5TEV.- NUMBEFli45. Chicago, III., totrtok, 18. oktobra (Oct IS), 1923. ............ m — ..i^ ■ " r- "" 1 ' 1—",' ' kt«J h* In omUmm liti, A«t «1 0«». S, I01T. MI 1 Ust rvdabjbv sasutib^ t J Ob MH/BUk^^^m f * . ■ Biaglum, Uteh. — Bden rudar jc btfubit ln pet drugih jo ttvlh pokopanih, I« uko tudi mVtvl, ko »c je anoll uaula na leetorieo vtU-ta plaat kameuje v premogovniku Uteh«Apex. Truplo ubitega rudarja njegovo ima je Dan Bden in kUr j« kil 80 let — je vidno v kupu IkHlovine, toda relilno eo ne upa blisu, ker ee je bati, da ee nauje le ve*~kem.nje I« »rahlja-nega it ropa. Vv __n i i FRINCIJI 0I0R0ŽU-JE MILO ENTENTO. ,. Bul I I i I Armada miljon nol od Ornega ~ morja do Baltika f tlolbi Berilu, V .okt. — ievjeteka ftuaija je poaiale 100,000 ton rti v .Nemčijo in polije la 800,000 ton do koma novembre kakor a« gleli pogodba. Tako poroOa tfttouio n i joku v, vodja - rualre 'tatuvake komisije v Berlinu, iteeaonijakov pravi, da je Eu-sija lotos imela rekord v pridelku ril in je le sksportirsle fl«,4tvj ton v Nemčijo, Dansko, Htfladijo, Finsko, Belgijo in Francijo. "Buaijs je prekoaila Ameriko v isvosu rli v tem <}btu," je rekel Stomonljakov. Lloyd George je pslel velike gostoljubje v Chioagu. Meianje atere prohibiutilne politične godlje se nadaljuje Stotisol bivših vojakov lllinoiau dobi bonus, ko je bila prodana druga serija bondov. Ameriik! legija v notranjem konfliktu s kuklukfl; 1 Yojalke lete poslane nad rcbel-ne More na Filipinih« ' Pennajlvanskl govornsr ttnokot poiaknla .pridobiti protiaalunakJ, Uffo, oerkve in inkalke aile spi*) ; aa »vejo stran. >•• , politični noti to ai soa-mu, oodla-jl pki0bla govor Pfcrii. IT. okt. - Francija posodi mali eatantl M0 miljonov frankov. To je del njenega oboro-litvenega programa. Prihod Maae-rika, predsednika Cehoalovakije, v Parla aloer ni v direktni iveal s novim poaojiiom, ali kelikor toliko ima vplivati na frenooako jsvnoat. Cehoalovakije Uobl ns j vel ji dslel pripravljenega peeejlla. Itumunija, Jugoalavlja in Poljska eo le dobile ed Praneije vel ko eno miljardo frankov posojila. Predaednik prorafonakega odaeka v francoskem senstu je adaj v Hukarslta, kjer ko aranMral preliminarna podrobno«! aa noro po-Od m pojde v Jrajo l« Varlavo. V Uelgredu je Še Ml. f,Posojila pali ententl in Poljaki vojnega materijah topov, letal, taako^oklopnlk vosov, strojnic, pulk, streliva in uniform; Veliko muolino tega iaterijala so piiatlli Amerilanl t Franciji in franooaka vlada ga adaj pttdaja tvoji« ve- 'askington, D. 0. —• V Beli BoejeU nekam plaano gledati »Sflvanskega governerja Pt»-a, ker je U rekel, 0a je M* BacU, ki aniioje moke, odkrit 1'srir, IT. okt. -A Na vlerajloji k- Akademije snenosti je bilo n*-lanaujonih vel važnih odkritij na f>lju medicine. Zdravnike Bou-pud in Dea Ceseenx eU poročala, H« «ts izolirala bacil, ki povsrota h*l>»ee. Profesor Vincent je pe ne-knsnil. d« j« odkril bacil, ki oni-pnj*- hišne muhe Gojitev tegs be M«. ki j« neškodljiv ljudem, bo P""»«Kala. da Izginejo moke, kjer-M ^ vporebi, je dejel odkritelj. PRO "PHOSVETA" MALO ODGOVORA! Mir v Versaillesu j« bil sklenjen in pogaienih je bilo Štirinajst Wilsonovih točk, ki so navduševale ameriške fante, da eo bili z veseljem pripravljeni sanje žrtvovati svoje najdražje, to je tvoje življenje, da se isvedejo io Uko sgradi podlaga sa trajni mir. Mir je bil sklenjen in demokracija je bila pozabljena in pokopana, dasirsvno eo pripovedovali, da s4 krvava svetovna vojna bije, d« ee ustoliči demokracija in odpravi avtokrscija s vsemi njenimi priveski. Vse to so pokopali navihani evropski diplomat ja in državniki, Id so nosili na jeziku sladka besede o demokraciji, svetovnem miru in o samoodločevanju narodov, v svojem srcu so ps bili privrženci avtokracije in impe* rijalizma. Medice niso izostale. Podjarmljevanje šibkejših Rgadaljevalo, militarizem in nsrodov po močnejših se je ■■otroka imperijalizma, sta se pa bolj krepko rasvijsls kot pred izbruhom svetovne vojne. Evropa se navalizem, je spremenila v veliko orožarno, plug, orodje in stroji sa produkcijo so pa še nadalje rjaveli kot ob vojnem času. Kjer eo take rasmere, tam prihaja gospOdaivtvo aa psa, ljudstvo se pogreza v bedo in pomanjkanje, vojna nevarnost pa narašča s vsakim dnem. Ko so bile evropejske razmere tako zavožene, so ee ravno tisti dlplomstje in državniki, ki so isdelali mirovno pogodbo v Versaillesu spomnili, da tam prek Atlantiškaga oceana žive Američani, ki so pomagali v svetovni vbjni nesebično, da se slomi stara avtokratična forma vlade, ki se je slikala kot glavna povsročiteljiee svetovne vojna. rekli % Divji itvirmpid |p;J Avstralija. (Ia predavanja M. 0. Adamea na šikeškem Field mmeju.) Kdo je prvi odkril veliki, tce na jušni polobli neie aemlje lete (i kontinent, je p reva aagpnetfca. Kitajci eo la vedeli ae Avstralijo v II. etoletju in Uko tudi Mala j -ei, a Haroo Polo, ki* jo oblekel Vlhod proti konca II. Stoletja,, je nekaj trdil ojfjslikera ' Obrnimo se nanje,^so rekli ti navihani diplomatje ittfe^f ^ ^ državniki, saj so Američani dobri ljudje. Pomagali nam bodo, ako malo sastočemo, da nam gre slabo ln da ae moremo potegniti iz blata vosa, v katerega smo savozili. In pričeli so prihajaj v Ameriko državniki, generali in dlplomstje in hvalili Američane, pri tem pa prosti! aa pomoč. Bili so francoski, italijanski, britski in dn*i dlplomstje, državniki ia generali. Medtem ko so prosjačili sa podporo v Ameriki, je pa marširal evropejski imperi-jalizam svojo pot Francozje eo sasedli meninlč tebinič Poruhrje, Grki so se polastovali ozemlja v Mali Aaijt, a so biU končno spodsni ia nje.' Italijani eo vseli toliko ju* goslovsnskega in nemškega ozemlja, kolikor so ga mogli vzeti. Indiji je bilo na razumljiv in močan način pove* dano, da ne postane neodvisna. Pestili so Kitaj, Japonske bi rada od Rusije odtrgala lep koe Sibirije, a pridržala ei je, kolikor je mogla obdržati Korejci so postali neodvisen nsrod na U način, da so pod japonsko vrhovno oblast Poljaki in Cehi niso vprašali, kakšen jesik govore ljudje na Ozemlju,%i so ga osvojili, ampak rekli so, to je poljeko ali češko, čeprav nihče drugi ni rasumel poljskega ali češkega jesika kot vojaki in tolmači, ki Jih Je Imelo jaštvo s sabo. Na kratko: V Evropi se nI nih ljudske želje pri določanju mej, ampak evropejski dlplomstje so govorili, to je naše, to vaše, ln kjer ni Ho slepa, je šlo z bajoneti, puškami in topovi. * Demokracija je postala najbolj preganjana stvar v Evropi po končani svetovni vojni. Franooeko ljudstvo je bilo oerečeno s takim volilnim redom, da manjšini oslgurs vlada Na Ogrskem Je aagospodatfl Horthy, zvedt privrženec Habsburžanov in rimske eerkve. Na Bavarskem so zavladali pod krinko nacijonallsma monarhisti s pobočjo samokresov. V Italiji se je ugneadil v Rimu Mussolini s svojimi fsšistovskimi četami kot diktator Italije. V Nem čiji grozi drisvljansks vojna! V Španiji so savladall re-akcijonarji najtemnejše vrete. Ia vseh dn«ih državah se je ugnezdila reakcija rasen v škandinavskih deželah, Veliki Britaniji in Rusiji. . J To je slika tvropejakega položaja. Zdaj je prišel eem kloyd George, ministrski pred sednik Velike Britanije v vojnem času in ob sklepanju miru v Versaillesu In ponavlja staro peeem prejšnjih evro-pejekih diplomatov, državnikov in generalov, ki eo bili v Ameriki: "Amerika pomagaj!" Zakaj ps? Mar sa to, ker nista hotela pomagati Ameriki on in Clemenceau na mirovni konferenc! v Ver eailleeu, da se ureeniči štirinajst VViUonovih to* in tako ustanovi trajni mir,'da ee ljudstva v Evropi lahko poprime jo rekonstruktivnegs delsT Amerika je v svetovni vojni pomagala, žrtvovala je svoje ljudi ln imetek sa visoke ln V1* llkt ▼ Avstralije, v plemenite cilje. Ti cilji eo bili Vogalen i na mirovni koh- l^KJ* ferenclI Ali naj Amerika še enkrat aaupa onim, ki se nbo|te tas«? mm^TS Ivo-oziral nsl dokler ne pokaže s svojimi dejanji, da ima trdno uresničiti in izvršiti Wtlsonovih štirinajut točk. ImpShol, Pa. - v koliei ee val Manj« i prenehali s delom, Pittabuidke aike, bbOojene Avstralijo. obrstujvjo vaak torej, da je pri radi dela,, Poročam žalostno vedno easpala ka Dolinar. Rojena je aUUj, oblina Medvode renjekem. Stara je bila 4S let. V Ameriki je bile II let ia te s*pu-Ka lalujočega soproga ter tri po-dorasle otroke, v starem kraja pa sestro ia polseatro. Bila je članico pri društvu ' It. 106,. katero drultvo podarilo krasen venec, brs in i mm Mole priljubljena lena, tndi število! ol bo mrtvaškem stvo jo je obishovalo v številu, kakor je je todi aa sadnji poti aprsnilo s obilnim številom članstva drultva "Prostost" in drultvo ov. Jošefa St. 7$ JCHCJ. na katoliško pokopališče v tope-rialu. Hnda usoda je sadila tndi kultna Jsmnikovaž, 9oprog in Ofo Joc Jsmnik so J4 aamreš moesi podati radi talko bolesai v pitta-buriko Mero? bolnišnico. Celim sin ljubo sdrovje, da bi se kosalo lakko povrnil k ovoji drulini. ■Dolinsrjevi drušini iskreno so-šelje, - Joka Jeamik. vidi is lasa Henrika VIII* ozn* lajs avstralski kontinentK kot ''Terra Australis". Portugalski kralj FiHp III. jo poslol v 17. Stoletju ekspedioijo, dO rosiskuje jušno poloblo naie lje. Bile je to ekupine treh ladij pod poveljetvom Do Quirosa la De Terasa, vojaškega povelj* niko. Odkrili so skupino Novik Hsbridov, in mieieš, do ss našli kontinent, jih imenovali "La Austrslia del Kopiritu 8an-to". 8 tem iS bilo safteto odkrivanja otokov okoli Avstrellje ln k od* kritja so največ pripomogli de* skl mornarji od leta lSld dalje. Kspitsn Jamss Oook je Ista 17*9 do lTtO napravil volje potovanja največ radi prenlevaoja sveado-soanstva. Nessenjen jo bil s drui giml svssdoflodi opaoovetl svoe» do Venero, ki je hflrllMtilivtt bile tu aemlje In s onega jnlnega dela ssmlje nsjbolj vidna. Dns S. oktobra leta 1TSI ao lagledall celino Nove Selartdlje. Potovali So le priblišao tri dni proti sapedu, ln odkrili obrelje avstralskega koy-tiaenta. Od tedaj računajo odkritje Avstralije. Potovanje do eilnO oddaljene Avstralije jo bUo takrat šolo na* porno, s našli oo ee pogumni mornarji, kos sa keoom odkrivali obrelje la tndi eellao Avatrolile ter dejali rasnim dolom rffclcle, salivom. rekom In otokom svoja W mena. Ker jo bile največ raalako-valeev Anglelev, noai Avstralija Hr.......... ahe kraje al bilo stlal se al kotel podajati V SHifia^ šlvetl v tujo delolo med divjahe, neprikladno. vroče podnebje, v delalo mrčesa In divjih, nepoananih Sverl. Na Angleškem oo v tiatih šaalh vladalo ludna rasmere. Sa vsake BMlenhest so hosaovali hrlvoo s smrtjo, aa tatviao šilinga je tat la moral dati glave. Rablji eo i-meli veliko poela veak daa. Pa jo padlo nekomu v glave, da bi bilo boljle tatove, pobijalee, vohun, la draga haanjeneo poslati v pregnanstvo v daljno AvatraUjo, da ae bodo tam pri trdem dela pe-boljlali ali pa (mdlogli. Huda je bila taka kasta. V Hitro je AngliJa pričela praktl-eirati tako iaganjanje kaknjeneev. Kar eeitf ladije le vaak mesec v so mornarji bres hrane In vsegs na divjem ne obljedencm obrešju. Deportirsli pa niso samo odraslih, kar eele 1 ruši ne oheojeneev so tirali tja in pri aekl deportaelji je anglel ko vlada poslala doli 600 nedoli nik otrok. Kej oo delali doli kaenjeaoi, tatovi in roparji f Človek bi oodil, da so se obeojenei pobili mod seboj. Nič niao Imeli, a mnogokatc-r! delaven Človek, poelan tja rs-di svojega mišljenje proti vladi, je bil bogat — bH je svoboden, prosto mu je bilo učiti zločince, ustvarjati is njih boljšo drulbo, navajati jih k ddu in poštenem življenju. In tako jo Is aavrlena-ga raareda slošinoev araael nov svoboden narod, ki dela in se d*-nee s svojo iatellgentnootjo lakko ponaša nad vsakim drugiai. • • • Valic hitremu naialšenju prebivalstva, jo Avotralija vendar Io aelo neobljudena dešela. Syd-nejr in Melbourne sta krasni meat l, tlaetl zadnje, ki Iteje »00,000 prebivalcev in je najobljudenejlo mesto Avatralije, se lakko pone-le s svojo slikovito naravno lego kot malokatero drugo aeeto ne avetu. Zverinjaki teh dvah glav-alk Osretrelaklh meet so neksj ls-rednega. Od vseh stradl sveta so tam nojraslilnejle sverl. Mesta imajo obširne Čudovite parke a širokimi bulevardi, spomeniki in jsvnlssi zgradbami. Bolnišnici, zdravilišča In ttevtloe drugo jov-ne agrodbe ae nekej radi na šolnik, kesnieneev kaknjeneev. funtov vzornega. S svojim Melboiirne so ponola najboljšim električnim sistemom, v čemur ga ne preksŠa nobeno mesto na sveto. ' Američan šivi v mislih, da takih o ude te v e hitrim naraščanjem meat ni nikjer drugje na svetu kot v Ameriki. v, Pogledat gre v Avstralijo, pa bo videl, prebivaleL tega kontinent* znajo. V kratkem Saau revnoteko hitro sgradltl ogromna ln lepa meeta, oko ne še boljše kot Ano* f liani. Melbourne je šele SO let M 110- naoeljevenje v djvje avatral-Ultl, ksr nlhšo vaak o drugO mesto nO svetu. Toda mesta v Avstraliji so le ob obrešju* ogroipna notranjščini celine je ncobljttdona kakor je tudi obrelje bolj na ssveru Avstralije manj obljudeno. Ob obre-Šju Queenslsnda nI slasti na severni strani velikih meat. Največ SO falrmarakl kraji. Prebivalci ae pečajo s živinorejo, ovljerejo ln gosderstvom. Večji lunstjs posedajo 60 pa tudi 100 kvadratnih »pašnikov, kjer ae paee nepre-na Sreda goveda. Bolj v trahjščini dešele, kjer je bolj puets radi prepišlega de so mnogo pečajo s ovčsrstvom. Nikjer na svetu nI ovčarstvn tako rasvito kot tu. Ni Čudno, ds ns svetovni trg pride 80 odstotkov volno is Avstrsllje. 0 0 0 Ob obrešju nelsmsraega Indlj-skege oceana se nod mlečnato vodno površino dvigajo psotl nebo ol-njo skali divjega severnoapad-negs svstrslskega obrežja. V zalivu jo ravan c nlsklml kočami e-nege največjih nest v tem delo A^trsllje. Kakor beli galebi se poniičejo la dalje proti sallvu jadrnice s raspstlml anelnobelimi jadri. BUlajo 00 v pristanilče mesteca Broome. Bibiči eo prišli domov la v pristane raslagajo bogate tovore norčkih Ikoljk. Industrija s školjkami je rasvl-la neeteee v tem divjem koto A v. etralije. Priselili eo eo belopoltnl-ki, bolj aivUialrani domačini ae ae oprijeli dola, prišlo jo nekaj Me-lajoev ia Kltajoev In taho tvorijo, Čieto caamljeal od dragega sveta, pridno delavaho drnšlno. To je ladnatrija a šholjhasal, katere lisi i jo. Iššejo la njih dragulje, jih rešejo ia pripravljajo sa isvos V tuje dešele, hjer oveta gunbna industrija. Da se meetoee Briimc nI povapeio višje, bo najbrš kriva oilaa vročina, ki vlade tam. Ta del Avatralije je namrvš v tropi*-fnem paau ia poleti jo vročina ta* dl do 154 etopinj Fahrenheita. Nedalel is Brooma v notranjščini severno sapadne strani Av-strsilje še človek aaloti na dlvjv ho. Hate čral oa. Adaass jo pripo vcuovsl, kako jih j. prvi« val sveder pri plo*. Samo mM ee plesali svoje vojno kolo Ukor ■L okoli Svojih običajev ne mara-a veadar so st toliki od belokošecv, da dcla-ajveč ao zapodeoi pri in>lu-S školjkami ali ribaratvo. To ■■Mpi tele. is *uT g#TWV0, bogat inijjj »ti, ki zivc v izobUju izobilje teko plačujejo, ka L esMako apodobi. pTTI štiri letošnje burtuleke '.,3 šUavo pleme. Veliki ao, taaita prtredltvetS , ,„ ' koto u.rv—. Veliki voz, v katerega jc vpre-šenih od It do II hamel odpeljal razlakovalce v notranjščino v še divjejšo pustinjo. Prevlivatel; je povedal, kako ao naleteli na ob-sclutno divja plemena Smeev. Film, ki ge je prlnaeel o seboj in raskso6val na platnu, je kazal prav sanimive slihe. Skupine Čisto nagih divjakov pišejo svoje vojne plese, vadijo ac v metanj^ sulic in bumerangov in ei pripo vedujejo vrašarske legende. Po-stave teh divjakov so Velike, obrazi akoro čiato črni, odurni, in tetovirani ao po obrasu in iivotu. Ko koga obsodijo na amrt, plešejo okoli njega amrtni ples in ga nato usmrte. Vendar kskor je povedal A-dama, bslopoltniki nimajo »fove-likih sitnoati e temi ve v velikih druHnah in sejo naegošeastvo. Divjaki se'dr-le bolj zaae. Njih Ilvljenjcje le čieto primitivno. SOatiovalUč nimajo akoro še nikakih, le po ka-kih duplinah illejo zavetja v vi. harju. Zelo močni so in post^rnl in njih povprečna ^sokoot js šeat Čevljev oeem polccv. * Bna najbofi priljubljenih njih jedi je sOe priproete. Kej redi namreč pije priprosts. jo MMna jajca, kar jim tudi najbrš de toliko mo& Po peščenih planotah ob divjem obrešju stičsjo u šelvinimi gnezdi, ki jih ni telko najti. Ogromne in nerodne šel ve nasireS povsod, koder Se plazijo, pustijo se seboj res-grebeno pot v pesku, in to divjala vodi do njik gnezd. V pesku ic xegrebenih de dvesto debeloj-lih kot kurjih jajce, Kamor jih je zagrebla-mati Šolva, da Jih isvall solnce. Divjak pride, pobors jajca v košare in jik eprotl pije. Vslic temu, de dlvjeki ae te način uničijo s popit jem jejo miogo želvinega zaroda, jo vendar na tem delu obrežja ns miljone in miljone ogromnih Šelv. To Hvali ao divjakom jako koristno radi krono in po redi ščitov, ki jih do-b« s ubitih šelv, l (Zaflmiva predavanje o drugih predmetih se vrle vsalfo soboto storo mesto, pa v mnogih odrih pričlbil ob treh popoldne v člka-gtčde modernih naprav prekaša škem Field muaeju.) Takt socializem zida kftfaiaaate - (že sna sUkalS ITemško Avstrijo.) Dunajsko mestno obšino vlado-jo oooialisti. In ta vlada js tako debla, de je danes Dunaj moMa edino attste na sveta, v katerem mora H'A- prebivalstva živeti človeško lijIJeaJe, Čeprsv j« avstrijska republika po saslugi njene aadej vladajoča črne in bele burioasije oaa najbolj revnih dr-lov. Neverjetno mnogo dobrega je še etorll Dunaju aoeialtstični režim, odkar ga js istrgel krščau-skemu rešim u. To piisnavajo val. ki vedo, da je tam mogoče šlvetl kakor pred voj?o, te piisnavajo celo voditelji avstrijskih hleri-kaleev. Njih kaneelar, pop in doktor Selpel a. pr. oo jo te dni javno pohvalil, da je njegova saslu-ga, ker mu je baje pomagal a svojim "sanMijshkn". delom, to ae pravi s tem, da js Avstrijo v Ženevi prodal, najkssniks pa hoče novih etaaovanj is-in mu- bres ročiti odlokom in eenan in mu« ham hišnih gospodarjev. To otk le dva zgleda te čudne, uamiljent, kratkomalo t katoliške aanaelj«. Ke krave sa jI amejejo po Avstriji la Beiplovl samohvali v sadovi dunajske občine tudi, kar vsakdo lahho vidi, da hodijo navslie plu le njegovemu delu drage ob-čine aa kant, aamo le imajo katoliški ali kak drugI sestop namesto aoelallatieu/ga. Baš ker nameravajo popje v Avstriji vso najemnike poeta* it; na eeato, v podaemlja in kanale, ao Sklenili aoeiaUsU na Dunaju. I loal, 18. OKTOBRA, ov-^aeved. av»W>kih ^ k ohodkov na dav&uiuah • ^ naj večjih dunajskih b.,4'k j J ralo aa prvo polletje 192J odrtč, nati r« 28 miljard davka ob^ navedli Ae Ukih številk, li po eni .fl dokazujejo, da živi na i>llr" Keiplova boršoaaija kak„r ^ ob koritu, da jo knajo p. p^ gl atrani aoeialiaU tako prjJ ti, da ae vzdržujejo iz vseh ] dohodkov krez škod« aa proitt! oke še p« vae socialne komuuk ustanove. Na Dunaju imajo u greaivni davek na atanovsnjU donaša ogromne vsote. Klik ■ njih 4'Arbettcr Koituug" u>f" lja n. pr. s ponoaou, da De PU čujejo paraziti aa šestkrat stanovanje samo 'šestkratni d vek, to«veš leatatokratnega.l Zdaj bydo naši bralci menda I razumeli, kako jc mogoče, da | imel Dunaj v petih letih 2i,« novih atreh nt prebivalce, ac 4 bi se kdo proletarskih žepov hit; dotaknil. In stale bodo nsv^i temu, d« ao aakričali vsi lupita liatični, krščanski, judovski! "brezverski" liati kskor ns M raando proti namsri dun*>lu socialistov., fimoki se s tem mm smešijo in ubijejo. Glavni bubez avatrijake klerikallje 'Reick«po«t je to dni enkrat priobčil briljta* ton dUaek proti temu primeril socialističnega^mnosijskega dela, v katerem sku2a v znoju svoje^ obraza dokaaati, da je tistih ^ 000 etanovanj Škodljivih moril, no, aocialao, politično, gospodaN ako in kaj mi vemo kako že. St koncu pa, ko še ^ima nobenega drugega razloga več, jo polomi 1 najbriljantnejšim: Sicer pa hofe. jo eocialiatl Isvssti farno načrt, Li ga je imel v mislih Še prsd dvaj. sstimi leti pokojai dunajski (kit rikalai) župan dr. Lueger. — Ti ae pravi: Ce pa boste svojo mini ls isvršili, saj no bo vsšs, temrcl — naša ... Sej smo sgorsj nipi. ssli, ksko se Seipel hvali s - w oialističnim perjem, črnuhi m pač komedianfi bili, so in oiUot. jo, dokler jih njihov pstron £mi vrsg s seboj ne vssme. Dva tU4 Is t Še kom^diantstva počnejo, | čenjajo jlk v Cerkvi s Bogo«, končavajo jih kje aunaj s politi.' ko, gospodarstvom, ksr psi po» grabijo v svoje namene. Ni tlodja, da jih as bo ljpdstvo spregledalo! Samo nali Slovenci so mends kt. modiaatom in komsdisntitrao tako naklonjeni, ds poubije ok njih na svojo pamst, dušo is kri* ljenje v želodcu . . . Angleški Pompeji. Rasiskovslel to sopet ns dela Zdsj iščejo ne krajo, kjer j« w koč stalo mesto tfrioohlum, kit« ro je pokopano le svojih 1600 let Urleonlun jc bilo rimsko mesto na Angldkem, ki je bili podsuto skoro na isti ns&in kot Pompeji. Itasiskovalci 10 zdsj te delu, da ga odkrijejo. Mesto kS v dolini rekč ^cverp, nedale« pro) od Wrekins. * * Nekkj raifilin nekdanjega Uri* coni uma ao lAopall še pred dve sto Isti }n tu ps tsm so ksj izkope-veli do srede sadnjegs »toUtjsJ ons iskopavanje so služils le bolj radovednosti kot kakemu j stvensmu raziskovanju. 8 aisle- i matičnim od kope ven jem so prijeli šele sedaj. Pod vodstvom Donalda Atckis-sona je pričelo s krsmpi in lej» | tami vrtati skupins delsvecv. it-skinaonu, ki je s Msneheiterrti univerze, pomaga skupina iks^ 1 nih arheologov. Urleonlum jc pokrival 1» j ekrov. BU je večji kot PompeJ' l» eno najvažnejših rlmakih »est n I sapadu. Dokasi so tu, ds je mesto okupirano lete 43 po ; pa je bilo porašeno 1 ognjem ■ j mečem 400 let nato. Pričeto reslskevanje ima U P* ve uapehe. Prikopali so do oke* njoka starega mola. ki je ksnl r peč za eegriveoje vode rim-ke«ij kopališča. NaBi ao dve lenskiitjj i-J še precej dobro "hranr* iiili iase tel klf - Nsl - le boljo voljo; kako ae, eli oTIs sedenji taho o-R romal, dO zadostujejo f Potem po ljudstvo pod nikni umira, nikar po ne. de bi v dobrih pri lika k II-^ kakor ste rekli aačetk'***! - Zadostujejo, a ljudstvo ns u-nlrs. - t - Ne, da razrjllmo ugsakot ljudstvo reo malt da v-kov platoje -r Indfrekta* »obe- da sgrsdljo M,000 novih stano- dtevllnl predmeti ki so bili vaajl Tod« odkod ogromni kapi- pani, se sdaj Isloleni v l to silno lUlavot Novi der- ki galeriji Bhrmiagban.. IgJJ da bodo po keašaoih rs/oskevr . njih lahko seatsvill me^to l ^ niuih kakor je deaea^ •"^jjjjj ^lAS* met^ Jfj tvori trimiljaki obaeff, 1*' "J Sa be nadaljevalo le U »rej^Jj um pa aopet ptWaejo spomlad. Iskopavoaje be trije* tri ali štiri leta. • ju.l i i ^RTEK, l^KTOgA, Jtlifflti Mvtel, (KederaHd fross.) L* tekstileovigBbia PrržSSS Luirati moje |»rT»» wu Ci883 Ved ko 1<*W0 delavcev Rilo Ulovljenih v ssdujih par iJas manjka ^očll, jo vsrok Litnj. lovom voekakoe u, d« P^ - trts&jt^t Sli delovoo in oolavks, u oc Ujo a« dslesenlljo m*s. * „ miii^i I Orleans, L». — StavkatU-LLih 7000 prlitenilinih delgv. Cle vedno ttdoj »al«neo|lsga Ludt nI do oo hA spor kmalu po. JS. Pred nokaj dnevi aa jo moo omoreev pridrulflo stavkar> C Zamorci oo iakladaU lovor ia Erikov sa 40 oontor no uro, ksr Ljim je Is sdslo premalo ln lo prenehali skobetl. g V. Parobrodno drulbe' is pobija Mdsijsko prepoved, ki Vrani ot* Asitvu Vbtoj > na morski breg. V* Ta iaŽala ni alravaa voditeljica, pravi Skvoski Nutdit POROTNI ODSEK, ••dalk.SOT W. Nay rte«. 6ue. M V •OST»SS I.. Av, 00, Mm>i Ren, Pa« polotili protnjo so pfoilpronovsdf iBotivacijo, do imlbo MMjo pravice »spirati MOJfskege Mgo. Svetniki opoaarjajo oeJiMa no pogodbo, no UMh talOM oo Idruisne drlavs kupilo Lonisians ♦d Španijo prod vol k* stolni V pogodbi Je rvčeao, dO »ort biti aortki breg prost dskohkonM drlavljanu SO VSS VOČM liso. ns Jednote, ds sa udeleli prihodnjo asjs dne 11). oktobra. Na dnev-nem rodu bo vollku valnostl in tudi splošno glasovanje glede Osvetlila in tiskarno M. K >, J. To. roj na svidenje no soji brss isje-me v Movonskom domu na Jtolms« Ave. ob pol osmih *votor, 0. B. (Opomba uredništva i Gornjo tri naananila oo prišla prsposno ss včerajšnji« uradno številko, as to jih priobčsmo dsnss.) LISTNICA UBBDMlATVA. Auburn. HI. - Kskor ste is h V , ra«videli ts ssdnjlh štsvllk, smo prinbčlU is Vale naselbine «e dva dopisa a ollčno vsebino, torej jo nepotrebno, do bi stvor plenil Šs enkrst, — Posdrsvl * 1 Pošljemo sestonj, de doka MiMkdl la* Site mmikt t rkSTu Asssm Mi V* sv M ■ i ■ ZA KUHANJE PIVA DOMA Imame v aalagt ded. Hmelj, sUftee je vse iree« LZSšJTftial tt eajšt. DelMii i« t-4i abtrtM sadev, aMklalila in mae»k lee«ev, 114 ZMmTmmmj**** i* M. tefee v vae imt, MMt ^Vt^asSflBfl lelatmsHje SO< FRANK OGLAR, ^ kralj as no ^o v 17. okt. — V gitkl oiodl J' «a«tale k rise in govori os O **vi diktaturi. Kralj, ki js naaw> "Maketi Belgrad U teden, Kolik* deaarja pošiljajo priteljeaci v stari kraj? *e* Tork. (Jugoslo venski od detek FLI8.) — Pod nsslovom "Bflsrica mednarodnih pU*H Združenih dršov" js depertamat L* aa trgovino izdal brosurieo, ▼ kateri ao prvič poakoša izračunati, koliko Zdrulen« država plačujejo na leto inoze»etvu m koliko prejemajo od inozemstva. Med narodna bilanea ne obetoja le od vrednoeti blaga in zlata, ki se u-veša oziroma izvaia. Tekom zadnjih dveh desetletij je takozvani nevidljivi uvoz in izvoz zadohii čim dalje vešjo važnost. Vidljivi izvoz oziroma uvoz tvori blago in zlato, nevidljivi izvoz oziroma uvoz pa tvorijo glavnice in obresti, denarne pHUjatve priseljencev, dsnar, ki ga Amerikaaei trosijo v inozemstvu itd. Ta nevidljivi izvoz je postal tako sgfoaaeii, da je merodajen, kar ss tišs naše mednarodne bilance. Na primer, leta 1922 so Združene države toliko vsš blaga izvozi ls kot uvozile, da je prebitek izvoza šez uvoz znašal 754 miljonov dolarje?. To pomen je, da ja ino-• zemetvo knpilo od naa toliko vsš Rf ' blaga bot nam prodalo, da bi nam moralo poravnati zgornjo vsoto. Tsmu naaproti pa najdemo, da aa Amerikanci poelali v stari kraj osiroma tam potrosili približno 425 miljonov čez to, kar smo iz Inozomatva prejeli na lati račun. Že to zniša dolino bilanco ino-m- zemstvs od 764 na 329 miljonov. Na uvos zlata iz ztarega kraja in prenos kspitalov iz Združenih dršav v stari kraj se tu nočemo dalje osirsti. Žo is tega jo razvidno, da igrajo denarne pošiljatve priseljencev važno vlogo v mednarodni trgovini. Ker omogočajo veš ji iz-voz blaga, je njihov vpliv v Bedenjem ameriškem goepodarekem Življenju blagodejea. Koliko denarja ps pošiljajo pri-seljenci v stsri krsjt V posebnem r poglavju o tem predmetu pravi boršurica med drugim: Imamo v tej zemlji kakih h!-rlnejst miljonov oafeb, rojenih v Inozemetvu; velik del izmed njih redno^polilja denarje avojim «o- _ .. t. varstvo Jc« ljudstva; ktjitiort 100 duhovniki J* razlika srr^mt as ljatvs znašale l 1922 vsega »k* paj nekaj šez 400 miljooo rje v. Bržkone je bU neki del taja denarja poslan v stari kraj v plašilo ae asale pošiljatve blaga. Treba tudi odštevati od te vsote gotovino, ki so priseljenci prinašajo e seboj iz atsregs kraja, dasi j« ta veš kot odtehtana po gotovlai, ki jo odhajajoči priseljenci šajo s seboj, ia po gotovini, ki se »mIpošilja v pismih. Po podatkih generalnega jMfaeiJom iih i ga komu* rja SO priseljenci, ki SO pTlšii leta 1922, prinesli s seboj $30,000.-000. Ta vsota je pa podcenjena, ker priseljenec ni dolžan pokazati, kar iasa čez 50. Ker se Je razmerje prieeljencev iz zevorne Evrope povečalo od vojske eem, je povprečna vsota, ki jo priseljenec sedaj prinaša a seboj, znatno vešja kot v dobi neposredno prpd vojno. _ y- i "Bevieur of Eeonomic. SUtis-tics" od julija 1919 Je cenila čisti sneeek priseljeniških pošilja tov na povprečno 1150,000,(XX) na leto sa dobo 1696—1914 ; koncem te dobe so po tej cenitvi zna-šele bržkone 200 do 250 miljonov na leto. Harvard Committeo on Beonomia Reeearch je nabral podatke od merodajnih bank v Di-troitu, Clevelandu in drugih inc stih a velikim tujerodnim preti vslstvom^iz tek podatkov izkaja, da jo bilo menj pošiljatev tekom vojne, sli da ao leta 1919, ko je mnogo pripomošnih organizacij nabiralo priapevke za Evropo, pošiljatve znašale mnogo veš kot kc-fl»j poprej. Če*! se na podlagi teh podatkov, da ss je leta 1919 poslalo v stari kraj 1600,000,000 Od tedaj ao ae te pošiljatve brez-dvomno zmanjšale. ."■... Department ae trgovino ee je prizadeval nabrati nadaljne podatke glede aeeebnih denarnih pošiljatev za leto 1922 in dobil eenitve a atrani ameriških trgo-vinzkik etešejev v inozemetvu, od raznik inozemskih vlednlk virov in od nekaterih ne#yorških bank. Banee di Napoli je poročsla ,ds so pošiljatve t Italijo znašale 000,000) druge eenitve o itaUJan-skik pošiljatvah, nabrane od tr-govinskega atašeja v Rimu, aUvl-jo te pošiljat*«, ls na 50 do «0 miljonov dolarjev ob povprečnem —--;_ Uko 76 in de Pevske v cenitvah j in poljski bančni l------— . Co. na čea $55,000,000 m druge cenitve kolebajo vmea. Wiener Bank Verein, ki baje o prsvlja največ pošiljatev v Avstrijo, poroča $1,500,000 pošli jate v v 1. 1922. Znano pa je, da ec veliko denarja pošilja tja v vini in mimo bank. Uradno av atrijsko poročijo trdi, da ao denarne pošiljatve * prejšnjo «r stro-ogrsko monarhijo msšsls tez sto miljonov na leto in da sa je 1. 1922 poslalo v iste pokrajine bržkone še veš. Poročila a strem zastopnikov trgovinakega depen taienta v Čehoslovskiji in Ogrski oenljo pošiljatve v Čehoslovakijo na deeet ia v Ogrsko na pctnšfsl miljonov. Iste oenitve za sko znašajo deset miljonov ia za Grško dvajset miljonov. ftvedlk poroša en sriljon in Norveško la Dansko skupaj približno isti are-sek. j Na podlagi teh eenitev in f zb-delovanjem raznih tukajšnji* in inozemskih bsnČnih zavodov Je depsrtment za trgovino dobil eenitve . o skupnih priseljeniških densrnih pošiljstvslf v atsri kraj, ki — vštevši pripomožne priapevke se inozemstvo — ranširajo od šee. — Mejsko daklaraaijo, ki je povzdignila dr. Korošca v ae'jo-tične sfere narodnega junaka, onačige uprav draatičao pisal dr. Korošec ***** krščanaki socialisti «e bo- •350 do 500 miljonov dolarje* letu 1922. Odbivši gotovino, ki »> jo priseljene! prinesli f Ameriko, ss lehko ceni, da so privatne denarne pošil jatve priseljence*, v inozemstvo in pripomo; apevlco znašali t 1922 čistih 400. miljonov dolarjev. IZ PRIMORJA. Kako je pod Italijo? - "Soriška 8 tre Is" poroša, da so IUU-jeal zahtevali, da aa aiora taelej kadar se igra kake slovenska i-gre, ne j prej igrati kaka italijanska. Ker pe je te zahteva 1 glupa, da je neizvedljiva, ao puatlll Italijani v toliko, de ae ra najprej deklamirati Jtslijonsko pesem. Med dvema stoloma Ia sopet je drdrel voz pa mostu preko vode pri Pridenovih. Nikolaj Kolodej na njem. Kako vae drtigašen, nego pred dobrim letom 1 Zdaj ga at vel vozil domači hlapec, zaupni Toma. Po zmr-ti ateregn Luke je blls vsa Kolodejevina s malino« vred dene v najem tujim ljudem ,stara dru-' *ina ss je bila rastepla na vss vetrovs, celo obeh peov ni bilo veš ne dvoru. Tuj vosnik vosi gospodarja Kolodcjeve čestiv* hiše domov. I4ika Kolodej bi ee bil v grobu obrnil, ko bi bil videl to Izpremembo I AH zdej ae vreša Nikolaj domov a namenom vae zopet zpreviti v ztari rad, s najemnikom pre-trgetl pogodbo, aam goapodariti, delati, ia še ved; Ko mu pride Pridepa** hiše pred oši, glada neprestano tja in dvakrelas nsgne proti vozniku, kakor bi kotel nekaj vpraKti. "AU naj tukaj pri Prldanu vstevim!" ga vpraša vosnik. "Vosi dsl js I — Torej ti ljudi poznaš!" "Oozpoderja ssmo,H odgovori oni šlovsk. Tadej ss Tončko ni mogel vprešatl. AH Je ostala Io tsko, kskor Je bile, sli bods mogoče po-prsviti, ksr Je zgrešil proti nji t želel je poalednjega tsko vročs, kakor bi bilo to prvo njegovo čuvstvo. Drugo jutro ee je ns svoji postelji vabudil, re-no vstel, ogledel stvsri okoli doma in delel črtale .in nsmene, ksko bo ssčel delavno in ugodno življenje, t malim zadovoljen in v malem tudi erešen. Zdel« ae mu je, kekor hI gs jsko dolgo šs ns bilo tuksj. ip kskor bi se bil tečas močno postaral, le-modroval in sa vee predrugačil. Po atero deklo Mreto, katera se js bila v bil-šini vasi po amrti njegovega očeta neeellla, Je po-slsl takoj drugi dsn. Saj ni drups ssupns osebe tu .katero bi ei upal o vsem lzpraševetl. Ds j« Tončkš še neomošene in adreva, to je bil /vedel takoj prvi večer, la to ga je napolnilo s nekim /sdovoljstvom, ds Je Ishko šakal obširnega poročil« Mretinegs. Naravnost k Pridana iti al hotel, d««i ao bili sorodniki Hotel ja prej poaor-nost nsae obrniti .da je doms in ds hoče tekaj ostati. Tudi je imel nsmen vse bolj pošaei, mošato, hladne oprevitl. "Potem bo več veljave imelo," si Jr g« voril, a moral si Je prizneti, da je v duši vea-der Še neatrpljiv. Naposled pride stsrks. Olasao sajoša od v«, arije, ko ga zopet vidi a« domu. Potma pe ga odločno ksrs. ksko more po sveta hoditi, kakor de-ssti brat ,ko vendar Ima doma take "lepe reši", kskor n oboden drug, dsleš okoli po tr«k ferek ao. Nikolaj jo uiolall s obljubo, d« kod« t« oatal. ona P« brž zagotavlja, ds potem pride aasaj aa Kolo-de je vino, ker do sedsj jI je bilo dolgčas ds nikdar takeges ."človek as je nevadll In j« navajen, pa je." O Tončki mu je morala pripovedovati. Da b bils kmalu potem, ko je on odšel, hudo zbolele ,to jc še *ul. A novo mu je biloP da je prej tlate dni pošiljala povpraševet po njem, de Je v reomci laV njem govorila. Novo ara, Je bilo tudi, kar Je p# bolni berač Ceščcnes po svetu okoli pripovedoval* da jo je videl preeej potem, ko Je bila vst^e e po-, atelje, moliti gori pri kapeli svetega Antone dolgo, in joko pobožno. MOh, keko eem bila nekdisj vešsls, ko sem mislila,^ bo oua tukaj pri naa goapodinjila," reče stsrks in zopet zepleše. "To še zemora biti," je imel Nikelej na jezi-ku »ali previdno je zam61čal to avojo akrivnost ter se le naamehnil. "Je U imela kaj anubeevt" vpraša Nikolej. "Govore o Tratnikovem, de bi jo red." "KekŠen jef" vpraša a zardel ljubooumja. Ia nI mu bilo prav, ko ja atarka hvalila Tratnikovega, da ja pridan, delaven, čeden. XXVIII 8 precej veliko odškodnino odpravi Nikolaj najemnika s svojega doma in sa loti aam gospo-daretva a tako pndnostjo ,kskor bi bil od nekdd; la aam pri vssksm delu. Z oddsljenimi sosedi sečne delati znanje ln, to so raaume, tudi v Pridenovl hiši je večkret. 8 "strleem" govorite o vremenu ,o volih, o mslnu in vodi. Tončka se nekeko ogiblje ,elt vender ge s polnim pogledom vsslej v lioe pogleda, tako, da more skorej on pčl poveeitl Govorite pa vselej lo navadne, resne reši, ker prve dni nI bflo še nikdor prilike, da bi bila sama. One je bila med tem česom ,ksr je bU Nikolaj' z doma, kakor je njen olc rekel, ker jo "trepe lo-' vil", postala obUejša v Uee ia livot, ln sicer nik* kor na v kvaro avojl lepoti. Z nekim voeelj4m Je je Nikolaj pogledoval od strani, ko jo je prvi# • mogel dalj čaaa opazovati. Ae nekaj iapremembe Ja bilo na nji; ali nalašč ali na, oblašlla ao nI ve« pol gosposko, kskor prej, nogo bolj kmetsko "AH ml moreš odpustiti t" jo vpraša a na>< mehkejšim glasom prvič, ko jo ns prsgu dobi dne 19. jen. 1917 v nemškem jeziku avstrijskemu ministrskemu predsedniku grofu Klam-Mar^-nicn in ki ga priobčuje "Ljudski tednik" dobesedno v nemšk biti mandat za izvedbo novih volitev. — Novih volitev si Žele gotovo demokratje, ker upajo, dal iodo zlezli vzled rainih nepopularnih ukrepov eedanje vlade so-| pet na površje." Mislimo, da jc to dovolj jasno povedano, da klel rikslel ne msrsjo novih volitev] A šs jsenejšo eliko klerikelne Ari >1 ss sedsnjo vlado ao nam poslal i ls Beograda. Ko je bil na dnev-nem redu odgovor nar. poslsiru Grisogonu ssršdi Reke, je eela opozicija zagnela velik krik in >oel. Orisogonu. ki je jsko srce-no napadel vlado zaradi tega vprašanja, so eelo muelimsni navdušeno ploskali. Samo klerikalni klub je lepo disciplinarno držal roke na klopi, g. Kotošec pa je bled in v skrbeh okoli ^stopica', v strsku, da se njegovi ljubljenki sedanji vladi ne bi kaj šalege p-!-petilo. Ds, da, skrbi so hude! C«> bi ta vlada šla, bi signrno prišla slabša za kUrikale«, če bi pa prišlo do aovlh volitev, imajo ps v klerikalnem klubu še natenSnj izračunano, katerih šeet/ alovenskih klerikalcev bi Slo domov ia p«č poleg veek treh Btfnjevecv.i Torej kamor ss oko ozre, aama žalost in akrb in aato ao razumijivil klali obrazi kkrikalnih junako^ možje, ki eo deloma kakor enti-fmilitsristi, deloma pa ia strshu pred vojsško slnšbo, pobegnili t inozemstvo ali pa v gore. Samo re za nemške "delavne sloje", „ be strenki pa ee skrivate sa kri V tem volilnem boju etoji na Koroškem torej kril proti krilu: enega vihti duhovnik v slovenski, drugega duhovnik v nemški trobojnici. Kako ee bo to dvoje razumelo T Ali ae bodd začeli e križi pretepati, ali pe se bodo vo ditelji tek strank, ki eo le sa "delavske itd." sloje, združili, pozabi vši na trobojniee v eni paroli: "Slava papešu in našim trebuhom I" Ze volilne baeke potrebni "stoji" todo pa hvaliti Boga, da eo jih goepodje zamo za malenkosti osleparili. Ljudaka psm# še ni dobila merila; ki bi bUo stabilno. kro®jr jamo posp^ polno propast ukeg. * 24. eept. v Ljubljani^^^a ReguaoL — >ča: Vojno i " Volksstimme"' roča: Vojno ministrstvo išče tom oblssti približno 150X100 fc 1000.v'ojaški?L;ut^ ko kak moretiu«QH •••šor Berana^l pnšel v JagoaUvijo, da ^J » aoše gospodarske razmeji da ae ponči, če je za Francijo no. da nam poeodi ^oo luliJ0^ frankov. Pra? nič šaatna nZZ ta kontrola. Ji KAZRAHILO IV ZAHVALA. S tužnim srcem nszcaajam rodnikom, snsnoem in prijatelj PO širni Ameriki vest, da «mzt ugrabila ii naše nepozabnega sina oziro« oktebra v Nemški Avstriji ss ne Koroškem pripravlja tudi Koro ška slovenska etranka (KSS) in je isdsla pretekli teden (po po tužnim areem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem šlrom Amerike, kruti udarec katerega aam je prizadjal^ne pričakovane emrt pašega edinega sina JJ ■ TOWY GROZKIK. BU je eter 6 let, 6 meaecev in 17 dni. Dne 5. oktobra, t. L ob 5:40 mino.' pop. je še zdrav in veeel večerjal a stariši ia aestrieo, nakar se je podal s sošolcem Jno Žagar-jem brez vednosti atarišev proti P. L. 4 E. RR. železniški progi v Alquipa, Pa., nakar ga je zalotUa nezrečna smrt, padel ja pod vlek in 16 kolea jc šlo preko njegova trupla in ga prerezalo ravno pod preami na dva koaa in tako za vedno uničilo njegovo Življenje ob 6:15 minn. zvečer iztege dne. Tu kaj zapušč* žalujoče atariše in mlajšo aeatrico. Naša iakrena hvala društvama št. 122, a N. P. J, in št. 109, K. S. K. J. v Aliquippa, Pa., katerih član je bil preminuli Mladinakem oddelku, za darovane krazne vence ln članstvu ae korporativno vdeležbo a zeata vami na Čelu pri Iprevodu. Lepa hvala vaem, ki *d nam dali avtomobile na Razpolago pri pogrebu Pogreb ze je vršil po katoliškem obredu na tukajšnje pokopališče. Najlepša hvala botroma, avakn Gep. Smrekar in soprogi, za kraeni venec, za pomoč in tolažbo v ta lostnl uri. Iskrena hvala rojaku Jskob Dežmsnu zs dano pomoč in za krasni vence, ter mojemu bratrancu Pranku Orožnik in njegovi ženi iz Moon Run, Pa., za krazni venec, dano pomoč in tolalbo, katero ete mi ztorili za laza bridke bolezti ob iagubi edinega zinčeka, ter za vdeležbo pri pogrebu. Lepe hvala mojemu ožjemu prijatelju Andreju Antončlč ln njegovi ao-progi, družini anloh, ki ao prišli iz So. Burgettztown, Pa., naa tolažili ter darovali kraani venec. Hvala Petru Možina, soprogu moje ae-atrične iz So. Burgettetoam, Pa. /h kraani venec in vdeležbo pri pogrebu. Hvale rojakoma Thomaa Buretz in aoprogi Olgi iz So. Bur-gettstown, Pa., za' vdeležbo ln kraani venec. Najlepša hvala dečkoma Joeeph ln August Perbežsr iz So. Burgettstown, katere sta po. slsla svojemu mslemu preminulemu prijetelju krasni vsnec v zadnji zpomin. Nsšs iakrena hvals slovenskim šolskim dečkom in dekliesm iz Aliquipps, Pav za darovani krzzni venec v zadnji pri-, jeteljzki pozdrav zvojemu sošolcu. Uvela tudi pogrebnlku Mr. Da-rsek ln njegovi soprogi sa krasni dsrovsni venec. Nsša najiskrenej-ša sahvzla predsednikoma in tajnikoma obeh društev za njih dano nam pomoč v naši laloetni uri nesreče. Vao zahvalo izrekoma dru-žinsm Lamplč, Derglin, Marolt, John Ogrizek, Stefen Ogrizek, &trubelj, Ant. Aagar in vaem dru irim. ki so nam kaj pomagsli in se vdelelili pogrebe, ter spremili nsšega dragega sinečka k zadnjemu počitku. Tebi dragi osm naš nepozabni sinček, p* jpl je šel zdrav in vesel, 4 sluteč v nedeljo popolda dne «0. septembra 1.1. na elektril aiico, nakar gs je zadek dve piilje južno od ekk tričae postaje Auburn, IU. p^, iž ztopfijic na tis, na kar je bil« mestu mrtev. Rojenje bil * marca, 1907 v Tailuls, ni, bil j, blaga duša in dobrega značaja va obče spoštovan in priljubljen pn vseh, kj so ga poznali Bil j« {fo društvi "Slovenska Republika' št. 335, 8. N. P. J. in član U. K W. of A. Društvo št .335, 8. * P. J. in lokalna organizacija so m podarili na njegovo krsto krsta vence in ga epremili k zadnjes počitku, za kar izrekzmo članztvi našo najtoplejšo zahvalo. Pog ae je vršil po katoliškem obr< Hvala vaem, ki ata naa obis ter naa tolažili ob nesrečni] našega aina oziromz brata, h» vaem, ki ete čuli ob mrtva odru našega pokojnega N Najlepša hvala vaem, ki ste I vali krazne venec in se vdel I pogreba. POzebno hvala vsem, h ata nam bili ves čss v pomoč d času nesreče isreksmo najtopleji zahvslo. Družini Brsin, ki ste nn bili ves čea v aomoč ob čuu ds sreče, izrekamo nsjtoplejšo zshva lo. Tebi dragi sin in brst želi* počivaj v miru ia lahka bodi teb ameriška zemlje. Odšel m od na za vedno, ali spomin na te ostta naših aVcih. Žalujoči ootaRt John in Lucija Preskop jtirik, Rudolf in Prank brata, Mir? a Lucija Jr.* eeetre. John Medk, ztric. Tel v Auburn, Ul. aeeoeeeoaMoeeeeeeee»»»»»» PRODAJALCI IV ORGANIZATORJI! Neka Plttsburghška napr korporacija, nudi zedzj pr več organizztorjem in pt| cem njih blaga in ziccr za mo in ženske, Id ie smatrajo, ds e I voditelji v avojih okrajih. Ski n* potrebna, ker vaa mi nsutial po našem aiatemu. Propozicijs > »roduktivna in prijazna. Ogli* e ae oaebno pred 10 uro v jutra ha Seeond Floor, Jones M Building, Pittsburgh, Ps. Uf šajte za Mr. Burritt. (Adv.) eooooooaoooaoseiUMM"« • V V HI L I želimo po- Kril proti krila. K. volitve 21 fi^ mirn° ? hUdni uml>{ min nate je na peeeUjiv. Spomin nate je ae izbrialiv in spomin aete rnm oetene v naših areih do naših aednjili dni. Žalujoči ostali 1 Anton rečilu ljubljanskega "Slovenca") l'? V™ctm «roznik, stsrišs, Anns volilai rezglaz aa vse "uvedn-