnosti. Krščanski starši zahtevamo krščansko šolo. Ko vzgoja skrbi za nemenljivo nsdzemsko srečo, skrbi pred vsem za dušo, a prav zato je močna, da vzgoji tudi za to življenje nesebičnih požrtvovalnih ljudi. Ugotavljamo, da morala v naših šolah pozna samo tostransko načelo vzgajanja, ki vkljub vsemu prizadevanju ne naide drugačnih nagibov kakor ozire na korist ali slabotne opise plemenitosti brez temelja. Nujna posledica take vzgoje je sebičnost, ki razkraja rodbino, povečuje v družbi gorje in državi škoduje toliko bolj, kolikor višjo stopnjo v njej zavzame gojenec take morale. 3. Verouk mora biti v vseh šolah osrednja moč za vzgojo značajev. Noben predmet ne sme mladini rušiti vere v odgovornost pred neskončno svetim Bogom, ki vse vodi in sodi. 4. Za učitelja, ki z besedo ali slabim zgledom uničuje najvišje nravne vrednote, ne sme biti mesta pri naši mladini. Starši ne moremo biti srečni, ako ne vidimo svojih otrok v dobrih rokah, katerim zaupamo. V vsako šolo bodi nastavljen učitelj iste vere, kakor je večina učencev Zakaj bi državna oblast veroizpovedi mešala in s tem budila do sebe nezaupanje, ko ima za vsako veroizpoved zadosti učiteljev in ji mešanje vrhutega povzroča večje stroške kakor naravna porazdelitev. 5. Brez veroučitelja, ki ima poslanstvo od svoje cerkve, je pravi pouk v veri nemogoč. Učna uprava, ki ima dolžnost pa tudi moč. da dosego cilja omogoči, mora veroučitelju zagotoviti tudi gmotni obstane 6. Skrb za kar najboljšo vzgojo otrok mora država dejansko pokazati tudi s tem, da v svojih ukrepih uvažuje vrednost zasebnih šol. Pravičnost do zasebnih šol je viden izraz svobodoljubnosti države, kateri je glavni smoter blagor naroda. Dobre zasebne šole dvigajo nivo tudi drugim šolam, ker na druge vplivajo s svojo odličnostjo. Ozir na potrebnost državljanske vzgoje ne more zapostavljati zasebnih šol. ker te kot najboljše vzgojeval-nice kar najvestneje spolnjujejo predpise državne oblasti in dosežejo najbolje utemeljeno državljansko vzgojo. Zahtevamo enakopravnost. 7. Gledišče, kino in radio se vedno bolj pritegujejo k vzgoji mladine Te uslaonve se bore vsaj v veliki meri. če ne pretežno, za materialni uspeh, zato so v največji nevarnosti, da zanemarijo skrb za vzgojno kakovost in v dosego privlačnosti strežejo nizkim nagonom. Pred očmi nam je zlasti očitna pogubnost nekaterih kino predstav. V skrbeh za našo mladino opozarjamo prosvetno oblast, k.ko se med narod širi nemoralnost. spolna razbrzdanost in brezobzirno stremljenje po materialnem uživanju. Treba je močne državne roke. Zahtevamo, naj pro- svetna oblast nvede strogo nadzorstvo nad temi ustanovami. Vodstvo smejo imeti v rokah samo moralno neopejrečni ljudje. 8. Opozarjamo prosvetno oblast na veliko moralno in intelektualno škodo, ki jo trpi mladina, če se vzgojitelji ne izbirajo po sposobnosti za pouk in vzgojo. Ne more biti dober vzgojitelj, kdor se ne usposobi z učenjem in življenjem. Pri nastavljanju naj odločuje vrlost kandidatov in socialni oziri. 9. Naše šolstvo nazaduje, ker je v mnogih šolah premalo učiteljstva. Kateri so nastavljeni, so preobremenjeni, mladi usposobljeni naraščaj pa gine v brezposelnosti. Prosvetna uprava more pogubnost tega stanja najbolj presoditi, zato jo pozivamo, naj se z vso močjo zavzame, da se ta dvojna škoda hitro fiopravi. 10. Starši, katerih otroci obiskujejo srednje in njim sorodne šole, smo poleg ostalih davkov obdavčeni še s šolnino, ki je mnogo pievisoko in nepravično odmerjena. SREDSTVO PROTI OZEBLINAH Takoj, ko opazite na rokah prva znamenja ranljivosti in takoj, ko začno noge srbeti ali otekati, pomočite jih v vročo vodo, kateri ite dodali nekaj Saltrat Rodella. Taka kopel, nasičena s kisikom, postane zdravilna: rane zacelijo, bolečine, srbečica in otekline pa naglo prenehajo. Zdravnikom je dobro znana zdravilna vrednost Saltrata in zato ga priporočajo kot najhitrejše in najučinkovitejše sredstvo proti ozeblinam na nogah ali na rokah. Saltrat Rodell lahko kupite po neznatni ceni v vseh boljših par-(umerijah, drogerijah in lekarnah. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji, lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne poSiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 11-B, Zagreb, Boškovičeva uL 44. Obravnava o banovinshem proračunu Iz zaseda n j a bononinsltegn sveta Ljubljana, 5. februarja. Zasedanje banuvinskega sveta se je začelo ba-viti s predlogom banovinskega proračuna za leto 1834-35. Sejo banovinskega sveta je vodil ban g. dr. Drago Marušič, ki je podal predsedstvena naznanila. Na predlog g. Gajška je bila poslana udanost-na brzojavka Nj. V kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku, notranjemu in finančnemu ministru. Poročilo g. bana Iz obširnega ekspozeja g. bana posnemamo, da tekoče proračunsko lelo ni bilo ugodno. Gospodarske in zlasti denarne razmere se niso izboljšale. Zadovoljni moramo biti že s tem, da se občutno niso poslabšale. Naša banovina spada med one dele države, ki so po sedanji krizi najbolj prizadeti. Poleg splošnih težav nas je zadela tueli poplavna katastrofa, kjer pa so odprte roke prinesle olajšanje bede prizadetih. Bednostni fond se je vseslran-. sko obnesel in naj se obdrži tudi letos, vsaj v zmanjšani obliki. Nato je govoril o komasaciji občin ter o občinskih volitvah. Splošno je ugotovil, da so dohodki lani vsaj toliko zadovoljivo potekali, da je banovina točno zadoščala vsem nujnim in neobhodnim tekočim obveznostim. Banovina mora dobiti še dolgovano državno dotacijo iz prejšnjih let v znesku 7milijonov Din, ki je neobhodno potrebna, da se pokrije izdatek zaradi lani nepobra-ne trošarine na alkohol. Tudi v tekočem letu računamo s podporo države. Nato je g. ban izrekel zahvalo za delo vsem uslužbencem banovine in okrajev. Proračun vsebuje samo neobhodno potrebne izdatke. Izpasti so morale vse večje investicije, vendar pa so vstavljeni v proračun primerni zneski kot letni obroki za izvedbo najnujnejših investicijskih del. 2,000.000 Din za plačilo obveznosti iz prejšnjih let je namenjenih za plačilo bolničnih oskrbnih stroškov. Kazineroma visoki izdatki tehničnega oddelka so povzročeni predvsem s tem, da ima naša banovina v primeri z drugimi v svoji oskrbi preveč cestnega omrežja. Zahteva po državni dotaciji je upravičena že zato, ker ima naša banovina sorazmerno največ cest v svoji oskrbi. Bednostni sklad ima dve davščini: izkoriščanje vodnih sil ter zaposlitev inozemcev. Ti dve davščini se bosta prenesli v redni banovinski proračun. Bednostni sklad je zaradi omenjenega zmanjšan od 9,000.000 na 4,700.000 Din. Za kritje izdatkov tega proračuna naj služijo razen prej omenjenih dveh davščin vse ostale dosedanje davščine. Davčne stopnje izredne davščine delodajalcev in delojemalcev kakor tudi izredne davščine na dobiček podjetij se znižajo za 50%. Svoj ekspoze je g. ban zaključil s pozivom k optimizmu, ki naj bo izraz življenjske volje našega naroda. Za razpravo o proračunu ni bil izvoljen poseben finančni odbor, pač pa je bil izvoljen samo odsek za pregled uredbe o občinskih uradnikih. Splošni oddelek Poročilo o splošnem oddelku je podal načelnik g. Pfeifer. Posebni izdatki tega oddelka so se zmanjšali za 34.000 Din zaradi manjšega števila uslužbencev (prej 237 državnih in 251 bano-vinskih, sedaj 230 državnih in 242 banovinskih). Tudi število aktov se je zmanjšalo. Število vseh banovinskih uslužbencev znaša 1363, državnih pa 1577. Sedaj izdaja banovina znatne vsote za najemnino, okoli pol milijona dinarjev. Ta znesek pa bi se porabil za anuitete posojila, iz katerega bi se lahko zgradila posebna zgradba ( nameravajo jo zgraditi ob Gregorčičevi cesti pred Merkurjevo tiskarno. Iz bednostnega fonda je bilo razdeljeno 449.450 Din za zaposlitev višje kvalificiranih delavcev 223 osebam (od tega 106 ženskam). O zadnji postavki proračuna: pospeševanje elektrifikacije se je razvila daljša debata, v kateri so sodelovali gg. Lovšin, dr. Režek, Koder, Lavti-žar, dr. Bratkovič in Bajuk. Povdarjali so važnost svojih lokalnih elektrifikacijskih jiotreb in da naj banovina dobi že skoraj perfektuirniio posojilo pri Pokojninskem zavodu (10,000.000 Din). Referat o elektrifikaciji je |>odal g. nadsvetnik ing. Rueh. Elektrifikacija banovine Gosfiodarska kriza se je lani poznala tudi pri elektrifikaciji in zato ni bilo mogoče izvršiti vseh del v programu. Važnejša izvršena dela so bila: transformatorska postaja na gorenjskem kolodvoru, f>riključek tovarne Tekstilindus v Kranju daljnovod 32.1 km z napetostjo 20.000 Voltov od Vrhnike mimo Logatca na Rakek in Cerknico, dograjene Štiri transformatorske postaje itd. Zadružna elektrarna v Cerknici z omrežjem 2.5 km je prešla v last banovine. Končno je izvršila lani banovina sanacijo elektrarne v Žireh in s tem rešila mrvogo posestnikov žirovske okolice, ki bi bili kot žiranti drugače goejvvdarsko uničeni. Elektrarna v Žireh bo postala aklivna, ko sv bo zgradil zvezni daljmovod Črnuče-Vrhnika V Žirih in na Vrhniki je bila cena toku znižana. V I 1933 so bila nadalje izvršena različna pripravljalna dela ter napravljena načrti. Med drugimi »o v načrta m v delu te-le proge: Novo mesto -Krško—Brežice ш Trabai«—Sevnica, Mojstrana-Ru teče, Črnuč«— Vrhnika, Žalec—Celje—Rogaška Slatina—Rogatec Domžale—Moravče—Litija., Podlog—Gornji grad— Ljubno, Grosuplje—Kočevje. Skupno imajo sedaj KDL šest električnih central: Žirovnica, Zagradec, Bohinj, Žiri, kalorična centrala v Kočevju in centrala v Cerknici. Nadalie imajo KDE vso energijo velenjske elektrarne. Dolžina vseh daljnovodov znaša 393 km, kra,evnih omrežij |e 350 km, elek-trificiranih je v celoti 290 krajev. Konsum električne energije je znašal 3.35 milijonov kilovatnih ur. Dohodki od prodanega toka so se povečali od 4-8 v 1. 1932 na 5.2 mdijonov Din v 1. 1933. V Velenju je bil naročen na račun reparacij nov tretji turboagregat s kapaciteto 5250 kilovatov Montiranje tega agregata je nujno potrebno. Toda ker država ni imela potrebnih sredstev za plačilo montažnih stroškov tvrdki Brown-Boveri, bo banovina zaprosila za plačilo montažnih stroškov potrebno vsoto 70.000 mark. Banovina je ž* založila prvi obrok 395.000 Din in te dni se začne montaža, ki bo gotova najkasneje do konca avgusta letos. Pogajanja z LjubVano dolgoletnih pogajanjih med Ljubljano m KDE je bil pred nedavnim sprejet sj>orazum, po katerem bo Ljubljana ustavda obrat v svoji kalorični centrali ter prejemala iz banovinskega omrežja vso električno energijo, ki je ne bi mo- fla dobiti iz obstoieče Čcsnjeve elektrarne v acnu. Ljubljana bi s to pogodbo dosegla velike ugodnosti, večje kot so koristi, ki bi jih imela od pogodbe banovina in njene elektrarne. Mesto bo dobilo zasiguran svoj ra on in s pogodbo s Čcs-njem tudi rajon te elektrarne v ljubljanski okolici. Za banovinsko elektrifikacijsko akcijo je potrebno, da se pogodba z Ljubljano čimpreje sklene. Če pride do p>ogodbe z Ljubljano, bo treba v Črnučah povečati obstoječo transformatorsko jx>stajo ter položiti kablovod proti Ljubljani, kar bo združeno s stroški 3 milijone Din. Dosedaj se ie vodila banovinska elektrifikacija na sledečih principih: 1. namen elektrifikacije je čimprejšja preskrba celega Se neelektrificiranega dela dravske banovine z zadostno in ceneno električno energijo. 2. Z banovinsko elektrifikacijo naj se dvigne naše narodno gospodarstvo in doseže naša čim-večja gospodarska osamosvojitev. 3. v zavesti, da more tisti, ki ima v svojih rokah vire električne energije, odločilno vplivati na razvoj splošnega narodnega gospodarstva, mora dobiti banovina in ostale javno pravne korj>oraci-je, kakor je to na Češkem in v drugih dobro urejenih državah, iz javnih ozirov odločilen vpliv za podjetja, ki j>roizvajajo električno energijo, predvsem pa na ona, ki se pečajo z razpečevanjem električne energije. 4. Z zdravo konkurenco se skuša vplivati na to, da tudi privatna podjetja ne bodo nastavljala v krajih, koder nimajo konkurence, pretiranih cen in izkoriščala v škodo konzumentov svojega položaja. 5. banovina ne misli oškodovati ali uničevati privatnih podjetij, nobeno privatno jx>djetje pa ne sme izrabljati svojega položaja v škodo domačega gospodarstva. 6. Kadar ee bo pokazala potreba, bo skušala banovina po f>oscbmh dogovorih doseči sjx>Tazum z vsemi privatnimi večjimi električnimi podjetji v svrho medsebojne [^odpore in sodelovanja j>ri elektrifikaciji pod vodstvom banovine in v okvirju državne elektrifikacijske politike. Popoldanska se'a Na pojioldnnski seji je pre-dlngal dr. Lipold poseiben odbor, ki naj jireglenla poslovanje KDE in [Kiroča o tem. Nadalje ie predlagal tueli posebno upravo za KDE. G. Ban je oelrcdil, da sc objavi bilanca KDE za leto 1932. Upravni oddelek Poročilo o delovanju upravnega oddelka jc pexlal načelnik dr. Vončina. Med drugim je navajal: Po predloženi kriminalni statistiki se jc ugotovilo, da so pristojna oblastva na ozemlju dravske banovine v letu 1933 poslovala radi prijavljenih 20.447 kaznivih dejani, ki so se označila kot ziočinstvu ali prestopki ter 31.358 dejanj, ev.nnčenih kot prekrški bodisi sodnega ali j>olieij.sko-kazenskegn značaja. Med de-likti, ki so zlasti merilo vurne>stiiili, n tudi s|ilošnih razmer, »e navaja, ela je bilo v elrnvski banovini v letu 1933 izvršenih 114 umorov, 745 težkih telesnih neiškodb. 178 požigov, 7713 tatvin in 73 ro|M)v. ' preteklem letu jc bilo nn področju banovine 153 samoumorov. Stanje javne varnosti se more označiti le kot relativno po-voljno. Zlasti se opaža veliko šlevilo imovensKih deliktov, ki se., v zvezi s sedanjimi gos|iodor-skimi in socialnimi razmerami. Notranja uprave je izvršila komasacijo občin. Takoj |>o volitvah pa ji bila revizija komasacije in je bil j>o končanih ugotovitvah predložen ministrstvu nov predlog, ki vsebuje jirccej sprememb . Zaradi kritike, da se oličine neutemeljeno ] vedno bolj obremenjuiejo s pri»j>evki k stvarni m personalnim izelatfcom državne unr.nve. pri uaša ekspoze tc-le podatke: Leta 1933 so pri- epevale za uradne protrtore okrajnih načeletev vee občine v celi banovini 528.000 Din, kar pomeni pri 66 milijonih proračunskih izdatkih do-tičnih občin 0.8%. Prispevki avtonomnih mestnih občin in njih okolica za vzdrževanje policije so v vsej banovini znašale 2,138.000 Din ali 2.7% vseh proračunskih izdatkov. Višji so izdatki občin za kurivo in stanarino ueiteljetva in nagrade veroučiteljein. Izda tik i občin v banovini v omenjene namene so znašali 6,185.000 Din, to ie 25% vseh šolskih proračunov. Pri vaških občinah znašajo ti izdatki 7% vseh občinskih izdatkov. Ta znesek je sicer zuaten, vendar navadno ni tolik, da bi mogel sam zase ogrožati proračunsko ravnovesje proračunske občine. Resnično nevarna bremena ie povzročilo šolstvo upravni občini le s prekomernimi gradbenimi investicijami, ki danes še niso amortizirane. V tekočem letu bo treba komasacijo občin do podrobnosti izpeljati ter organizirati delo v novih oblinah. V debati je ugotovil g. Golouh, da narašča kriminaliteta posebno tam. kjer je naitnnnj kulturnega dela in ustanov. Zato je treoa v tistih krajih dati vsa potrebna sredstva za posipeše-vanje društvenega življenja vseh vrst. Dotaknil se je tudi vprašanja strogih kazni tihotapcev na naših mejah. Opozarjal je, da je v interesu državnega ugleda, če se tihotapstvo pobija drugače, kakor se dela sedaj. G. Tavčar ugotavlja, da je potrebna evidenca brezposelnih. Imenujejo naj se nadalje odbori za skrbstvo v občinah. Spremeni naj se postopek pri izdaji legitimacij za brezposelne. Končno ugotavlja glede navedb, da so obremenitve občin za gori omenjene izdatke majhne, da to ne drži, ter so ta bremena tako občutna, da novih občine absolutno ne premorejo več. Tavčar je nato navajal, da se mora dotacija države banovini v redu izplačevati in da je nujno potreben zakon o samoupravnih financah. Dr. Koder je poudarjal, da komasacija občin ni bila vedno v soglasju s stvarnimi koristmi in zahtevami prebivalstva. Ban dr. Marošič je v odgovoru na debato poudarjal potrebo, da stopi naredba o popisu in nadzorstvu nad brezposelnimi čimpreje v življenje. Ta naredba sicer še ni izdelana do podrobnosti, ker je zadevo zadrževala komasacija občin, sedaj pa je čas, da to naredbo čimpreje izvršimo. Glede državne dotacije proračunu v znesku 7 milj. Din je ban omenjal, da tu ne gre za redno dotacijo, temveč za ostanek dolga, ki ga dolguje država banovini iz prejšnjih že zagotovljenih dotacij. Dalje je ban navajal, da so pri komasaciji občin potrebne nekatere izpremembe in se mora komasacija ponovno vršiti. Upravno sodišče v Celju je ugodilo okoli 20 pritožbam k občinskim volitvam in ■e bodo morale v teh občinah vršiti nove volitve, povrh tega pa bodo morale biti nove volitve tudi v onih občinah, ki so se pregrupirale še po 13. decembru. Vsekakor pa je potrebno, da preidemo iz sedanjega začasnega stanja v trajno stanje glede razdelitve občin. Zadravec je naglašal potrebo ostrega boja proti obrtniškemu šušmarjenju. Župnik Kurent je bil mnenja, da bi se morali brezposelni odposlati v pristojne občine, kjer bi jih bilo lažje nadzorovati. Pozdravil pa je dejstvo, da se namerava Sava očistiti, s čimer bo prebivalstvu zelo ustreženo. Jereb se pritožuje čez pomanjkanje orožniitva na deželi, kar se opaža zelo pri zatiranju brezposelnosti in nadlege brezposelnih. Omenja dalje težave pri ureditvi novih občin ter graja, da se občinam nalaga preveč neprijetnih dolžnosti. Dr. Sajovic opisuje naraščanje kriminalitete. Glede podpiranja brezposelnih Intelektualcev iz bednostnega fonda pa graja, da se ti podpiranci nastavljajo pri okrajnih glavarstvih, kamor prihaja največ občinstva. Pri nekem njemu znanem glavarstvu je poleg stalno nastavljenih treh uradnic še 5 takih, ki so podpirane iz bednostnega fonda, povrh tega pa še dva moška. To ne napravi dobrega vtisa na občinstvo in ni koristno splošnosti. Kar tiče komasacije občine, pa graja govornik, da se pri razdelitvi občin v narodnostno-mešanih krajih ni toliko gledalo na predloge narodnih društev, temveč na koristi posameznih politikov, ki jim je bilo nekaj glasov več, kakor splošne narodne korist L Birolla govori o zlorabi podoor brezposel"im. Babnik omenja katehetske nagrade in prosi, naj bi banovina šla občinam toliko na roko, da bi za one šole, kjer imajo kateheti nad 20 ur pouka, izposlovala, da bi se katehetje nastavili kakor redni učitelji. S tem bi se občine razbremenile. Dalje govori še o katastru občin. V odgovoru ban dr. MaruSič priznava potrebo, da se ojači orožništvo, vendar tudi v mestih ni nič boljše, ker se prebivalstvo prav tako pritožuje, da je policija prešibka za ohranitev popolne varnosti. Na deželi se bodo morale pač uvesti leteče patrulje na motornih kolesih, da bo prebivalstvo zavarovano pred raznimi delomrž-neži. Kar tiče podpor intelektualcem iz bednostnega fonda, zagotavlja ban, da se bo tu marsikaj popravilo, poudarja pa, da je med 220 brezposelnimi podpiranimi inteligenti nič manj kakor 124 brezposelnih učiteljskih moči. Glede nastavitve katehetov poudarja ban, da je to pač odvisno od prosvetnega ministrstva in če se en kalehet nastavi, mora pač odpasti en učitelj, ki je prav tako potreben. O proračuna kmetilskega oddelka je obširno poročal ing. Zidanšck, ki je pojasnjeval posamezne odstavke. V debati so govorili nato še Lovšin, ki je opozarjal na veliko pomanjkanje strokovno-izvežba-nih kmetijskih poročevalcev pri posameznih okrajnih glavarstvih, ter drugi, nakar je bila obravnava po 7 zvečer prekinjena ter se nadaljuje danes ob pol 10 dopoldne. Jugoslovanska knjigarna priporoča sledeče novosti! Bertram: JUGENDSEELE »KOSTBAR IN GOT-TES AUGEN«. 284 strani. Vezano 72 Din. C-saba: WAS EIN HERANWACHSEiNDKS MAD-CHEN W1SSEN MUSS. 124 strani. Nevezano 34 Din. Dehcns LEBEN UND GEGENWART. Voditelj za obrtni naraščaj. 103 strani. Nevezano 24 Din. Fiedler: HAUSGENOSSEN GOTTES. Nagovori na mladeniče. 70 strani. Nevezano 36 Din. Gerely: WEGE DES MADCHENS VON HEUTE. 220 strani. Nevezano 56 Din. Gmelrh: SEELENBROT. Pridige in nagovori. 212 strani. Nevezano 88 Din. H8ttenschwiller: WIE GUT DER HEILAND IST. Pripoveeti o Srcn Jezusovem. 384 strani. Nevezano 66 Din. Ketter: CHRISTUS UND DIE FRAUEN. Življenje rn osebnosti iea v novi zavezi. 412 str. Vezano 130 Din. Ljubljanske vesti: Naši likovni umetniki Pred ustanovnim občnim zborom Društva likovnih umetnikov dravske banovine v L ubljani Da ne bo nesporazumljenia: To je ime nove strokovne organizacije vseh likovnih umetnikov v naši banovini, predvsem seve slovenskih, kar je samo ob sebi umevno, ker drugih z malimi izjemami pri nas nL Se predno stopi ta nova splošna organizacija v funkcijo, ima že za seboj svojo zgodovino. Snovatelji nove organizacije so se morali spočetka boriti proti razumljivemu nezaupanju nekaterih umetnikov, ki niso mogli še preboleti neslavnega pogina svoječasnega »Strokovnega združenja« ter so mislili, da se bo zgodovina te neuspele organizacije ponavljala. Večina njih pa se je že s formelno prijavo sprijaznila z novim poizkusili in zelo verjetno je, da se bodo te) večini priključili še ostali, ko bodo začutili, da nudi novo društvo edino resno možnost izboljšanja obupnega položaja likovnih umetnikov v Sloveniji. Ne bo škodilo, če objavimo program D. L. U. D. B., ki se zrcali iz § 3. in 4. pravil, kakor so bila sprejeta po temeljiti debati na lansiki skupščini likovnikov. Po teh paragrafih je namen D. L. U. D. B. združiti vse taktične likovne umetnike k skupnemu delu v njih moralno in materijaJno korist. Od sredstev v dosego tega namena naj navedemo samo sledeča: Evidenca brezposelnih ali premalo zaposlenih članov ter priporočanje istih pri javnih ali privatnih interesentih; posredovanje pri pristoj-nih zavodih v svrho pokojninskega zavarovanja članov, ki niso nameščeni v stalnih službah; posredovanje med likovnimi umetniki ter državnimi, banovinskimi in občinskimi zastopniki v svrho dosege materijalnih dobrin v korist svojih članov; posredovanje v pravnih zadevah svojih članov s posebnim ozirom na čuvanje njihovih avtorskih pravic; ustanovitev fonda za nakup cc- Nov gass'shi avtomobil Ljubljana, 5. februarja. Ljubljanski prostovoljni gasilci so pridobili te dni nov avtomobil, ki pomenja za organizacijo gasilske službe v Ljubljani lep napredek. V primerih večjih gasilskih katastrof na oddaljenih krajih je namreč vedno primanjkovalo zadostnih prevoznih sredstev, ker na motornih brizgalnah pač ne more najti dovoljno število moštva prostor. Zalo se je ljubljansko prostovoljno in gasilsko društvo odločilo, da si nabavi nov prevozni avtomobil za moštvo. Sedaj je prišla z Dunaja šasija. Šasija je tipa »Ciraf-Stift«, gornji del avtomobila pa bodo izdelali v Ljubljani. Avtomobil bo urejen zelo prikladno, tako, da bo imelo na njem do 20 oseb prostora. Izdelavo gornjega dela avtomobila bodo oddali prostovoljni gasilci te dni, meseca maja ko bo zopet velika gasilska prireditev v Ljubljani, pa bo novi avtomobil blagoslovljen. KINO KODELJttVO Teiefon 31-62 Drevi ob & „Lubezen v snegu" in ..Štrausov vacek" © Športnik bodi vljuden! Na Sv. Petra cc-sti, ki ima pra» ozke hodnike, se ie v nedeljo proti večeru odigrul tale prizor: Po hodniku s o-pata dva krepka smučarja, s smučmi v rokah; vsa srečna sia v širokih hlačah in v nakovanih čevljih, s katerimi tolčeta hodnik, kakor da bi po lijem stopal, kompanija vojakov.»Vse se jima umika na cesto: stari ljudje, otroci, ženske, še celo neki starček s palico je raje etopil na stran, kakor na da bi čakal, kdaj sc mu bosta nila la sportniKa umaknila. Nasproti po hodniku pri-eta dve ponižni redovnici, očitno sta trudni, saj prihajata najbrže od kakšnega bolnika, ki sta mu stregli unrda ves dan. Navzdol ima'a povešeni glavi in opazita oba prešerna športnika nenih potrebščin, tiskovin itd. v korist svojih članov; nadalje skrb гл zboljšanje razmer pni umetnostnem fondu v vseh šolah, kontrola nad premajhnimi honorarji in nad nelojalno konkurenco neumetnikov; seotava pravilnika za um. natečaje itd. Že iz teh glavnih točk pravd je razvidno, da D. L. U. D. B. ni umetniško društvo, ki bi prirejalo razstave ter posegalo s tem direktno v presojanje kakovosti deda posameznikov. Takemu in podobnemu delu se hoče popolnoma izogniti, kajti izkustvo prve organizacije je umetnike poučilo, da je tovrstna aktivnost zelo nevarna zadeva, ki ima že v sebi kal razdora. Vse čisto umetniške in sploh špecijalne zadeve, ki se tičejo samo te ali one skupine, hoče nova organizacijo prepustiti umetnikom samim, ki se pa lahko pod skupnim okriljem združujejo v posameznih grupah ali klubih, kateri vsi bi mogli uživati dobroto skupnega lokala in tajništva. Omeniti bi bilo treba še dokaj kočljivo točko, ki je bila dosedaj navadno kamen spotike, vprašanje, kdo ima v društvo pristop. Niti spričevala, niti delo v javnosti ne morejo bita za definicijo »poklicnega« umetnika edino merodajnd. Zato je lanska skupščina izglasovala širokogrudno sestavljeno listo umetnikov, ki se vabijo k vstopu. Nadaljnje sprejemanje je pa pripuščeno novemu odboru, ki bo seveda mogel sprejeti kot nove člane samo one, ki jim je likovna umetnost pioklic. Vprašanje kvalitete, ki prihaja v poštev zgolj pri umetniških prireditvah, ne more biti glavno, kijer gre predvsem za ukrepe socijalnega značaja. Reguliralo sc bo pa samo ob sebi od sluča;a do slučaja tam, kjer bodo imele besedo umetniške žirije. šele tik, ko sta bili že pred njima. Preplašeni redovnici se naglo umakneta vstran, na cesto, da moreta športnika nadaljevati evojo ravno, neuklonljivo, nespremenljivo smer. Torej ie enkrat: nista sc dva mlada, krepka športnika umaknila dvema >tariina, trudnima redovnicama, temveč rcdovnici njima. Če šport vzgaja riri nas same take junake, je bolje, da prenehajo vsi taki »viri zdravja in veselja«. Vendar pa mora tudi pri nas enkrat prodreti angleško načelo, po katerem je samoohsebi umevno, da je vsak športnik obenem tudi dovršen kavalir, zlasti proti šibkejšim. Tudi lepo vedenje mora odlikovati snortnika! 0 Nesreča na Aleksandrovi cesti. Včeraj dopoldne je na Aleksandrovi cesti neki avto povozil 78-letno Albino Višnikarjevo. vdovo p« drž. uradniku, Puharieva ulica 16. Višnikarjeva je dobila poškodbe na nogah. Preoel;ana je bila v bolnišnico. 0 Žrtev nedeljskega pretepa. Tokrat je v vrsti običainih nedeljskih pretepov prišla na vrsto vas Totnačevo pri Ježici. 28 letnega hlapca Hermani Rejca so napadli neki fantje ter ga hudo pretepli. Re;c je dobil poškodbe na glavi in je moral v bolnišnico. 0 Hvalevredno od cestnega nadzorstva. Med tem, ko so brezposelni in pa mestni delavci že davno očistili vse ceste in ulice v središču mesta snega in ledu, tako, da j? hoia v mestu samein prav varna in ni nevarnosti, da bi se kdo spodrsnil, pa so trpeli prebivalci na robu mesta, zlasti tam, k'er ni hodnikov ceste in ulice pa tudi niso bile tako temeljito očiščene. Po teh ulicah je bilo posebno nevarno za starejše Pudi, ki morajo dostikrat lovili ravnotežje na ledenih tieh. Cestno nadzorstvo je dalo včeraj posuti več ulic ra periferiji z drobnim peskom, da bo hoja po teh ulicah varna. To je hvalevredno od cestnega nadzorstva, čeprav prihaja cestno nadzorstvo nekoliko pozno s svojim človekoljubnim dejanjem, ker se na nebu namreč že smeje sonce in obljublja, tla bo samo na zelo enostaven način odpravilo ves led in sneg na ljubljanskih ulicah. Drevi ob 20: v kazinski dvorani koncert prvaka JugoslavfJe Novosadskega muzičkega udruženjal dobil hude notranje poškodbee. Ponesrečenega športnika eo reševalci prepeljali v bolnišnico, ostalim ponesrečencem so pa nudUl prvo piomoč na reševalni postaj L □ Ujetniki Drave... Veliki brod g. Mer-davsa v Melju je v nedeljo popoldne ujela Drava In z brodom tudi celo vrsto odličnih mariborskim meščanov, ki so se vračali s pogreba blngopokojnega g. Martina Petellu-ška. G. Merdavs, ki je vozil radi nizkega vodostaja z malim brodom, je bil prisiljen radi navala ljudi vzeti veliki brod. Ko so odrinili od brega, je še dobro šlo, proti sredini struge pa so kar naenkrat obsodelL Prestrašeni so se spogledali potniki, češ — sedaj ga pa imamo! Bomo plavali do breum. ali pa prenočili sredi Drave. Pa jih je rešila vseh skrbi iznajdljivost brodarja. S spretnim prenosom teže z enega konca broda na drugega, kar se .ie ponavljalo s premikanjem živega tovora ter izzvalo pri potnikih dosti smeha ter z odrivan.em z drogovi, je spravil brod srečno na pravi breg. Seveda pa je trajala vožnja precej dalje kakor običajno... □ Tovarna Thoina seli svojo barvarno. Tovarna Karel Thoina, ki izdeluje v Mlinski ulici svilo, si je uredila v Cvetlični ulici barvarno. Ker pa radi premalega prostora obrata barvarne ni mogoče povečati, bo tovarna preselila svojo barvarno v Radvanje. □ Tečaji prenehali. V nedeljo eo se zaključili smučarski tečaji SK Maratona na Činžatu. Nove prijave se radi tega ne sprejemajo več. □ Penezov veliko. Na uvozu je v minulem mesecu kasirala mariborska glavna carinarnica 3.705.916 Din, nn izvozu pa 27.650 Din. Skupen dohodek enega meseca predstavljajo 3 milj. 733.5% Din. □ Nove ordinac:iske ure. Šef kirurškega oddelka mariborske bolnice dr. Černič Mirko ordi-nira od 11 do 13, Gosnoska 49. Telefon 23-58. □ Revna žena, 80 let stara, brez sredstev za življenje, prosi pomoči. Darove sprejema naša uprava na Koroški 1. □ Neimenovani dobrotn'k je daroval za ubogega osemdesetletnega starčka v Krčevini potom naše uprave 30 dinarjev. Bog povrni! Celie Mariborske vesti: Novi volivni imeniki Včeraj je dobilo tukajšnje sodišče novo volilne imenike mariborske občine, ki jih .ie ♦sestavil mestni konskripci jski urad. Obsežni zapiski so plod mesec dni trajajočega dela sedmero ljudi, — ki so delali vsakodnevno 10 ur. Razvidne so iz njih marsikatere zanimivosti, ki govorijo o razvo.lu mariborskega mesta. Maribor bo tudi v bodočo imel 15 volišč — 14 za ono, ki stanujejo v mestu, eno pa za izven mesta stanujoče državno uslužbence, ki so nastavljeni v mestu. — Skupno število volileev je vpisanih 9686 — za 393 več kot pri zadnjih volitvah 1. 1932. Povprečni letni prirastek volileev je v Mariboru 180—200. Ce se primerja statistika volilnih upravičencev po posameznih okrajih, se vidi, da narašča njih število zelo v IV. in V. okraju (koroško in magtlaleiisko predmestje), kjer je gradbena delavnost in z njo zvezano naseljevanje najživahnejše. V pr-vom in drugem mostnem okraju so drži število volileov žo nekaj let na konstantni višini, lo v I. je letos radi velikega števila bnsro-slovcov porastlo. Nazaduje pa v III. okraju □ Instalacija stolnega prošta dr. Makslmilja-na Vraberja. Včeraj zjutraj ob 8 se je izvršla slovesna inštalacija novega lavantinskega stolnega prošta gospoda dr. Maksimiljana Vraberja. Inštalacijske obrede je opravil prevzvišeni vladika la-vantinski dr. Ivan Jožef Tomažič. □ Sv. maša zndušnica je bila včeraj v stolnici za pokojnim Martinom Petelinškom. Sveto nipruvilo je iinel stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek. Cerkev je bila napolnjena občinstva in pokojnikovih učencev iz meščanskih šol ter vinorejske in sadjarske šole, na kateri je predaval pokojnik verouk nad 24 let. □ Mestni župan In podžupan se udeležujeta zasedanja banovinskegn sveta. Za časa njune odsotnosti vodi občinske posle magistralni ravnatelj g. Rodošck. n Konziiltacliski turnir prt-ejajo najboljši mariborski šahlstl. Prvi spopad je b'l v soboto zvečer v Jadranu. Po štirlurni igri sta zmrzala Pire in Ostanek (bela) proti Stupanu in Lešniku (črni). V sredo se turnir nadaljnje in sicer igrata kot bela Pire in Kramar proti »črnim« Stupanu, Ostaneku in LeMku. Turnir vzbuja med prijatelji šahovske igre obilo zanimanja. (meljsko predmestje), knr je doknz vedno večjo industrializacije, ki izpreminja tudi stanovanjske objekte v obrtna ali indus.tr. podjetja. Najmočnejše po številu bo VII. volišče v ITI. okraju z 8S3 volllci, najslabše pa XIV. v V. okra u 472 volilci začetnic T. do Z. Naizanimivejše je petnajsto volišče za volilee, ki so v mestu saino v državnih službah — stanujejo pa v okoliških občinah. Takih volilnih upravičencev je skupno 553 ali nad 5%. Vsekakor je nepravilno, da odločuje o usodi me,-ta toliko število volileov, ki nimajo z mostnin nobene druge povezanosti, kakor da izvršujejo na njegovem področju uradniški poklic, dočim živijo v okolici svojimi približno 2000 družinskimi člani. Zopet je to dokaz, da je povezanost mesta z okolico tolikšna, da no bo mogočo nikdar potegniti med obema ostre loeiliiioe, temveč bo stopalo vedno bolj v ospred :o vprnšanjo po tudi čim tesnejši upravni združitvi. — Volilno imenike bo sedaj sodišče pregledalo, npl*ar bodo razgrn ;eni na mestnem načelstvu javno na vpogled. □ Smrt. V Ipavi'evem sanatoriju je umrla v starosti 63 let zasebna učiteljica Marjana Novak. — Na Frankopanski 10. je timria zaseb-ica Marjana Gorjup, stara 67 let. — V starosti 79 let je umrla v novi ubožnici v Strossmaierjevi ulici 26 Neža Kostajnšek. Naj počivajo v miru. □ Tragičen zak'jueelt motorikDstlčnih in smučarskih illrk. O uspeli nedeljski športni prireditvi mariborskih motoelklistov in smučarjev smo poročali žp v Ponedeljskem Slovencu. Rezultati so bili res razveseljivi, saj sta dosegln zmagovalca na 5 kilomoterski ovinkov polni ln pri Učno slnhi progi Marl-bor—Kamnien -Maribor povprečno hitrost 90 km, v dirki z letečim stnrtom na 1 km pa celo nad 120 km. Prireditev so jo zaključila s prijetnim družabnim večerom pri Pavešiču v Knmnicl, ki pn so je končala zelo tragično. Ob povrnlku v Maribor so malo razigrani vozači prenaglo pngnnli motorje in posledica jo bila več padcev. Najnevarnejšo so je ponesrečil zmagovalec glavne dirke Oto Darilen, ki se jo prevrnil s svojim motorjem s prikolico. Voč oseb, ki je bilo na vozilu, so je hndo poškodovalo, najhuje pn vozač snm, ki si je zlomil lovo nogo pod kolenom ter & Žrtve nesreč. Ritošek Viktor, 36 let, brezposelni trgovski potnik na Lavi št. t, je bil v soboto okrog pol 4 v Novi vasi; na cesti ga je vrgla božjast na tla in je Ritošek dobil več krvavečih ran, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — 27 letnega Jožeta Glttka, sina kočarja iz Ko-karja, je 3. t. m. na cesti udaril sosed s cepinom po desnem kolenu in ga občutno poškodoval. — Terezija Lapornik, kuharica iz I aškega, je v nedeljo pri sankanju priletela v obcestni kamen in si zlomila levo nogo. — lavlu Zupančiču z Rečice pri Laškem, delavcu v Rudniku Hudajama, je V soboto padel pri delu zaboj na desno roko in mu jo zmečkal. 13 Smrtna kosa. Umrla sta v celjski javni bolnišnici bivši celjski slikarski mojster Passero Josip, star 75 let, stanujoč v Gaberju, Kovinarska ulica 13., na Okopih št. 11 je pa umrl' tokela, Jurij, 69 let, hišnik. N. v ta. p.l ) Združenje kovinarjev in lrolarjev v Celju je zborovalo v nedeljo dopoldne ob veliki udeležbi članstva v hotelu »Pošta«. Na dnevnem redu zborovanja, ki je bilo precej živahno in je trajalo do 12, so bila običajna poročila društvenih funkci-jonarjev. Volitev ni bilo, ker sc voli odbor na tri leta. Slovo od avstrijskih gostov, ki so se udeležili mednarodnega tekmovanja v umetnem drsanju, so vzeli Celjani na lepem večeru, ki se je vršil v Celjskem domu. Ob 9 zvečer je podpreds. g Ravnikar pozdravil navzo'e, posebno goste iz Avstrije in se jim zahvalil, da so tekme potekle vsestransko zadovoljivo. V imenu ZSS jc govoril g. ing. Bloudek, za pozdrave se je pa zahvalil g. ing. Wolf, nakar je sledila razglasitev rezultatov, ki smo jih objavili že v včerajšnji številki ter razdelitev daril in plaket. & Kje je rodbina Tovornik? Vojni invalid Pa-sar Josip iz Žužemberka išče pričo Josipa Tovornika, strojnega ključavničarja, ki je med vojno delal v vagonski tovarni Weitzer v Gradcu. Ker je rodbina Tovornika v celjskem okrožju, se naproša, da sporoči to Krajevnemu odboru UVI v Celju ali pa Pasarju samemu o sedanjem bivanju Josipa Tovornika. Ta priča je neobhodno potrebna, ker drugače izgubi invalid invalidnino. & Skok s strehe. V nedeljo dopoldan okrog 9 se je nudil prebivalcem v Gabe.ju malo čuden prizor. 49 letna zasebnica Einsiedler Josipina, rojena v Kronbergu pri Gorici in stanujoča na Dečkovi cesti št. 1, je zlezla na Mariborski cesti št. 24 (gostilna »Pri Jugoslovanu«) za hišo skozi podstrešno okno na streho, šla po zadnji strani strehe na drugo stran in od tam padla na cesto kake 4 metre globoko. Pri padcu je dobila hujše notran e poškodbe, poškodovala se je pa tudi na čelu in na levi roki v zapestju. To dejanje je storila v duševni zmedenosti. Prepeljali so jo v javno bolnišnico. Ptuj . Konkurenca... Kakor smo svojčas poročali, je dne 16. oktobra 1933 napadlo 9 pekovskih pomočnikov na ptujskem dravskem mostu pekovske-ga mojstra Martina Ritonjo iz Hajdine, ko je vozil sveže pecivo v mesto. Premlaitili so ga tako, ! da te moral v bolnišnico. Vzrok napada je konkurenca, ker je vozil od ponedeljkih v mesto svež kruh. Državno tožilstvo je obtožilo vodjo napada, 25 letnega pekovskega pomočnika Jo/efa Kozela, ki |e Ritonjo težko poškodoval. Pri razpravi se jc Kozel zagovarjal z razburjenjem itn ker je bil v strahu, da izgube pekovski pomoiniki s to konkurenco nedeljski počitek. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, za poškodbo 1000 Din in za bom,ške stročke 259 Din. , H"d Pcs- Ko je prišel včeraj 40letni delavet Miha Sva,ger iz Rogoznice na dvorišče nekega posestnika v Podvincib po vodo k studencu, ga jc priklenjeni velik ovčarski pes napadel Žival j« tako zdivjala, da je svoji žrtvi razmesarila lice in vrat. Iz vratu iztrgane kose mesa je pes s slastjo požiral. Domačim se je komaj posrečilo rešiti napadenega Švajgerja. Težko in nevarno ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 24 letnega Alojzija Zamudo, posestniškega sin« iz Podvincev, m 21 letnega Simona Bezjaka iz Rogoznice. Ko sta se ponoči vračala iz Velovlaka, so ju neznanci napadli s krampi in noži ter ju premlatiM, da sta obležala. Zamuda ima ležke poškodbe na glavt Bczjakovc poškodbe pa so smrtnonevarne. ker ima globok vbodljaj v prsih. Občinske volitve: Metliha-okolica Upravno sodišče v Celju je Izdalo pod Stev. A 522—3: tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Mctlika-okolica, okraj metliški, se je v volivnem imeniku vpisani Gerk-Wč Martin s tovariši dne 23 oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50, odstavek 5 zagona o občinah v mesecu dni od dne prejema te »dločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno sodišče po pregledu pritožbe in volivnih spisov ter po iivršenih poizvedbah ugotovilo, da so se pri volitvah v občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: 1. Pritožiitelja trdita, da je po točnih beležkah predstavnika Nemaničeva liste glasovalo na volišču Božakovo [pri Treh farah) za Ncmaničevo listo 221, za Bajukovo listo pa 188 volivcev ter na volišču Suhor za Nemaničevo listo 289, za Bajukovo pa 179 volivcev; po uradnih ugotovitvah pi jc dobila Nemcničeva lis,ia na >o!Hču pri Treh {arah 221, Ba-ukova pa 227 glasov in na volišču Suhor Nemaničeva lista 267, Baaikova pa 277 glasov. Dočim bi po priložitePevih trditvah dobila Nemaničeva lista na prvem 33, na drugem volišču 110, torej skupaj 143 glasov večine, ie po uradnih ugotovitvah zmagala Bajukova lista na prvem z 6, na drugem volišču z 10. skupaj torej s 16 glasovi večine. V tej zvezi navajata pritožatelja kot bistveno nepravilnost to, da je volivni odbor na obeh voliščih (pri Treh farah in Suhor) po končanem glasovanju odredil da predstavnika kandidatnih list ne smeta prisostvovali ugotovitvi izida in da je odločil, da mo-ata predstavnika zapustili volivni lokal. Da ie ta trditev resnična, priznata oba predsednika volivnih odborov (Makar Dako in Česnik Pavel). Ta ukrep volivnega odbora je brez zakonske podlage. Po § 34 zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvuie'o poslovaniu volivnega, kakor tudi glavnega volivnega odbora, ves čas volite v Iz de'stva, da ie za,kon dal predstavnikom pravico, da prisostvujejo ne samo poslovanju volivnega, marveč tudi glavnega volivnega odbora, jasno izvira, da sc pravica pri9ostvovanja ne omejuj« samo na glasovan:c, amoak tudi na oni del poslovanja, s katerim se ugotovi rezultat volitev. Pod izrazom »volitve«, ki se rabi v navedenem § 34, ni torej razumeti samo glasovanje, temveč celokupno poslovanje volivnih m glavnih volivnih odborov od pričetVa do konca. 2. Nadalie trdita pritožitePa, da volivni odbor na obeh voliščih predstavnikoma Nemaničeve liste ni dovolil vpogleda v uradne glasovalne sezname in zapisnike. Predsednik Makar Dako ;e tozadevno iz'avil, da tega ni dovolil, ker predstavniki list nima;o pravice kontrolirati uradn:h zapisnikov in jih primeriti s svoUmi zapisniki, ker niso člani volivnega odbora, lesnik Pavel pa ie kot priča izpovedal, da ie kot predsednik volivnega odlylra tla volišču Suhor ob koncu glasova- „ma pok ^l predstavnikovemu namestniku Nema-niču vsjfK.i vo,;vne sezname (splošnega in posebne serftame odd^n.-'h glasov Za poedme Kandidatne Tiste), »iz katerih se je lahko prepričal o rezultatun. Tudi v tem p^gle-dti poslovatre volivnega odbora ni bilo pravilno. Po § 34 zakona o občinah bi predstavniku priznana pravica prisostvovania izgubila vsak siriisel, če bi s pravico prisostvovala ne bila združena tudi pravica in možnost nadzorovani volivnega fostor.ka. Pravica nadzoro-vania se more izva:ati na več načinov; 1. z nadzorovanem zapisnikarjev pri vpisovanju oddanih g'nsov v glasovalne sezname: 2. z beležen em oddanih glasov po predstavnikih Prvi način je si-gurnejši od drugega, ker se tiče neposredno sestavljanja uradnih spisov, dočim sc dobi pri drugem načinu nadzorovani samo dokazno sredstvo. Brez dvoma jo tedaj va*no, da ima predstavnik možnost vpogleia v glasovalne zapisnike; sme vsekakor poleg tega beležiti oddane glasove. Ce mu volivni odbor tega ne dovoli in če predstavnik osporava uradno ugotovlieni rezultat volitev, se poslovanju volivnega odbora ne more več priznati popolna verodostojnost. Če je v takem primeru število osporavanih glasov tolikšno, da bi moglo to število odločilno vplivati na izid volitev, bi moralo unravno sodišče nafeloma zaslišali vse one volivce, katerih glasovi so sporni. Tega pa upravno sodišče ne more, ker je po zakonu o občinah predviden ra reševanje pritožb zoper občinsKC volitve sumarifti postopek fglei al 4 člena 50 zakona o občinah! in ker bi radi možnosti naknadnega vplivanja kljub zasliševanju bil uspeh popol- noma nezanesljiv. Radi tega je po mnenju upravnega sodišča treba smatrati tako postopanje volivnega odbora za nepravilnost, ki jc vtegnila bistveno vplivati na izid volitev. V navedenem primeru se je ta nepravilnost brez dvoma dogodila na volišču pri Treh farah. Na volišču Suhor je pa glasom izpovedbe predsednika Česnika predstavnik Nemaničeve liste ob koncu glasovanja sicer lahko seznal za rezultat, vendar to nc zadostuie spričo dejstva, da ni smel predstavnik ostati tudi pri uradnem ugotavljanju rezultatov, kajti po § 26 uredbe o glasovalnem postopku bi imel ob tej priliki pravico, da stavi na zapisnik pripombe, ki se tičejo ugotovitve volivnih rezultatov. Ker sta tedaj volivna odbora prekršila bistveno pravico predstavnikov, da kontrolirajo potek volitev, je s tem vzet volivnim aktom in ugotovitvi volivnega rezultata, ki ga pritožitelja ospo^avata, glavni zakonski pogoj vorodostomosti Spričo dcij-stva da ic osporavanih žc samo na volišču ori Treh farah toliko število glasov, da bi ic to število samo na sebi odločilno vplivalo na Hd volitev, je bilo odločiti ka.kor zgorai, četudi bi se v enaki meri ne upoštevale nepravilnosti, ki s-o se i dogodile na volišču Suhor. Mimogrede sc pripominja, da jc bila pritožba i vložena pri občini Suhor, pravilno vložena, četudi nista pritožitelia izrečno označila, da ie to orga-nizu4iča občina Takega predpl.ia v zakonu ni. Celje, dne 20. januarja 1934. Volkovi na Kočevskem Kočevje, 5. febr. Volkovi so se zopet pojavili v kočevski okolici. V Mali gori sta naletela dva kmeta v gozdu na volka, ki se je mastil s srno Ni hotel zbežati, šele ko sta šla s sekiro nadenj, je pobegnil V Mačkovcu pa je ndvedel volk kmetu Koltnigu pri-klen enega psa. Nad Onekom so kmePe slišali manjšo skupino volkov, ki so tulili nsd Sv. Ano. Zadnje dni so pa menda spet izginili. Vlom v tekstilno tovarno Naznanila Liubliana 1 Naše svetoletno roman)« v Rim je naslov predavnju, ki bo pod okriljem Leonove družbe v sredo 7. februarja ob 8 zvečer. S tem predavanjem zaključi Leonova družba svoi ciklus poljudno znanstvenih predavanj, katerih js priredila v zimski seziji 10. Predavanje bo brez dvoma zanimalo vse one, ki so v teku svetega leta poromali v večno mesto Rim. Zanimalo pa bo tudi one, ki se pripravljajo za letošnje velikonočno romanje. Obenem pa bo to skromen spomin obletnice kronanja sv. očeta, ki ga prihodnji teden praznuje katoliški svet. Predavanje je bogato oprem'jeno s skioptič-nimi in filmskimi slikami. Opozarjamo na pred-prodajo vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. I Kino Kodeljavo. Drevi ob 8 najlepši zlmsko-športni film dr. Fancka »Ljubezen v snegu«, v katerem nastopata najboljša smučarja Rimi in Lantschner kot »Pat in Patachon« na smučeh. Zraven še »Stravsov valček«. 1 Skioptlčno predavanie. Drevi ob 8 ima kulturni odsek KA za župnijo Marijino Oznanjenje običajno skioptično predavanje. Člani in gosti vljudno vabljeni. 1 Novosadski ženski pevski zbor kor.corllra v petek, dne 9. t. m., prvič v našem mestu. Zbor šteje 35 članic ter je na najboljšem glasu in u/iva velik umetniški sloves. Na svojem ljubljanskem koncertu bo izvajal zbor razne narodne in umetne pesmi naših jugoslovanskih avtorjev. Nastopi pa tudi odlična pianistinja ga. Gjungjerska iz Novega Sada. Na koncert opozarjamo vse naše občinstvo, predvsem pa naše narodno ženstvo. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Finžgarjev »Divji lovec« se vprizori v režiji prof. O. Šesta kot slavnostna predstava v soboto na Polzeti Celje. 5. februarja. V noči od 31. januarja na 1. februarja je bilo vlomljeno v tekstilno tovarno na Polzeli. Vlomilci so odnesli 23.000 Din, 405 francoskih frankov, 210 holandskih goldinarjev, 100 švicarskih frankov I 199 ameriških dolarjev, 750 italijanskih lir, 159 tucatov ženskih nogavic in 1 brovvning, sistema >Walter«, kaliber 6.35. Koledar Torek, 6. februarja: Amand, škof; Doroteja, devica mučenica. Novi grobovi ■f- V Ormožu je umrla ugledna posestaica in spoštovana gospa Marija Go-mzi. Dosegla jc starost 67 let. Ža pokojnico, ki jc bila priljubljena in znana po svoji sr&ni dobroti, žalu,e 7 otrok ter mnogo vnukov in vnukinj. Bodi ji Vsemogočni plačnik za dobra dela in zgledno življenj«, žalujočim naše iskreao sožalje. Osebne vesti = Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji. Prestavljeni so gg kaplani: Krainc Jožef iz Sv. Ruperta v Slov. goricah v Apače, Bohanec Franc iz Apač na Vransko tn Klement Jožef iz Vranskega v Sv Rupert v Slov goricah. — Poročil se je tajnik Trboveljske premogo-kopne družbe gosp. Janko Juvanc z gdč Nado Pečar, hčerko inšpektorja žel. v p. Bilo »rečno! Fofo vsa ceneie! C. R. film 6X9 cm, 8 posnetkov, uporabni rok do junija 1935, 12 Din. Gevaert Ехргсв film 4 'A X 6 cm. 8 posnetkov, uporabni rok do julija 1934, 10 Din. 1 tuc. VoigtlSiider HluMra plošč 6И X 9 cm 10 Din. 1 tuc. Voigtlander Hlustra ploSč 9 X 12 cm 20 Din. Razvijanje vsakega filma 1 Din. Kopija 4H X 6 cm —.75 Din. Kopija 6X9 cm 1 Din. Drogerija GREGORIČ dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 17. t. m. ob 2 v dramskem gledališču. V glavnih vlogah gostujeta prvaka zagrebške drame, naša rojaka g. Nučič in ga. Vika Podgorska. Za to priliko izda Združenje fled. igralcev poseben gledališki list. v katerem bo priobčen pregled 15 letnega dela slovenske drame, 1 Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani sklicuje redni občni zbor dne 18. februarja 1934 ob 14 v vrtnem salonu restavracije pri Levu, Gosposvetska cesta št. 16 v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. 1 Nočno službo Imido lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. i Maribor m Ipavčeva pevska lupa poziva vse pevke m pevce včlanje' ih društev k polnoštevilni udeležbi na koncertu bratskega Novosadskega žen. muz. ttdruežrja, ki bo drevi v kazinski dvorani. m Upokjeno u?ite!jstvo ima svoj mesečni sestanek v gostiln' KoMomsj v Mlinski ulici v četrtek 8. februarja ob 15. m Drevi koncert. Užitek svoje vrste bo koncert Novosadskega ženskega mtizi-kega udruženja. "ženski zbor 'ega pevskega društva ni velik — šteje okrog 30 članic. So pa odlično izvežbane ter je med njimi več priznanih jolistinj Pevski zbor vodi sloviti skladatelj in dirigent Svetolik Paščan. Koncert bo drevi v kazinski dvorani. Celic c 7diu?en|c kovačev v Celju ima redni letni občni rbor dne 18. februarja ob 3 dopoldan v ho-ttlu »Pošto«. o Predavanje apclogetlčneji odseku Dekli'1'« marijanske kongrcgacije bo jutri v sredo. Pridite polnoštevilno. e SK Jugoslavija ima prvo sejo drevi ob 8 v Domti. Se|« na) s<" udeležijo vsi stari in novi odborniki. Štetje denarja je vedno v zvezi z nevarnostjo okuženja. V tem slučaju Vam nudijo Dr. Wanderjeve ANACOT PASTILE najsigurnejše varstvo — »Vrtec« in »Angelček«. Uredništvo obeh listov se je preselilo 6 Sv. Petra ceste 91 na Resljevo ceste It, kamor naj se pošiljajo vsi rokopisi in prispevki. — Udeležencem občnega zbora Zveze združenj gostilničniske obiti dravske banovine v Ljubljani. Ministrstvo prometa je dovolilo e svojim rešenjem M. S. br. 2153 z dne 2. februarja 1944 udeležencem tega zborovanja 30% popusta na železnicah dravske banovine, vrndnr le pri povratni vozni karti. Ta popust velja le i Speti na podlogi legitimacij, ki jih iwln zvezna organizacija in katere dobr udeleženci pri pristojnih združenjih gostiln, podjetij. legitimacijo se ntora dati žigosati pri odhodni poetnji, кн-kor tudi pri povratku no železniški postaji v Mariboru. Popust volja od 6. do 9. febr. 1934. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol ča$i raco prijel, pri tem pa je padel v vodo. Padel je tako nerodno, da je prevrnil še čoln. Ker ni znal plavati, je utonil. — Za star greh se bo moral pokoriti. Leta 1927 je prišel v Smederevo ruski emigrant Antonij Pilecki Urbanovič in dobil službo dnev-ničarja pri tamkajšnji katastrski upravi. S seboj je pripeljal svojo snaho Olgo Dokoljenko, ki je tudi dobila v šmederevu službo. Urbanovič je napravil nn vse svoje predstojn'ke vtis silno resnega, treznega in zanealjive^a človeka. Njegovega mirnega življenja bi nc zmotilo nič, da ni«o v zadnjem času časor>i«i pričeli prinašati sliko »kopljanskcga dvakratnega morilca ruskega polkovnika Potjehina. Nekateri ljudje v Ritmi in Mitrovici po so opazili. Ha je Potjchin silno podoben ruskemu emiprantn Antoniju Pi-leckemu Žukovsketnu, ki je v začetku leta !92~ pobegnil iz Rutnr, kjer je poprej kot dnrvničnr na občini poneveril 13.000 Din. Vsi /ч> bili prepričani. da je Pilecki mrtev, ker je pismeno sporočil občinskemu blagajniku, da ei bo kon-6il življenje. V Smcderevu samem ni nihče sn-mil, da se pod imenom Antonijn Pileckcgo llr-banoviča skriva goljuf Antonij Pilecki Žttkov-eki. Ker so časopisi v ztdnjem čnsu izrekli sum, da sta Pilecki in Potjehin eno in is o osc.bn, je mnogim padlo v oči, da je Pilecki Urbanovič prišel v Smederevo tik po znani poneverbi v Kttmi. Poleg tegn pa je on močno podoben Pot-jehintt. Pileckega so zaslišali in gn konfrontirnli z nekaterimi osebami iz Rume, ki чо ga tnkoj prepoznale. Pileckega eo tnkoj znprli in je že priznal poneverbo, ki mu bo sednj po 7 letih mirnega življenja zagrenila marsikatero urico. Seveda pa ni Pilecki identičen s polkovnikom Potjehinom. — pn i«httano »ledi na htr»arer naravne »Ггиот Jotelotp« Iin-nču-f popite Zllltrni na tPŠČe 6гн» truda ir«1atno iztrrldtt-nie črevesa kai povzroči usoden -ibčuti-h oImišmim — Krvavf volitve župan it. V Gmbuvih pri Va-Ijevu v Srbiii so imeli te dni volitev župana. Za čast sta se potegovala dva kandidata io zgodaj dorpildne je prišlo v občinski sobi med obema strankama do prepira in celo do pretepa. Nato pa eo se nasprotniki Izmlrili. Okrog poldneva na te priletel iz občinsVe hiše kmet Ve«elin Markovič. z rnž^m v roki Bil je nekoliko vinien In |e začel dlvie mshafi г nožem okros sebe po vseh. vi z ran'enei so se čez pol ure odpel'ali v vaPevsko bolnišnico. Vse?a skupai je 10 ranienih, od ka'erih se trije bore s smrHo. — [Vabiva živi ion 'sklh In d-ne!h notrrl»rčin. Snlošnn drž bolnišnica v T.iuhlitini rnzT>i«uie prvo ofortalno licitacijo, ki чр bo vršila v čnsu od 6 do 9. mnron ♦ l.. in sicer zn nabnvo -n^sn, donine kruha, mlfko. šni»nerlie in Hniffih lo- ! ks'nišVih potrebščin. Informacije t!nje upravo bolnišnice —i—...................——p—......—■ — Pri odeheletnsti vzbuja rodna zdravilna uporaba naravne >Prnn» !o«efn»p« grenčice iako delovanje črevesa tn dela ?elo vttko c Bariton komične opere v Parizu g. Boris Popov poje drevi ob pol 9 zvečer v mestnem gledališču operne arije In ruske pesmi. Vstopnice sc še dobijo v knjigarni Goričar, Kr. Petra cesta. * Sneberje-Zađobrova. DramTtl'ni odsek Pevskega društva vprizori v nedeljo dne 11. februarja, ob 3 popoldne burko v 3 dejanjih »Pri belem konjičku«. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnmn Začetek ob 20. Torek 6. februarja: >Karijera kanclisla Vin- cika«, Red B. Srede. 7. iebruar|a: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Red Sreda. Četrtek, 8. februarja: »Sonjkin in njegova treča«. Red Četrtek. Petek, 9. februarja: ob 15 »Praznik cvetočih češenj«. Globoko znižane ecne od 4 do 15 Din. Dijaška predstava. Sobota, 10. februarja: »Charlovcva teta-'. Premi-jera. Izven. Oper« Začetek ob 20. Torek, 6. februarjni -Jenufa«. Red C. Sreda, 7. februarja: zaprto Četrtek, 8. februarja: »Viljem Teh. Premijera. Izven. Petek, 9. februarja: zaprlo. MARIBORSKO ni.FD-\IW'E Torek, 0. februarja ob 20: ?OkenceL Red C. Znižane cene Sreda. 7. februarja ob 20: Konccrt zbora donsklh kozakov. Izven, četrtek, 8. februarja ob 20: •StumbuUku roža>. Red A. Po smučarskih praznikih Zadnji udeleženci so odili z včerajšnjimi vlaki iz Rateč. Med na,odličnejšimi go»lt, ki so se udeležili veličastnih zimsaospoi to,h prtredjlcv, smo opazili ministra za telesno vzgojo g. dr. Hauzeka, bana g. dr. Drago Maruiica, rektorja ljubljanske univerze g. dr. S.aviča tn druge odlične osebnosti v našem javnem in športnem tivljeniu. Sploh o bHo zbrano v Ratečah te dni toliko športnikov in drugih ljudi kakor najbrze ie nikoli popr^jc. Prireditev je izborilo uspela ter so bili oo^eženi odlični uspehi. Polog tega »o bile pa tudi vremenske in snežne prilike taso ugodne, da si ugodnejših želeti nismo mogli. Organizacija tekem ie biia brezhibna, vse se je vr.šiio v najlepšem redu in brez najmanjših nezgod. Uprava lUgosJovancko zimakosportne zveze, zJa.iti n en telrn čnt odoor, zasluži vso pohvalo za izvedbo leto-injih tcAem. Ves trud, ki |a žrtvuje,o ti idealni voditelji v proč vit belega športu, se jim je danes bogato poplačal. Sa) so bili današnji uspehi zanje največje zadoščen,e. Tako se dela in bi bilo dobro, da bi še ostale športne zveze v državi po*nemaie našo zimskosportno zvezo, ker le na ta način bomo pnili v športu naprej. Letošnje državno smučarsko prvenstvo, ki je uspelo nad naie pričakovanje, |e torej za nami. Pred nami pa j« evropsko prvenstvo, ki se vrši prihodnje leto, in pa svetovna olimpijada, ki se vrši čez dve leti. Prav gotovo je, da .ima JZSZ omeniena termina v dobri evidenci in da bo ukrenila vse potrebno, da bo naša driava na teh dveh prireditvah tako kvalitativno kakor kvantitativno kar najbolje zastopana. Poznamo delavce okrog JZ-SZ ia predobro vemo, da bodo vse žrtvovali, samo da bomo časlno uspeli na omenjenih prireditvah, vendar bi »i dovolili nekaj svojih pripomb. Lansko, osobito pa letošn,e državno prvenstvo jc pokazalo velik napiedek ali bol,e rečeno velikanski skok baš v najtežji panogi belega športa, t. j. v skokih. Zato bi bdo najumestneje, da vržemo baš radi velikih prireditev, ki so pred nami, vse svojo sile na izvezban;e uaših skakalcev, ker on: so takorekoč že na mednarodni višini. Za evo-jo osebo jem celo prepričan, da bodo prihodnje leto skakali že 70 m, samo da bo ilirijanska skakalnica v Planici primerno preurejena. Naši skakalci imajo prav vse pogo.e in kar jc glavno, ko-rajžni so. Palme, Istenič, Pribošek (ki pri teh tekmah radi blesure ni mogel skakati), Dećman in ostali, to so razred zaee, na katere se moremo z vso gotovojtjo zanesti, da nas bodo na internaci-jonalnih tleh častno zastopsli. Dobrega trenerja in primornegs treninga n« veliki skakalnici, in uspehi bodo taki, da se jim nc bomo čudili samo mi, temveč tudi ostali svet. To upravičeno lahko trdimo, kajti nedeljske tekma j« največji porok za to. Druga panoga, kjer te bomo sčasoma približali mednarodni višini, pa je slalom. Iz tolikšnega števila tekmovalcev, kot iih je nastopdo na leto šn eni državnem prvenstvu, se bo brez dvoma izcimila dobra četa slalomistov. 8e najmanj izgledov imamo zaenkrat v tekdi Sicer ne smemo biti ravno pesimisti, pa tudi preveliki optimisti ne. Kader tekačev je velik, vendar prvovrstnih moii zaenkrat nimamo To se jc najbolje videlo pri letošnjem teku na 18 km, pri katerem je Nemec Leupold prehitel našega najboljšega tekačs za cslih 9 minut. To je d ferenca, ki da nekaj misliti. Stvar sama na sebi sicer ni tako tragična, hočemo namreč le poudarili, da v tekih v na.-bližnn bodočnosti ra mednarodnih tleh (n. pr. na olimpiadi) še n« bomo imeli uspehov. Jug zimskosportni zvezi kot naivišiii instanci belega športa v naši državi, bi si dovolil staviti glede na lo skromen predlog, da bi delovala po začrtani poti — kot edino pravi — naprej, posebno pozornost pa naj bi obrnila zlasti na naše skakalce, ker le-ti bodo naipre r častno zastopali r.aAo državo n« vroiih mednarodni,, tleh. /ato bi bilo poslati na tske mednarodne tekme voč iks-kalcev, pa manj s'.alomu'.ov in tekačev vse dotlej, dokler ne boino tudi v slalomu in tekih na enakovredni višini s skoki. Naša reprezentanca za ns"s!o' vansho prvenstvo na Poiishfni Danes ponoči so odpotovali na Poljeko nnši smučarji, ita nastopijo tuni nu vscsiovuitskitn prvenstvu, ki so vrst оч1 do 13. t. m. v /.a.ko-paiitu. Naik na lb kiti: an.olej, Kiuip, Jau*a; skoki: Palme, Ktinič, Dečmati, Jakopič, Šrainei; slalom tn smuk: lli-itn, uečuian, P raček Palme, tekmovanje za vseslovensko prvenstvo trij« 4 leta ter sc uspeh računa po točkah Prihodnje leto se vrši v Jugoslaviji, uato v Češkoslovaški, potem v Bolgariji. Lkipo- vodi kot zastopnik zveze dl. Slone Kmet, kot vodja tekmovalcev pa Slane Predulič. Dam sko smučarsko prvenstvo MZSP Kakor že poročano, so se vršile na Svečnico v Ptuju damske suiui-arske tekme u\ prveits.vo mariimrske zim«ko-s:Kjrtiie podzveze. Rezultati »o bili naslednji: tekmovalke nad 20 le. starosti: kroiner Flizabeta (SK Maratou, Maribor) 26.32, Sakotnik Josipinu (SK Ptuj) 26.32 (prvenstvo odločil žreb), IJrh K in (S.VIK Celje) 28.20. — V skupini tekmovalk pod 20 let: lleller Grela (SK Rapid, Maribor) 28.47, Spruschina Tratite (SK Ptuj) 32.19 in Gnbrovoc llilda (SK P uj) 32.21. Tekmovanje se je vršilo na 5 km dolgi progi. Izvedel ga je SK Ptuj, sodili eo pa zvezni eodniki Parma, krombergur in Kanienšek. — Tekme so bile skrbno pripravljene ter izvedrnn v najlepšem rrdu. Tudi snežne razmere so bile ugodno. o Ljubljanska zimsko - športna podzveze ima drevi ob 20 v restavraciji Ftnonu sejo uprav, nega odbora. Vsi in zanesljivo. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob pol 19 bo v telovadnici šole na Grabnu gimno-stični trening pod vodatvom g. Dobovška. Vsi in točno I Kofce, 5. frhrunrja: temperatura —14, enega 160 cm, solnce, smuka prav dobra. Ajnertkancn Sestonu bo mcseca februarja t. 1. priznala lahkoatletska mednarodna zveza svetovni rekord v suvanji krogle. Omenjeni atlet jo poleti leta 1932 zalučal kroglo 16.30 m daleč Na ta rekord se tedaj niso ozirali, ker se j« smatralo, da je postavljen n« treningu. Sedaj ga je ps ameriška zveza prijavila mednarodni uniji, ki ga bo seveda morata priznali za novi svetovni rekord, ocuaftjl rekord uiii Polf.ik lUljasg, na,-bo! roar-ko pa je dosegel Čeh Douda z metom 16.20 m. Slaven je hotel postati na vsak način Preplaval je celo Panamski prekop Plezal je na visoko mehiško goro Popoka-tepetl, plaval skozi Panamski prekop, se potopil v 20 metrov globok studenec smrti, šel peš 3300 km skozi Južno Ameriko, prebival med obsojenci na Vražjem otoku in se dal vreči na suho na Tobagu, kjer je nekoč bival Robinson, vse to in še mnogo več je izvedel Američan Halliburton, samo da bi postal svetu znan. O hoji na Popokatepetl pripoveduje sam: Na-tovorieni z 80 kg razne prtljage smo lezli na goro tako počasi, da sem sklenil, nadaljevati pot tudi ponoči. V višini 15000 čevljev mi je eden nosačev umrl in preložiti smo morali njegov tovor na druge nosače. Kmalu smo bili vsi odeti v ledeno skorjo in podobni smo bili ledenim gorskim duhovom. Sveče so visele z naših obrazov in burja nam je pretresala kosti. Do vrha pa je bilo še 2000 čevljev. Nosače sem poslal nazaj in vso prtljago pustil na mestu, s seboj pa vzel le fotografski aparat. Jutranje gorko mehiško solnce pa je meglo razpršilo in zazrl sem pod seboj vso krasoto mehiške zemlje. Preden se je vrgel v Panamski prekop, da plava od Atlantika do Pacifika, si je moral izposlovati dovoljenje, da so mu odpirali velikanske zatvor-nice. Še nikdar se ni bilo pripetilo, da bi kaj takega zahteval posameznik za svojo osebo. Dovolili Oa. Caracciola, žena znanega avtomobilskega dirkača se je ponesrečila pri smučanju. Med Aroso in Lenzerneide jo je zajel snežni plaz iC'ubil •'i Največji teleskop sesiaitiajo Človeški pogled in razum prodirata čedalje bolj v vesoljstvo. Zato gre zasluga tudi vedno bolj popolnim astronomskim pripravam. Danes ima največji teleskop na svetu zvezdama na Mount Wilsonu. Ta teleskop ima premer dveh metrov in pol. Pridobil si je že mnoge zasluge za zvezdoslovje. Prav radi tega niso zvezdoslovci gledali na izdatke, ko je šlo za to, da se sestavi tako močan daljnogled. Toda Američani pripravljajo zdaj teleskop, ki bo dvakrat tako velik kakor ta. Tudi nov teleskop bodo postavili na gori Mount Wilson, ker je lam zrak izredno čist. Zdaj že vlivajo velikansko lečo s premerom 5 metrov. Človek bi mislil, da je to tako enostavno. Toda za to rabijo najboljši izvedenci 8 mesecev. Sele po osmih mesecih pričenjajo brusiti steklo Vprašanje je, če se vlivanje sploh posreči. Za zrcalo so izbrali posebno steklo (Ругех). ker nanj ne vpliva temperatura in se prav malo razteza. V steklarni Corning v Pasadeni so steklo raztopili z vročino 1500 centigradov in ga pričeli vlivati pri temperaturi 1000 centigradov. Nato ga ohladijo na temperaturo 500 in ohranijo pri tej toploti. dokler ves kos ne zadobi enake toplote. Pri zrcalu, ki naj bi bilo na primer 70 cm debelo, bi trajalo to samo 24 ur, pri tem pa bi trajalo najmanj 4 mescce. Nato šele pričnejo ohlajevati steklo do najnižje temperature. Učeni zvezdoslovci z zanimanjem pričakujejo dneva, ko bodo lahko s tem orjakom gledali v skrivnosti božjega stvarstva. V Innahrucku je prišlo te dni zopet do manjših nemirov. Na |*xk>bi vidimo, kako Dnlltus&ove cele tazsaiuajo množice io aretirajo mrkega demonstranta »Povejte mi, gospod policijski nadzornik, ili lahko govorim z vlomilcem, kateri je bil včera[ are tiran, ker je ponoči vlomil v moje stanovanje?--Kaj pa hočete od njega?* »Vprašal bi ga rsd. tako bi prišel v hišo, ne da hi zbudi) žena* j Največja ladja na svetu »Normandie« (tonaža 75.000) I je že tako dovršena, da jo bodo v najkrajšem Času i sjHi.siiii v morje. Dolga je 311 metrov, široka samo I 36 metrov. Vozila bo na progi Le Havre- New-Vork. Francozi *o аадјо po nravici оаамш so mu prehod kot ladji in vpisali v knjige ime vozila, namreč: »Richard Halliburton«, dolgost pet čevljev in deset eol, tonaža: 140 funtov in tudi plačati je moral »po tonaži«. Sporočili so mu, da »o v vodi krokodili, zato ga je na potu spremljal topovski čoln. O plavanju čez Kanal med Francijo in Anglijo smo že mnogokrat slišali, vendar pri plavanju čez Panamski prekop so se temu pustolovcu stavile neprimerno večje težkoče, posebno pri odpiranju in zapiranju zafvornic ko nastane umetna plima in oseka in je moral plavati ne samo proti toku, pač pa skoraj dobesedno nekaj trenotkov vkreber. Kljub vsem oviram pa je priplaval na nasprotni konec prekopa, pri tem pa izgubil 8 kg na svoji teži! Po raznih pustolovščinah križem sveta se je spomnil tudi Robinsona. Naročil je mornarjem, da so ga vrgli na otok Tobago, kjer je živel v popolnoma enakih razmerah kot slavni Krusoe. Oblačil se je v kože, si zgradil kolibo ter si uredil svojevrsten koledar za štetje dni. Dežnik iz lubja ga je varoval pred solnčarico. Končno pa se je naveličal samotarskega življenja ter se dal »rešiti« na parnik, ki je slučajno plul tam mimo. Ves srečen se je vrnil v očetovo hišo, kamor je s seboj prinesel v snomin papigo Suzi, katera ga je kratkočasila na otoku. Po 27 letih spregleda9 V očesni bolnišnici v Londonu so na nekem bolniku izvedli vprav mojstrsko operacijo, ki je dala vid slepcu, ki že 27 let ni videl solnca. Ko je bil star dve leti, je zaradi neke očesne bolezni oslepel. Operater je slepcu menjal roženici ua obeh očesih, ki so jih vzeli drugim ljudem. Bolnik je nato spregledal. Gospa: »Ta smrekica se mi zdi tako prazna.« Kmet: »Za pet dinarjev ne morete zahtevati smreke s priraščenimi božičnimi okraski.« »Večernjaja Moskva« piše o velikem uspehu sovjetskih arheologov pod vodstvom prof. Masona, ki so našli ob reki Amu-Darji v Turkestanu dragocene ostanke bogato okrašenih poslopij iz prvih stoletij po Kristusu. Poročilo raziskovalcev, ki ga je objavila akademija znanosti, poudarja, da so segali najstarejši, poprej znani spomeniki Srednje Azije samo v IX. stol. po Kr Pozabljeno mesto iz predmuslimanske dobe je zavzemalo do 3 kvadratne kilometre na visokem bregu reke. Krščansko svetišče iz let 100—120 po Kr. je bilo ponos in sre-I dišče nekdanjih stavb. Veliko poslopje je bilo zgra-I jeno iz svečanega snežnobelega dolomifnega apnen-I ca. ki se je rabil izključno za cerkve in palače tudi v Indiji, oziroma na Cejlonu. Pročelje je bilo okrašeno z mogočnimi marmornatimi bareljefi. Osem preostalih kosov tehta po 300 kg in kaže vernike, oziroma glasbenike pred Kristusom na prestolu. Klasični okraski so nedvomen dokaz indsko-heleni-stičnega sloga. Poslopje je prestalo pozneje različne spremembe. Okoli leta 1000 po Kr. se je moralo spremeniti v buddhistovski samostan. Slednji je obstojal samo 2C0—300 let. Naposled je postalo žrtev muslimanskih osvojevalcev, ki so najbrž tudi uničili pozabljeno mesto. Turkestanska krščanska in buddhistovska stara doba pomeni pozabljeno, a pomembno poglavje v zgodovini dežele. Wletna ciganka Lena Evano si je izbrala za moža 16 letnega cigana, načelnika ciganske čete v Kanadi. Cigani so ji za poroko prinesli kar najdragocenejša darila. Darila so vredna okoli pol milijona dinarjev. Med ameriškimi cigani se kriza še ne čuti posebno. Ker ie podoben newyoršhemu županu Morilni žarki angleškega profesorja C R. Chatfield, lektor na tehniki v Leicestru na Angleškem je odkril novo vrsto električnih žarkov, s katerimi lahko ubije muho ali celo miš. Chatfield ubija z visoko napetostjo živce, ki so navdani z najnižjo napetostjo. Ostanki krščanske cerkve iz II. stol. v Turkestanu G. Abraham Baron iz New Yorka je silno podoben newyorškemu županu Fiorelk) Laguardia, tako da ga Američani kaj radi zamenjujejo z njim. Ta podobnost mu dela toliko skrbi, da je Abraham Baron sklenil, da si bo spremenil obraz, če treba tudi z operacijo. Pri njem se je javil reporter agencije »Italamerica Press«, da bi se z njim razgovoril o zanimivi zadevi. G. Baron je dejal: »V začetku človeku ugaja, ko ga povsod sprejemajo s ploskanjem in s pokloni kakor slavnega človeka, toda pozneje ti dobro pride proti. Kamor pridem, me na-zivajo »Vour honor« (vašo čast), izročajo mi prošnje in vloge, s katerimi me prosijo za usluge. Brezposelni me ustavljajo na poti in prosijo za delo, drugi zopet bi radi, da bi jim stisnil roko. Ce pojde tako naprej, bom šel h kirurgu in bom zahteval, naj mi spremeni obraz.« Tudi bele žene Nedavno je bila v Ženevi v palači Zveze narodov mednarodna konferenca proti trgovini s sužnji. Morda bo kdo mislil, da so se zborovalci zabavali z branjem senzacionalnih popisov o trgovini s sužnji, ki je cvetela pred več stoletji? Ne, v letu 1934 so v Ženevi resno razpravljali o zlu, ki razsaja še vedno po svetu, tudi skoraj po 2000 letih po Kr. rojstvu. Posebno na Daljnem vzhodu je ta posel š? vedno v polnem razvoju. Tam prodajajo še otroke in ženske in pri tem služijo lepe de-narce. Sc hujše je morda v Afriki. Na trge dova- Dve sliki z velikega kmetskega pohoda skozi Dunaj. Zgoraj pozdravlja dr. Dollfuss kmete; poleg njega na levi finančni minister Buresch, na desni podkancler Fey; spodaj četa DoIHussovih vojakov v pripravljenosti za časa pohoda med sužnjami žajo dekleta in žene kakor navadno blago, kakor živino. Ugrabili so jih s silo in pod grožnjo, da jih umorijo, jih jiotem vozijo na trg. Se v letu 1034 je na desettisoče sužnjev in suženj na svetu. Tu-patam prodajajo tudi bele žene iz Evrofie. čeprav se to dogaja v manjšem obsegu. Raziskovalci pogosto zadenejo na plemena, med katerimi živi bela žena iz Evropie, ki se je morala pojx>lnoma prilagoditi življenju teh plemen. Zveza narodov stalno proučuje to vprašanje ili skuša to grdo zlo čimbolj omejiti Zakaj se je ponesrečil ruski sfratostat? Ruski listi prinašajo podrobnosti o veliki nesreči, ki je zadela rusko letalstvo. Francoski poslanik v Moskvi g. Charles Alphand je izrazil so- 1 vjelski vladi sožalje radi nesreče »Sirija«. Sovjetski tisk pozdravlja mrtve letalce kot vojake, ki so padli na bojišču. V resnici imajo ti poleti v stratosfero v prvi vrsti vojaški značaj. V »Pravdi« priobčuje g. Radek izjave g. Prokofijeva, ki je zgradil prvi balon, ki je srečno dospel 19.000 metrov visoko in se nalo spustil na tla. »Priznavamo, da je proučevanje kozmičnih žarkov velikega znanstvenega pomena, je dćjal Prokofijev. Toda ko bodo stratostati obvladali j silne višave in velike daljave, potem ne bo imela niti razsežnost ruskega ozemlja posebnega j5omcna j za obrambo naše dežele. Zato moramo Rusi prvi izkoristili vse možnosti stratostata, da nas ne bo mogel nihče s tem orožjem napasti.« Prav radi tega piše tisk, da so trije letalci umrli za socializem in obrambo meia sovjetske zveze. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je balon ob 12.33 dosegel višino 22.000 metrov in da je ostal v tej višini do 12.45, nato se je začel spu-j ščati. Zadnja prijx>niba je bila zapisana v zapisnik ob 16 10. Komisija sodi. da se je nesreča pričela v tem trenutku. Barogral je deloval do 16.21. Našli so tudi uro. ki je kazala 16.23. Priče, ki so prisostvovale padcu gondole, so izjavile, da se je nesreča zgodila nekaj minut po 16 uri Komisija je mnenja, da se je nesreča zgodila Mradi |irenaglega padanja balona, zaradi tega so se vrvi med gondolo i in balonom potrgale. KULTURNI OBZORNIK Paul Claudel - Dante naših dni Ob v prizor i t vi Claudelovega »Marijinega oznanjenja« v luzernskem mestnem gledališču jv* napisal dr. Kari Wick v »Vaterlandu« sledeče zanimive besede; Claudelisnvus je pesniška oblika tui generis; Claudelov jezik ni verx, tudi ne proza, marveč je ritmizirana proza t svojskim prizvokom in barvo. Nekak heroični ton zveni iz pesnikovih del. Že s tem, da je ClaudeJ odkril stvarstvo v njegovi večni podtalnosti, da je posadil človeštvo v prvotni obči red, je vse to dobilo neko novo zvočnost jezika ali kakor je rekel Maurras, клп-binacijo Shakespeareja m sv. pisma. Odrešilna zmaga nad tragičnim, dramatizacija odnosov duš do sveta in Boga, osvetljenjc misterija bitnosti in I s tem nujno »vojska vrsta dramatskega gledau a ic hotenja — vse to povzdigne gledališče! v mnogo globlji pomen, kakor ga je videl Schiller v svjiem »moraličnem zavodu«, namreč v razlagalko življenjskih skrivnosti. In v tem je bistvo Člaudciove katoliške umetnosti. Claudela kot obnovite.ja Irancoske književnosti v duhu katolicizma ni mogoče preceniti. Herman Platz je v primerjavi s Paulom Bourgetom opozoril na izredni napiedek Claudelov nad Bourgetom. Dočim je namreč Bour-get pri ^sem svojem katoliškem zadržanju še zir.e-rom kot umetnik (tuintaml priklenjen na pozitivizem in živi * svojimi deli v religioznih sKrApio-stih, se Claudel spušča v sredo metafizike, Bour-get daje okvir dekadenci z raznimi moralizmi in п-з pride nikamor izven sociološko-pragmaLičnih razmišljanj verskih resnic, medtem ko si ie Claulcl naravnost pridobil čut za bistvene reajnos'i vzr-skega življenja. Claudelova beseda je dušo znova v najgloblji notranjosti zajela. Pruski pesnik Mar-vvitz je to silnost Claudelovega pesniškega izraza tako globoko doumel kakor redki Francoz: Tako utegne biti le božansko vino, katerega polagoma, da skoro ne vež, požirek za požirkom vsrkavaš pa ti omami poslednji kotiček duše ... Toda ta veličina ne leži le v jeziku, tudi ne v zgoščenosti izraza in ne v ShakespeaTcki prispodobi, marveč predvsem v dejs'vu, da postavi Claudei bravca ili po-etušavca v sredo resnice in odločitve. Claudel n« govori človeku in ne času, marveč neposredno Bogu in s-cer * vseh svojih dramah kakor ludi odah. V 'ei ve'iki kjnlesiji je pfava skri-nost Claude.ovc umetnosti Zatorej ima in bo imel Claudel za naS čae isti pomen kakor Dante za svo) čas, postal bo namreč vest stoletja,.. Knjige in revije M i č u n M. Pavičeviči Narodne i|?rc u Crnoj gorL Zagreb, 1934. — Znani črnogorski književnik in folklorist, Pavdčevič, ki je zbrd že vtč knjig črnogorskih narodnih pripovedk, med кд:ег -mi je nekatere skušal umetniško zajeLi, e z idr.|e dni objavil v »Zborniku za narodni život i običaje Južnih Slavena« veliko število narodnih črnogorskih iger. S tem ni le rešil narodnih svetinj, marveč seznanil tudi druge narode s folklornimi zanimivostmi Črnogorcev, Narodne pesmi z napeti. Nabral Ln uredil za Jtiri enake glasove Janko Žirovnik. Druga, preurejena izdaja v dveh zvezskih. — I. zvezek. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1933. — Pred 50 leti je takrat mladi in delavni u&lelj Janko Žirovnik na pobudo skladatelja Antona. Nedveda zbiral narodne pesmi, kt so v kratkih presledkih izšle v 4 zvezkih žepne oblike. Znani Žirovnikov pevski zbor v št. Vidu nad Ljubljano je vztrajno gojil narodno pesem in z njo ž?l velike uspehe. Zirovnikove zbirko narodnih pesmi že nekaj let ni več dobiti na knjižnem trgu. Na pogoeto povpraševanje po njej je Učiteljska tiskarna v Ljubljani založila drugo, pomnoženo in preurejeno izdajo v dveh zvezskih male osmeike. Prvi zvezek je ravnokar te dni izšel. V njem je 128 narodnih napevov na 188 straneh. Vse peemi so sestavljene za štiri moške glasove v prosti, enostavni harmonizaciji brez vseh modernih primesi in izumetničenj tako, kakor jih poje naš preprosti narod, kakor jih pojo naši fantje v polelnih večerih na vasi. pri ženilovanjih, gostijah ali k nab ru grede. Ceua kartoniranomu I. zvezku je 50 Din, v platno vezanemu 56 Din. Dr. Nikola Sučič: Bolesti živaca i duše. Zagreb. Cena 60 Din. — Knjiga, kakršne Slovenci še nimamo, obravnava na podlagi del medicinskih ućeniakov duševne bolezni in pojave vseh vrst in sicer v takem slogu, da je snov lahko umljiva slehernemu razumniku. Pisec obravnava tudi *psy-chopathio sexualis«, kjer je med drugim zanimiva sledeča ugotovitev: Kar se tiče spoJn-e čistosti in nedolžnosti — v smislu spalne zdržljivosti, katero mnogi smatrajo za vzrok nevroze — moramo imenovati veliko število redovnih sester in katoliških duhovnikov, pa tudi mnogo drugih nedolžnih ljudi, ki so nam dovoli jasen protidokaz za take teze... Knjiga sicer sloni na samih izsledkih in dognanjih znanih medicinskih in psiholoških znanstvenikov, vendar dobi bravec dober i-to^ eo v svet duševne razrvanosti človeka, zakaj Sušič re znal zgostiti in poljuditi vse razne po;ave, ki jih laik komaj tisočino po imenu pozna, v skladno in urnljivo celoto. »Mladika«, živahno trrejevani družinski list, prinaša v zadnji številki poleg mnogih črtic in pesmi, nadaljevanje celoletne Bevkove povce'i »Huda ura«, dalje Steletovo »Zgodovino slovenskega cerkvenega slikarstva«, kjer avtor zaključuje uvodne besede ob mladih slovenskih cerkvenih slikarjih; Duh se seli zopet * naSo cerkveno umetnost in ix njega smemo gotovo pričakovati njenega pre- rojcoja... Hkrati pa je začel Štele s prvim poglavjem te zanimive razprave: Cerkveno slikarstvo gotske dobe. Svojevrstno zanimiv j« članek dr. Janeza Plečnika: Drugo poglavje. Slede članki: Jurij Prešeren (Tomo Zupan), Vrste rasti in oblike človeškega telesa (dr. Fr. Čibej), Kipar Fr. Gorše (K. Dobida), dalje ocene knjig in predstav v Narodnem gledališču v Ljubljani ter praktični gospodinjski in vobče družinski članki. List priporočamo vsem slovenskim družinam. »Srpski književni glasnik« o slovenski knjigi. V zadnji številki tega živahno urejevanega lista jo napisal vztrajni posredovalec med »rbdco ia slovensko knjigo, Tone Potokar, ocene »Slovenske sodobne lirike«. »Zbranih spisov« J. Murna :n tiit-geajevega »Plemiškega gnezda«, izmed katenh -e zlasti prva zanimiva radi .utemeljevanja, da smo Slovenci v svojem jedru lirično razpoloženi, lil tej znani tezi se nasloni na tri činilco; slovenja narodna pesem je skoro izključno lirično utirana; slovenska umetna pesem nima ni'i enega čis cga epika, dočim ima več čistih lirikov: celo s'ovenssa proza nima bogvc koliko čiste cp;ke V zadnji številki »Zdravniškega vestnika«, ki prina-ša več zanimivih strokovnih razprav, nadaljuje dr. černič vprašanje ljubljanskega kim.skega oddelka. Med njegovimi predlogi za ozdravitov nevzdržnih razmer na tem oddelku je zlasti zanimiv predlog za ustanovitev bolnišnic v Beli krajini in na Gorenjskem. Prejeli smo: Ernst Toller; Hlnkemann, drama, napisana leta 1921/22 v jetnišnici Nicder-schonenfeld. Prevedel in založil Ante Novak Opremil stud. arch. Marjan Tepina, Ljubljana, 1934, Kulturne vesti Včeraj je obhajala hrvatska pisateljica Jagoda Truhclka 70 letnico rojstva. Truhelka je v svojih delih predvsem boriteljica za ženske pravico, ne v pomenu današnjih einancipirank, marveč le za osnovne človečanske pravice, ki jih krati ženi družba. Eine slovenische Vollisbibliotkek. Pod tem naslovom prinaša nedeljska »Prager Presse« notiso, kjer poudarj? B. pomen »Mohoricve knjižnice«. Avtor naštela nekatere izmed 60tih knjig in pravi končno, da ,e 60 knjig za slovenski majhni trg in za take K.dlko razdobje pač zelo mnogo, poeeono še, ker sto;: v vsakem pogledu resna zbirka tudi tehnično na visoki stopnji. Književne nagrade za stare in mlade knfžev-nike. Književne nagrade se navadno dele ali onim ljudem, ki so v naporni svojega zrelega ustvarjan a (Nobelova nagrada) ali pa nasploh vsem umetnikom, ki so kaj pomembnejšega ustvarili, brez окra na njihovo starost. Redke pa so ustanoven ki bi delile nagrade izltliučno mladim talentom. Taka je na pr. Poljska književna akademija, ki je bila lani ustanovljena na pobudo Pilsudskega. Vsako leto v januarju bo podelila nagrado za na'boPše književno delo (ki jc bilo objavljeno v reviji, sanio-sto'm knjigi ali pa ga je sprejel gledališki oder) zadnjih dveh let, katerega je napisal književnik v starosti od 30 let nazaj. Namen te nagrade jc, da moralno in gmotno podpre mlajše književnike, ki so s svojimi prvimi deli dokazali, da hrani:o v sebi sok za znatnejši umetniški vzgon. Prvo nagrado te nove ustanove je pre ela letos 'kakor srro žc poročali) Marija Dabrovvska za delo »Nočsi in dnevi«. Druga poljska ustanova za podelitev knjižnih nagrad, prosvetno ministrstvo, pa je namenc-na lc pomembneišim domačim kn'iževnikom, ki so ustvarili že kvalitcl.no visoka dela, s posebnim ozirom na dela zadn'-ih pet let. Namen te nagrade je, da se pisateHem, ki &o stopili v zrelo dobo ustvarjanja, da ;avno priznanje in se jim omogoči nemoteno de'o v tTenotku, ko so v polnem razmahu svojega talenta. Razlika med državno nagrado in nagrado Akademije pa ;e poleg mladosti in starosti tudi v tem, da znaša prva 70C0 zlotov (okrog 60.000 Din), druga oa tretiino tega. Vendar pa — vsaj priznavanje mladih sil jo tu! Radio * Potrti globoke Žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse dobra mama, taiča in babica, gospa Gomzi Marija poscstnica danes, dna 3. februarja 1934, v 65. letu starosti, po mukapolncm trpljenju, prevkiena • tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 7. februarja ob 15 iz hiše žalosti na domače pokopališče. V O r m o f u , dne 5. februarja 1934. Žalujoče hčerke Mlci por. Barih, Ira por. Polak, Marta por. Trs'en?sk, Pa nor. Mtfnnrlč, Pepca por. Rozman; zetje Barth Bolcslav, Polak Franjo, Trstenlak Ivan, Mlinarič Frnnfo, Rozman Janko — ter vnuki in vnukinie: Milena, Bojan, Branko, Martica, Milan, Boris, Marija, Marjan, Zorislava, Fraueck. Gospodarstvo Varčevanje in V ponedeljek, dne 5. t. m. je т ljubljanskem radljn predaval g. dr. VI. Murko. Iz prodavanjn posnemamo nekatero misli: Vsakomur bi moral biti v neki meri že vro.ji'ii čut za varčevanje, ki je gotovo v neki meri odgovornost do družbe. Ker pa je ta čut neona komorno razvit, ga je treba (rojiti in razvijati že pri mladini, ki naj se zaveda, da so ljudje vzajemno odvisni ter imajo obveznosti do skupnosti. Komur jo izbirati med lakojfinjim, pa včasih tudi dvomljivim užitkom iu poznejšim zasiguranjom bodočnosti sebi ln družini, bo raci doprinesel žrtve v korist bodočnosti. Fa tudi onnes si lahko lepo število lahko prihrani dnovno lepe svote. Pri dnevnem prihranku 5 Tliii se nabere v 20 letih pri 6% obrostovanjn kapital 69.869 Din. Pn žo pri l Din dnovno so nabore v 20 letih 13.973 Din. Varčevalec ima pred seboj vedno golov cilj in kako lažje mu jo pot. do tega cilja, če vidi, kako se približujejo njegovi prihranki zažoljeni vičini. Varčevanje ima pa tudi svojo drngo stran: denarni zavodi ne obstojajo zato, da držo nabrane hranilne vlogo v blagajni, ampak jih morajo plodonosno naložiti, ker sicer ne bi mogli izplačevati obresti vlagateljem. Pri nas se še plaču.ejo obresti, v nekaterih državnh zapadne Evrope pa nekateri denarni zavodi sploh ne plačujejo obresti za vlogo, ker no vedo kam z njimi. Za nekatere vrste vlog računajo celo pristojbine za hrambo. Svrha prihrankov ni ta, da leži v blagajni, ampak oploditi mora vse gospodnr-stvo. Zlasti pa naj posreduje pri plačevanju obveznosti. V nekaterih, posebno anglosaških državah je brezgotovinsko plačevan.io zavzelo res velik obseg, ker se vsi ljudje za- i zavodi Programi Radio LfabVana: Torek 6. febr. 11.00 Šolski radio: Ob obletnici Vodnikovega rojstva (dr. Kolarič R.). 12.15 Slovenska instrumentalna reprod. glasba. 12.45 Poročili. 13.00 Cas, češka narodna glasba na ploščih. 18.00 Otroški kotiček (ga Gabrijelč;čeva). 18.30 Havajske kitare in ksilofon na ploščih. 19.00 Francoščina (prof. Prežel j). 19 30 Na razvalinah budis'č-nega mesta v Siamu (ing. Ferdo Lupša). 20.00 Radio orkester: plesna glasba. 20.45 Samospevi ge. Joštove. 21.15 Harmonika solo, g. Kokalj. 22.00 Cas, poročila. 22.30 Angleške plošče. Drugi programi t Torek, 6. febr.: Belgrad. 10.00 Koncert v Domu slepih, 20.10 Klavirski koncert, 21 10 Vokalni koncert. — Zagreb: 20 15 Koncertni večer. — Dunaj: 17.20 Koncert solistov ,19.35 Faue: (simfonija Li-szta), 21.40 Siinf orkester. — Buiimpeila: 20.40 Odlomki iz operet. — Milan-Trsl: 20.40 Dežela zvoncev (opereta). — liim: 21.30 Komedija. — Praga: 19.50 Satir joka ,'komedija), 21 30 Koncert. — Varšava: 2000 Ljudski koncert. — Lipsko. Vra-tislava, Monakovo: 19.00 Narodne pesmi, 20.20 Tovarniška sirena tuli (počitek). irasanie industrijskega kredita V četrtek 1. februarja jo imela sejo svojega upravnega odbora Centrala industrijskih korporacij pod predsedstvom g. Vladimirja Arka. Razpravljali so najprej o poročilu, ki ga je podal predsednik na nedavnem sestanku hrvatskih gospodarskih krogov s političnimi faktorji v Zagrebu. Na tem sestanku je bilo podano obširno poročilo glede potreb denarstva in industrije. Sk'on.ieno je bilo, da se naprosi ministrsko predsedstvo, naj bi se določila v uredbah o zaščiti denarnih zavodov razširila na industrijo, v kolikor prihaja v poštev preoblikovanje in preobrazovanje industrijskih družb odn. posameznih podjetij v nova po fuziji ali pa po likvidaciji. Posebno pozornost je upravni odbor posvetil vprašanju industrijskega kredita, ker je dejstvo, da industrija zadnje čase ni bila deležna nobenih zaščitnih ukrepov Pri industrijskem kreditu, ki je v današnjem položaju denarnih zavodov ne-i obhodno potreben, je treba preiti od besed k deia-! nju in misliti na času primerno organizacijo industrijskega kredita. To vprašanje se da v prvi vrsti rešiti na podlagi samopomoči. Pri tem pa je seveda . treba mislili nu nacionalno plnt naše indrstrije. Pri taki organizaciji kredita no bi prišle v poštev samo Industrijske delniške družbo, ampnk bi so pritegnila tudi druga podjetja industrijskega značaja. Џ 4! ' ! l Stanje nase trgovinske mornarice. V mesecu decembru 1932 je bilo zaradi krize na prevoznem tržišču v razpremi 20 naših trgovskih ladij z 89.620 bruto tonami ati skoraj 22% vse tonaže. V teku leta 1933 se je položaj nekoliko izboljšal: v razpremi je bilo meseca decembra 1933 samo 10 enot našo trgovske mornarice z 38.970 bruto reg. tonami. Nekatere starejše ladje so bile prodane, nekatere so se potopile itd. Skupno je naša trgovska mornarica izgubila lani 13 enot z 29.634 bruto reg. tonami. Konec leta 1932 ja štela naša trgovinska mornarica 138 parnikov s 375.649 bruto rez. tonami, konec 1933 pa je bilo 177 parnikov s 351.874 tonami. Poštna hranilnica in vojna škoda. V avgustu I lani je začela Poštna hranilnica prodajati vojno škodo na obroke. Do konca 19.43 je Pošlna hranil-I niča prodala 5724 strankam 84.442 obvcznic v vred-j nosti 22 milijonov dinarjev. Pridelek vina je lani padel v naši banovini -a jiolovieo. Leta 1932 smo pridelali na 1 ba 23.41 lil, skupno 559.133 hI, leta 1933 pa na 1 ha samo 11.16 hI, skupno je znašal pridelek 270.173 hI. Izvoz zlata iz Holaudije. Iz Haaga prihaja važna vest, da je direktorij Nizozemske banko sklenil, da ne bodo dajali zlata za prevoz v USA. Banka utemeljuje svoj sklep z določbo statuta, po kateri je obvezana oddajati zlato samo za one države, ki ostanojo pri zlatem standardu. To je zelo značilno za politiko emisijskih bank zlatega bloka in tudi razumljivo. Japonci hočejo osvojiti balkanski trg. Japonsko trgovinsko ministrstvo sporoča, da se v zadnjih dneh kaže vedno večje zanimanje japonskih tvrdk za balkanski trg. Sedaj јв trgovinsko ministrstvo v zvezi z finančnim žc pripravilo vse primerno za večji izvoz japonskih proizvodov na balkanske trge. V ta namen so bili dovoljeni posebni krediti za pospeševanje japonskega izvoza v balkanske državo. Borza Dne 5. februarja 1934. Denar Curih je ostal neizpretnenjen, London jo popustil, vsi ostali tečaji pa so več ali manj narasli. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.08, na zagrebški po 8.95 in na belgrajski po 8.95. — Grški boni so notirali v Zagrebu 35—38, v Belgradu pa 35.«)—36. Ljubljana. Amsterdam 2304.29—2315.65, Berlin 1S57.91—1368.71, Bruselj 799.68—803.62, Curih 1108.85—1113.85, London 174.97—176.57, Newvork 3530.50 - 3558.76, Pariz 225.32-226.44, Praga 169.45 do 170.31, Trst 300.68-303.08. Promet na zagrebški borzi 47.320 Din. Curih. Pariz 20.3325, London 15.82, Newyork 321, Bruselj 72.15, Milan 27.17, Madrid 1185, Amsterdam 207.90, Berlin 122.6250, Dunnj 73.17 (57.50), Stockholm 81.60, Oslo 79.50, Kopenhaaen 70.(15, Praga 15.29, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukareita 8.05. Vrednostni papirji 7,n vse d'2nvne papirje jo zavladala čvrsta tendenca, ki je pognala tečaje več ali manj navzgor. Vojna škoda че zopet približuje lečaiu 300. sai je nn belgrajski borzi prekoračila tečai 290. Tudi pro- vedajo, kako velike zneske prihrani plačevanje brez gotovine. Zato tudi t« države ne potrebujejo tako velikega obtoka bankovcev in v zvezi s tem tudi mnnjso zlato podlago. Tudi pri nas bi moralo biti tako, saj priča t-koro vse naše gospodarstvu o blagodejnem vplivu kredita, ki je omogočil zidanje toliko nnprav, hiš, tovaren, omogočil produkcijo cele vrste predmetov in povzdignil 8 tem uaše narodno blagostanje. Vsak vlugntelj se mora zavedati, kako lahko z nepotrebnim dviganjem denarja spravi v težavo in celo ub posestvo morda svoje najožjo znance in prijatelje. Poteg tega denar, ki leži brezplodno doma, do-prinaša k slabšanju krize s tem, da ga manjka v prometu. Onh, ki je držnl 2 leti denar doma, je izgubil n. pr. pri 100.000 Din na obrestih najmanj 15.000 Din. Ce bi ta denar ostal v denarnih zavodih, bi s posojili iz tega denarja oživel trg, povečalo se investicije, zidale biše in tisoči bi prišli do kruha. Kdor drži denar doma, pa vidi brezposelnega, naj se zaveda, da je v neuiali meri on kriv brezposelnosti. Ce se tek gospodarskega življenja oživi, se tudi davki ne bodo zviševali. Najmanj brezposelnih je tam, kjer se največ varčuje. Inflacije se ni treba bati in pri nakupovanju tujih valut se je že marsikdo vrezal; pomislimo samo na dolar I Najsiigurnejše je za vsakogar pustiti denar v svojem denarnem zavodu, kjer mu nosi lepe obresti in mu ni treba imeti skrbi. Glede varnosti posojil je treba poudariti, da «o zasigu-rana s hipotekami, menicami, poroki itd., nadalje imajo za izgube denarni zavodi rezervne fonde, pa sumi dajejo še dovolj garancije: zaveza, poroki itd. Brezinisebio je tudi prodajanje hranilnih knjižic pod noininnlno vrednostjo. Vsak vlagatelj lahko prispeva k splošni gospodarski obnovi. met je oživel ln Je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1500 kom., agrarji 50.000, 8% Blerovo posojilo 3000 dol. in 7% Bierovo posojilo 5000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 65 den., agrarji 31 den., vojna škoda 280 deti, begi. obv. 45 den., 8% Bler. pos. 45 den., 7% Bler. pos. 42 doli., 1% [kis. Drž. hip. banke 60 den., Kranj. ind. 250 bi, Zagreb. Dri. papirji: 1% inv. pos. 65 den., agrarji 32—33 (32), begi. obv. 45—18, vojna škoda 287—288 (287, 289), 2. 287—288 (285), 3. 286—287 (287), 8% Bler. pos. 46-47 (45, 45.50), 7% Bler. pos. 43.50—44 (41.75, 43.50), 1% DIIB 60-63. — Delnice: Narodna banka 3950 den., Priv. agr. banka 242—245, Sečerana Osjek 145 den., Šečeiana Bečkerek 670 den., lmpex 50 den.. Trboveljska 105—110. Belgrad. Priv. agr. banka 213—245 (244, 241), 7% inv. pos. 66 den., agrarji 31.50—32.50 (32), vojna škoda 290—291 (292, 287), 3. 286—287 (288, 286), 6% begi obv. 47—47.50 (47.50, 45.50), 3. 46.50—47 (46.25), 8% Bler. pos. 45 den., 7% Bler pos. 43.50 ilen., pos. DIIB 58 den. Trbovlje Velikodušen dar. Zdravnik dr. Bnumpnrton je svoj skoraj nov osebni avto duruvai guisil-ceju, ki imajo veliko posla s prevažanjem bolnikov in ponesrečencev v Trbovljah iu okolici. Drugod so radi visokih davščin avtomobile odjavili in zaprli v garaže, p. doktor jm ga je rajo prepustil v dobrodelne namene. Oučinske volitve v drugič pred sodiščem. Pritožbo proti občinskim volitvam je upravno sodišče v Celju zavrnilo. Dva v pritožbi imenovana navedena novoizvoljena občinski odbornika sto se čutila osebno užaljena po nerus-ničnih trditvah, ki so napisane v pritožbi. Vložena je tožba radi žaljen.ja časti. Zadeva se bo sedaj obravnavala pri okrajnem eodišču т Laškem. Praznovanje pri rudniku. V februarju bodo delali samo 17 dni — je služ-beno razglašeno. Kljub dolgi in ostri zimi je zopet nn vidiku veliko praznovanja. V ja. unrju je kazalo na bo-1 ie, da niti vseli naročil niso mogli iz.vr.sitL Ogromne zaloge nremoga so se praznile, os(alo je le še nekaj drobneišegn, slabše vrste. Čim pa se je začela zima ob race t i h koncu, že napovedujejo še večje praznovanje, tudi ni redukcije namigavnjo, in s teni pripravljajo še hujše skrbi delavstvu v borbi za vsnkdanji koščpk kruha. Fotoam aterji — odsek pri SPD si je leno uredil prostore in sprejema nove člane. Priredil bo tudi brezplačen folograjski tečaj rn začetnike. Prijavo sprejemajo odborniki SPD. Kočevje »Nova tekstilnna« jc zadnji čas venoime>r menjavala ao.viKidnrje. Nedavno pn jo je |>ro vzela, monda končnoveljuvno, d. d. Trigluv z g. Sircem iz Kranja na čelu. Deluvstvo jc veselo, da je neprestanega praznovanja konec, in je prepričano, da se bo njogov k la ver ni položaj zboljšal. Plesnih prireditev je pri nas dovolj. Do-sednj so se vršile že tri pustne zabave večjego obse«a, v soboto pn priredi Got scheer Gesan?-vcrein veliko maškerado. Posamezne vnsi prirejajo lokalne veselice, V Kočevju sc kriza ne pozna pri veeh. ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene hčerke, gospodične F4NI MARIV Izrekamo tem potom naiiskrencfšo zahvalo vsem, ki so jo v njeni dolgotrajni bolezni tako pogosto obiskovali in tolažili. Dalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za njeno zadnje spremstvo, gasilcem, godbi, darovalcem krasnih vencev in cvetja, predvsem tudi delavstvu tovarne »Saturnus« in govornici za tako v srce segajoč govor ob odprtem grobu, ter vsem ostalim mnogobrojnim udeležencem njene zadnje poti. Vsem Bog plačal. Pokojnlco priporočamo v molitev in blag spomin! Zalog-Dev. Mar. v Polju, 6. febr. 1934. ŽALUJOČI OSTALI MALI OGLASI V malih oglasih velja »aaka besede Din Г— j ienttovanjekl oglaat Din >'—. Najmanjši znesek ta mali oglat Din 10'—. Mali oglati t« plačujejo lakoj pri naročilu — Pri oglnslh reklamnega inačaja se račune enokolonsko S mm visoka pelilna vrstica po Din 2*30. Za plamene odgovore glede malih oglasov Ireba prlloi'ti znamko. Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (r) Stalno službo »če mlad čevljarski pomočnik. vaien raznih del, z znanjem nemščine, iz j poštene hiše. Gre tudi za ! pisar, slugo ali kai slič-nega. Naslov na upravo »Slovenca« pod »Delaven« it. 1191. (a) Mlad pomočnik slaščičarski ali medičar-tki, vojaščine prost, išče službe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1232. (a) Mizarskega vajenca pridnega, 14—15 let starega, z vso oskrbo v hiši, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 1219. (v) Službo dobe: Pomočnik okoli 30 let star, г večletno prakso v mestnih trgovinah špecerijske stroke; podeželske mešane trgovine izključene. S službo je spojen tudi nadzor nad osebjem v zadružni prodaialni. Zahteva se simpatična zunanjost, dober nastop ter primeren vpliv na podrejeno osebje. Plača po dogovoru. — Izučen natakar izpod 24 let, kot pomočnik donašalec v zadružni restavraciji. Prošnje z vsemi prilogami in kratkim opisom življenja in dosedanjega službovanja na Nahavljalno zadrugo drž. uslužbencev, Maribor. (b) »1ИФШ Sprejmejo se učenke prvovrstne pletilje in šivilje pletenin. Nastop po dogovoru F. Kos, Ljubljana, Židovska 5. (b) Dekle zdravo, pošteno, vljudno, vajeno kuhe in dobrega občevanja z otroci, ubogljivo in natančno pri delu, nepokvarjeno hčerko kmetskih staršev - sprejmem. - Pismene ponudbe pod »Jaz sem takšna« št. 1178 poslati na upravo irSlovenca«. (b) Hranilno knjižico Prve hrvatske štedionice kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 1092. d Najkulantnejša posojila dajemo na vloge velebank, vrednostne papirje, vojno škodo držav, bone, Blai-rova posojila in na ku-rantno blago. Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka itediona, Zagreb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zori, LJubljana, Gledališka ulica 12, na katerega se ie obrniti. IDE Preklic. Podpisana Raier Kalina, po domače Malnarčkova, iz Grosuplja, preklicujem in obžalujem vse žalitve, izrečene o Hude Mariji, posestnici iz Grosuplja. -Rajer Katina. (o) Stanovanja ODDAJO: Stirisobno stanovanje z vsem komfortom takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1193. (č) Stanovanje dvosobno, s kabinetom in pritiklinami, brez kopalnice, solnčno, se odda za t. mai 1934. Poizve se v odvetniški pisarni, Miklo-Sičeva št. 4-1._(č) Samsko stanovanje komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnice in predsobe - se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila; Gajeva ul. 5, soba 128-1. (č) OdprodaU po globoko znižanih cenah razne zimske trikotaže Istotam bogata izbira danskega perila, potem vsakovrstnih nogavic in rokavic itd. pri Jcsfp Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Stanovanje štirisobno, odnosno trisobno, z vsem komfortom, v sredini mesta, se odda tako< ali za majski termin v najem Pojasnila: Gaieva ul. 5, soha It. 128-1._(č) Pisarniške sobe v strogem centru mesta oddamo v najem. Pojasnila: Gajeva 5, soba št. 128-1._(s) Mesečna soba se odda najraje ženski osebi. - Naslov v upravi pod št. 1165. (s) ЦДДДДД ODDAJO: Pekarijo s trgovino dam v najem na prometnem kraju v Slov. Rori-cah. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod j »Ugodno« št. 1258. - Na željo se odda tudi samo pekarija ali trgovina, (n) Lokal na prometni cesti Ljubljane (krojaštvo že vpeljano) oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1192. (n) !MSB Stavbna parcela pol orala, tik postaje Sv. Jurij ob j. ž. - se proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1125. (P) Hiša z vrtoji v kateri ie bila specerij-ska trgovina v rudarskem kraiu na deželi po-rabna za trgovino obrt ali stanovanie, se proda za 40 000 Din En del kupnine bi se spreiel tudi v hranilnih kniiži-cah Poizve ee-. Liubliana, Dr Loretto. Kongresni trg št 2. Ipl Vino od 501 naprei belo, rde če in črno - te dobi pri Osrednr vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Liublia ni. Kongresni trfi 2 III DRVA N PP.EMOG pri Iv.Schumi Doleniska cesta Tele ton it. 2951 1ЕШЕШ31 Avto 1 osebni, rabljen, v brez hibnem stanju, kupim. — Ponudbe s skrajno ceno na upravo »Slov.« pod »Do 10.000« it. 1241. (f) Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, teta, svakinja, gospa Karo-ina Sto'hoiić roi. Jarec soproga železniikega uradnika in posestnika danes ob pol treh popoldne, po dolgi, mukepolni bolezni, v 39. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala Pogreb mile nam pokojnice bo v torek 6. februarja ob štirih popo'dne iz hiše žalosti, Zelena jama, Prešernova ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 4. februarja 1934. Jože, soprog. Majda, Vidka, Ditica, hčerke. Ivan Jarec, oče. Janko, Štefan, Erncst, Marija por. Slamač, Rika por. Kraiovec, Fani por. Pavšič, Tinca por. Porenta, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo. Vinogradno posestvo lepo, v bližini St. Bistrice, se zaradi bolezni poceni proda. Interesenti naj se samo osebno zgla-sijo pri trgovcu Ivanu Car, Bistrica, p. Slov. Bistrica. (p) Lepa hiSica na lepem kraju - naprodaj. Vicher, Tezno, Le-vatikova 7, Maribor, (p) 1 ^ТГУШТЧ Polkrvno kobilo lepo, petletno, brezhibno, prodam ali zamenjam, ker je breja Naslov v upravi »Slovenca« 1164. (1) Volna, svila, bombaž stalno * bogati izbin v vseh vrstah — za stroino pletenie tn ročna dela po nainižtih cenah pri tvrdki Kart Preloa Liubliana — Židovska ul m Star' trg Gnoja več voz — prodam. Iskra Franc, Vič 16. (1) teftpreni. afdovo moko »«too i»ftf Kltldia ne debelo felelttotiu A. VOLK LJl BLJANA R**l|e** 24 Ш.ГП7П Tambur. instrumenti dve II. bugariji, dve I. j bugariji, dve bisernici, en III. brač in eno čelo — se kupi. Vič it. 96. (g) Klavirji prvovrstni instrumenti različnih tvrdk kakor tu d< lastnih izdelkov že od 11 000 dalie dobite pr< R W ARBINEK Liubliana. Gregorčičeva 5 Dolgoletna garanciia — Prodata na obroke tudi ; proti bančnim knnžicam i Strokovniaška popravila in uglaievanie izvršuiem točno in ceno — Naice-neiia izposojevalnica Kratek klavir ' (Stiengl), dobro ohranjen otroški voziček, dve vi' soki pisarniški omari — prodam Naslov v upravi »Slovenca« it. 1218. (g) Spalnico črešnjevo, politirano, po nizki ceni proda Franc Mušič, mizar, Mengei. (i) Zakaj vlagatelj MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE Preiernova uliea 8 ne more utrpeli nobene izgube T Ker nalaga Mestna hranilnica denar na varen način ia jamči za morebitni primanjkljaj poleg reserv v višini nad 11 milijonov vao premoženje mesta Ljubljane. To je 42 velikih hiš. 19 vil, šolo, elektrarna, plinarna, tramway in druge atavbe ter velika semlji&ča, negiodo na davčno moč. Vlagajte denar med uradnimi urami od 8.—12. aH po čekovnih poiožn cah, katere ima vsaKa pošta, na ček. račun št. 10.533. Posluiujte se domačih hranilnikov in za pupilno naložbe sodno depozitnega oddelka, — Telefon 2016, 2616. Vloge na hnnilne knjižice in tekoče račune znašajo nad Din 420,000.000—. Usodno obrestovanje. Kupimo Vsakovrstno ZlatO Kopnle po oaivUlib cenab CERNE. luvelir Liubhaaa. VPoliova ulica !L X Pošljite naročnino! Inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj. Priložnostni nakup v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinfska ulica 15. Zahvala Za mnogoitevilne globoko občutene dokaze sočutja ob smrti gospoda Petelinšek Martina duhovnega svetnika in kateheta te iskreno zahvaljujemo. Prejeli smo tudi toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se zlasti prevzviienemu g. knezoikolu dr. To-mažiču in preč. g. stolnemu župniku msgr. Umeku za vodstvo pogreba, g. msgr. Vrežetu za poslovilne besede v stolnici, učiteljskemu zboru Vinarske in Meščanske iole za lepe vence in spremstvo, pevskemu društvu »Maribor« za ganljive ža-lostinke ter vsem ostalim, ki so ga v tako lepem itevilu spremili na zadnji poti. Prav iskrena zahvala g. dr. Mariniču za izredno skrb pri zdravljenju. Loče pri Poljčanah, dne 5. februarja 1934. Žalujoči ANTONIJA in ALOJZIJA PETELINŠEK ter ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, Id io našo ljubljeno mamico, gospe Josipino Sede j spremljali na njeni zadnji poti, darovali lepo cvetje in jo tolažili v njeni bolezni, naia najglobokejša zahvala Posebno se zahvaljujemo preč. g. dr. Snoju za duhovno tolažbo, g. dr. Misu za izredno skrb v njeni bolezni in šentjakobski Marijini družbi za častno spremstvo. Ljubljana, dne 5. februarja 1934. Žalujoči ostalL Ludvik Ganghofer: 8 Samostanski lovec »Veruj mi, ilajmo, hudiču drvijo duše kar tropoma v naročje, tako da more mirno čakati, dokler ne pridejo same od sebe. Ni se mu treba puliti za nekaj, kar je njegovo. In pri duži, ki je božja, mu pretepanje nič ne poitiagti.« »Tako?« Hajmova beseda je zvenela čudno razdraženo; kajti spet je videl patra ribičarja stati pred Gitko, s hrepeneče stegnjenimi rokami in žarečimi očmi. »Menite torej, pater ima dušo tako pobožno, da ne želi nikamor drugam, ko tja gori v nebo?« »Kaj bi vedeli Nihče nima v srcu linice, da bi mogli pogledali, kako je tam notri. Vsaka ponev je pokrita. Pa ugibaj, kaj se v njej kuha! Nos nam tudi ne pove vsega. A kdor se vedno plazi po kolenih, zato še ni svetnik. V nebesa bi mogel priti tudi človek, ki je trd v nogah. In potem, kaj mi mar! Pater je najboljši ribičar. To mi je dovolj. Seveda, biti je moralo že nekaj posebnega, kar ga je prignalo v samostan. Ce se spomnim dvajset let nazaj.. .« »Ali ste ga poznali?« mu je segel Ilajmo v besedo. »Poznal? Nel Toda videl sem ga nekoč, enkrat samo in nič več ga nisem pozabil. Bilo je v Rrgensburgu. Kralj Ludovik — sednj je že dolgo cesar in Bog naj ga ohrani, dober gospod je — bi moral priti v gosti k škofu Adalbertu. In takrat so prišli pome v samostan, da bi jim pripravil obed. 6el sem torej, in povem ti, čudeže sem delal, čudeže! Divjega petelina, to zverino potnai menda?« »Ni I op šega lova, bratte »Loviti? Radi menel Toda jesti? Hvala lepa! Toda kaj naj bi »toril? »Brat kuhar,« iui je dejal gospod Adalbcrt, »samo te ti poveui in ti dam na znanje, da je gospoda Ludovika najljubše jed divji petelin.« Čuden okus, sem si mislil. In dober bavarski želodec moraš imeti. In zobe! Teh mu ne manjka seveda — kar so okusili vsi sovražniki, ki so se začenjali z njim gristi. Divji petelin torej I Toda kako? Povem ti, Hajmo, vgo noč nisem za-tienil očesa. In ljubi Bog me je razsvetlil. Iznašel sem takrat kvašo... kvašot In petelin je prišel na mizo. Kako? Presno maslo, Hajmo. presno maslo!« »Toda pater ribičar?« je silil Hajmo. »Saj res! Bil je prelep inajniški dan, ko je gospod Ludovik zajezdil na dvorišče škofjega gradu. Vse se je svetilo v solncu. Pravo bavarsko nebo: modro, srebrnih ovčic polno. Ko so prišli — povem ti, Hajmo, to je bil sijaj in blesk od vsega tega iskrečega se zlata in železa I Gledal sem s kuhinjskega okna. Sama radost in veselje! Gospod Ludovik je jahal enežnobelega žrebca ...« »... in imel krono na glavi ter žezlo v rokah?« »Dečko neumni 1« se je smejal frate-r. »Slabo poznaš svojega cesarja. Ne! V skromni lovski obleki, pač ne slabši, pa tudi ne boljši, kot je suknja, ki jo imaft na sebi. Toda njegovo spremstvo! Povem ti, bilo je, kakor da bi oživele zakladnice untersberSkih ikratov. In med knezi in vitezi je bil nekdo .. .< »Pater ribičar?« je bltdtnil Ilajmo. »Pogodili Takrat se seveda še ni imenoval pater Dezert. ampak Dietwald, gradnik s Kalken-berga.« »Grofi« je v čudu zazijal lovee. »Ali si ae. videl svetega Jurija na konju?* »Da, na »liki, ki visi v valptovi pisarnici.« »Takšen je bili Ponosen in lepi Izpod bleščečega ie šlema so mu silili Črni kodri. Nad ustnicami mu je [loganjal prvi mah. obraz ko mleko in kri. ves v smehu — in postava in udje in moč Njegov konj je kar soplhal pod nJim. In ko da bi bil brezov list, je nosil vitez svoj t^žki *člt. na katerem se je videl bel sokol na sinjem polju. Drugega dne po viteškem turnirju — samo takole mu je bilo treba napraviti« — brat kuhar je tip-nil s kazalcem na Hajmove prsi — »in gospodje vitezi so se kotalili po pesku in molili vse štiri v znak. In babel Kar norele so. Oči so si izzijale za njim. On pa... Kaj je?« Hlapčič je pridrl v izbo: samostanski valpet da ga je vprašal po lovcu. Prestrašen je planil Hajmo na noge; toda ni prišel tako hitro skozi vrata. Brat kuhar Je imel še vsemogoče na srcu. Na prste je našteval lovcu sočne gozdne in planinske zeli, ki naj jih Hajmo pošlje v samostansko kuhinjo, čim b: spomladi začele cveteti. Tudi medvedje gnjati da so pošle do zadnje kosti. Ali se ne bi morda dalo dobiti nove zaloge. Ne samo radi gnjati. »Medvedje tace v žolici I« »Pretekli teden sem zasledil medveda visoko v snegu,« je dejal Hajmo, Moda v kopnem gozdu se je sled izgubila.« »Zgrabi ga, Hajmo, zgrabi ga! In še nekaj! AH se je telog že ocvetel?« Zasanjan nasmeh je hušknil čez lovčevo lice. »Upam, da še dolgo ne bo!« »Jaz pa upam, da kmalu!« Na prijazno Iiee samostanskega brata je legla otožna senca. »Veš, Hjmo... neprestano pokušanje iz vseh skled ne stori vedno dobro. Večkrat ponoči, takrat čutim — tu pri srcu... menim, da tne mora zadušiti. Temu odpomore telog, korenina, veš. Toda izkopati se mora, ko je ocvetelo zadnje stebelce. Tedaj je njegov sok najmočnejii; leno kri požene spet po žilah in poživi zaspano srce.« »Da. brat kuhar, dobili boste korenino, ki se je še ni dotaknil noben črv in ki bo izkopana o pravem času. Toda bodite previdni! Saj veste: Dve kapljici, dve kapl|lcl — lice zardl, kapljic deset, kapljic deset — mi drugi moreS sveti« »Brez skrbi I« se je nasmehnil frater in potapljal lovca prijazno po rami. »Dober dečko sil Korenino naj mi pa prinese Valti. In sam se še kdaj oglasi. Zate se bo našel v omari vedno kak dober košček. Sedaj pa pojdi, sicer bo oskrbnik godrnjal.« Po dolgih hodnikih, kjer so tihi menihi sre-čavali lovca in mu molče vračali pozdrav, in po strmih polžastih stopnicah je dospel Hajmo v valp-: tovo čakalnico. Izba je imela še drugo stopnišče in vrata na cesto, da ni bilo treba prestopati samostanskega praga kmetom, ženskam in podložni-kom, trgovcem in vojnikom, ki so prihajali po opravkih k oskrbniku. Obširno vežo je krasil mogočen križ iz unterberškega marmorja in kričeče i pobarvana rezbarija, predstavljajoča svetega Av-j guština. Na kamenitih klopeh, postavljenih povsod ob steneh, je sedelo več ljudi, večinoma tuji trgovci j s soljo. Skozi i. .prta vrata se je čulo, kako se je j v valptovi pisarnici nekdo ujedal. Gospod Anzelm : Sehlultemann, samostanski valpet, je bil danee to-i rej zopet slabe volje. To se pravi, take volje je bil gospod Schluttemann poleti in pozimi. Tega pa niso bili krivi samostanski opravki — Bog varujl Goepod Schluttemann je prihajal v pisarno tak vedno že od doma. Kdor je imel z gospo Cecilijo, I ki jo je oskrbnik imenoval navadno »dično čast j svoje hiše«, opraviti samo enkrat v življenju, bo že vedel, zakaj je moral gospod Schluttemann po uradnem poslu najmanj pet ur prebiti in ubiti v kleti, preden je pozabil na svoj domači križ. Zgo-, dilo se je to šele v ginjenoetl po desetem vrču, ko ; je valpet pozabil na vse, sploh na vse, prav posebno pa n.t to, da bi odšel domov. Toda čim se je naredil« noč, je gospa Cecilija poslala po moža I hlapce. Z gospodom oskrbnikom se ob tej pozni uri ni dalo več govoriti. To se pnavi. gospa Ceci-i lija je pač govorila — a goepod Aniebn je ni slišaL (Dalje.) Za »Jutfoalov&nafco tiskarno« v Ljubljani. k*roi cwc. l/.Hitiaieia. Ita-n ttftkuvaa. Urednik: Loto« Uelobii.