Titov trg 2 tel.: 851 686 fax: 854 831 Še naprej negotovost Velenjski premogovnik sodi med najuspešnejše, tudi v svetovnem merilu. Vedno znova presenečajo z rekordi, tudi pred dnevi so ga dosegli. Na moža so nakopali kar 100 ton premoga. To pa še ni vse. Njihova produktivnost še naprej narašča, povečujejo se učinki dela, kurilna vrednost premoga..., ki je že dolgo konkurenčen svetovnim premogom. Z dobrim delom so si tako velenjski rudaiji utrdili položaj v slovenski enei^etiki, vsaj upajmo, daje tako. Petkov obisk državnega sekretaija za energetiko Borisa Soviča v velenjskem rudniku ni dajal tega občutka. Državni sekretarje namreč bolj zaskrbljen nad tem, da velenjski rudnik ne plačuje elektrike, kot pa nad tem, da mu elektrogospodarstvo ne poravnava premoga. Več kot jasno je, daje treba zaostriti plačilno disciplino pri plačevanju elektrike, vendar je v primeru velenjskega rudnika, ki je zagotovo eden največjih upnikov slovenskegaelektrogospodarstva, že kar smešno. Še zlasti, ker nima velenjski premogovnik niti toliko sredstev, da bi pokrival zavarovalne premije in daje v Sloveniji le še malo podjetij, ki so mu pripravljena kaj dati na naročilnico. Približno 100 delavcev Holdinga Veplas d.o.o. je včeraj zjutraj prekinilo delo. Razlog za stavko so bili neizplačani osebni dohodki za mesec februar. Nekajurno stavko so prekinili, ko so se dogovorili za izplačilo OD -ja do konca tega tedna. Hkrati z izplačilom plače so delavci od vodstva omenjene firme zahtevali tudi pripravo sanacijskega programa. ■ (tp) Milan Kučan v Velenju Miran Jeromei, odvetnik svobodnih sindikatov: Kratko vlečejo delavci stran 3 Pogovor s stečajnim upraviteljem Gorenjeve Procesne, Rudijem Kreblom Zakon ne pozna prednostnih terjatev stran 4 Iz sestanka delegatov KS in predsednikov svetov KS Velenje Bo poskus uspel? stran 5 Krajevna skupnost Polzela Obnova vodovoda stran 6 Krajevna skupnost Stara vas Z vseh koncev ekološko ogrožena stran 10 Gorenje Kulturnica Nova knjigarna v centru mesta stran 11 Holding Veplas Velenje »»»»»»»»•»•••»»»»»»»»»»t Zaškripalo je Petdeset dni dela velenjske vlade Proračunska malha je preskromna stran 2 Mozirska občinska skupščina obglavljena "Psi lajajo, karavana bo malo zastala" stran 3 Dež je lahko lep... Če že zima ni bila radodarna s padavinami, je tokrat april nadoknadil vse suhe mesece. Nekateri se niso nežnih dežnih kapelj in zaspano minevajočih prazničnih dni prav nič razveselili, tisti, ki svoj prosti čas posvečajo vrtičkarstvu, so bili veseli. Kako tudi ne, narava je spet oživela, se odžejala in ozelenela. Z njo tudi mi, prebivalci vedno bolj utrujene zemlje... ■ w Atletski klub Velenje Velik priliv mladih stran 12 Nagradna križanka stran 13 Policija svetuje Ne kupujte vozil sumljivega izvora stran 14 Krajani Zavodenj so dobili tožbo s Termoelektrarno TEŠjekriv stran 20 Gost javne oddaje Radia VelenjeTrič trač in druge čveke v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v Vinski gori bo slovenski predsednik Milan Kučan. Pred tem se bo sestal ob 16. uri z vodstvom velenjske občinske skupščine in izvršnega sveta. Tema pogovora bo nova krajevna uprava. V četrtek in petek bo oblačno s padavinami. V soboto bodo še posamezne plohe, v nedeljo se bo vreme posopoma ustalilo. TV spored stran 15,16 Koledar kulturnih prireditev stran 17 Norice Petdeset dni dela velenjske vlade Proračunska malha je preskromna Kakšna regija? Občina Velenje - Težnje, da bi tudi občina Velenje postala regijsko središče, niso nove. Možnosti za to peto največje mesto v Sloveniji menda ima. Če bo vse teklo v smeri prizadevanj vodstva velenjske občine, potem bo Šaleška dolina regijsko središče za tri področja: za malo gospodarstvo, varstvo okolja in izobraževanje. ■ tp Odslej tudi zasebne ordinacije Velenje - Velenjski izvršni svet je pred nedavnim dal zeleno luč tudi za koncesijo v zdravstvu. Prva bo priložnost za odprtje zasebne ordinacije izkoristila dr. Dušanka Janežič. V naslednjih dneh naj bi odprla vrata splošne zdravstvene ambulante. Do konca leta pa naj bi to zakonska možnost v občini Velenje izkoristili še štirje zdravniki, dva splošna in dva zobozdravnika. ntp Potni list takoj Velenje - Poleg priprave osnutka letošnjega občinskega proračuna je velenjska vlada, po besedah njenega predsednika Srečka Meha, kar precej pozornosti namenila ureditvi upravnih organov. V splet prizadevanj - narediti upravno stavbo hišo bolj prijaznih ljudi - sodi menda tudi ukrep občinskega sekretariata za notranje zadeve. Potni list je namreč mogoče sedaj dobiti tudi takoj. ■ tp Zadevi ":Zagradišnik:,Vn..... "Jusupovič" Velenje - Vse kaže, da bo sedanja velenjska vlada našla rešitvi tudi za že dve dalj časa sporni zadevi, in sicer za družini Zagradišnik in Jusupovič. Pri prvi je "odvijanje klopčiča" tako daleč, da zemljišče ni več sporno. Zapleta se sedaj pri dogovoru, kdo bi "kril" stroške prestavitve Zagradišnikove hiše. Pri drugi zadevi pa ima občina namen zemljišče odkupiti in ga nameniti za na-daljno ureditev Partizanske ceste v Velenju. Glede na to, da je velenjska vlada na strani "strank", na ugodne rešitve najbrž ne bo treba čakati predolgo. ■ tp Praznovanje s pogledom nazaj Celje - V nedeljo, na smo Veliko noč, so svoj občinski praznik slavili Celjani. Razne prireditve trajajo še ta teden, osrednja paje bila v soboto. Na njej so tudi podelili občinska priznanja, po dolgem času spet najvišje priznanje - častni občan Celja. Ta čast je pripadla profesorju ekonomije mag. Ludvoku Rebevšku, ki je s svojim delom ponesel glas Celja tudi v tujino. Zlati grb je prejel dr. medicine Heribert Strokol, specialist splošne in plastične kirurgije. Srebrne grbe so prejeli Alenka Domjan, vodja likovnega salona, Dušan Košuta, prof. angleškega jezika na osnovni šoli in Radovan Jenko, grafično oblikovanje. Bronasti grb je prejela Sava Malenšek za plesne dosežke. Celjani po novem slavijo svoj očinski praznik v spomin na davno leto iz zgodovine, ko je Celje dobilo mestne pravice. Ob sedanjih težkih časih, ki jih preživljajo, si želijo saj približno tako imenitnih dni. ■ k Praznično tudi v življenje Celje - Organizatorji letošnjega ekološkega sjema - v celjskem Golovcu so ga zaprli v petek - so zadovoljni s prireditvijo. Tudi okoli šest tisoč obiskovalcev, koliko si jih je ogledalo sejem, je zadovoljivo število, saj je bil to sejem bolj strokovnega značaja. Tudi razni posveti, ki so jih pripravili, so bili dobro obiskani, precej je bilo tudi mladih. Prav bi bilo, da bi vse, kar je bilo povedano na sejmu, padlo na plodna tla, saj je v Sloveniji večjih ali manjših ekoloških madežev še veliko. Na sejmu so tudi podelili priznanja - znake CELEIA - najboljšim razstavljalcem oziroma udeležence sejma. Prvo nagrado je prejelo kranjsko zasebno podjetje Biotehna engineering in sicer za napravo ekorol; to je biološka Čistilna naprava, ki je namenjena predvsem manjšim naseljem, turističnim objektom ali manjšim farmam. ■ k Doslej je namenila velenjska vlada osrednjo pozornost oblikovanju občinskega proračuna v katerem pa imajo mnogo premalo denarja, da bi zadostili vsem potrebam. Argumentirano zahtevo po povečanju proračunskih sredstev so naslovili na republiko. V začetku februarja je dobila velenjska občina novo vlado. Prvih petdeset dni so namenili seznanju s področji, kijih posamezni sekretariati pokrivajo in pripravi ustreznih gradiv, ki jim bodo izhodišče za nadaljnje aktivnosti. Delo izvršnega sveta so zastavili tako, da naj bi bil to izvršilni organ občinske skupščine, ki bi seveda skrbel tudi za kar najboljši servis, ki ga mora občinska uprava nuditi občanom. Največ energije pa So, kot so povedali na novinarski konferenci prejšnji četrtek, usmerili v oblikovanje občinskega proračuna. "Ob tem smo naredili vse, da se ne bi proračunski uporabniki prepirali o tem, koliko bo kdo dobil." pravi predsednik Srečko Meh. "Več kot jasno je namreč, da je na voljo mnogo premalo denarja in da je dovoljena proračunska uporaba velenjski občini krivično odmerjena. Po naših izračunih bi morali dobiti vsaj 300 milijonov več." To zahtevo so temeljito argumentirali z mnogimi podatki in jo že posredovali na republiko. Velenje si mora priboriti mesto, ki mu v republiki pripada. In večji proračun je zagotovo na prvem mestu. Sicer bi bilo možno dodatna sredstva pridobiti samo z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva (to je že itak močno obremenjeno), s samoprispevkom (tudi občani so že hudo obremenjeni) ali pa z občinskimi obveznicami. V sekretariatu za občo upravo so najprej aktivnosti usmerili, kot je povedala sekretarka (in obenem podpredsednica velenjske vlade ) Milena Pečovnik, v oblikovanje ustreznejšega servisa za občane, trenutno pa se najbolj ubadajo z oblikovanjem nove lokalne samouprave. Sekretar za varstvo okolja Peter Rezman je na novinarski konferenci povedal, da se na tem področju nadaljuje kontinuiteta dela preteklih let, saj prejšnji sekretar Emil Šterbenk z aktivnostmi ob odstopu prejšnje vlade ni prenehal. Med največje zadnje uspehe pa šteje vzpostavitev alarmnega sistema za obveščanje prebivalcev Zavodenj o prekomernih onesnaženostih zraka. Zadovoljen je, daje vendarle stekla gradnja čistilnih naprav četrtega bloka šoštanjskih termoelektrarn, ob tem pa opozarja, da nas to ne sme uspavati, da ne bi zahtevali celovito sanacijo tega termoenergetskega objekta. Četudi bi si še tako prizadevali, na področju javnih komunalnih dejavnosti, ne bo mogoče narediti vsega kar bi radi, ugotavlja sekretar . Najbolj pereča ostaja še naprej problematika na področju stanovanjskega gospodarstva, komunalne in prometne infrastrukture in seveda programov krajevnih skupnostih. Temeljito so se v tem sekretariatu lotili tudi problema črnih gradenj, ob tem pa priprave prostorskih dokumentov, ki so po njihovo osnova za razrešitev te problematike. Do jeseni naj bi pripravili kar 22 prostorskih aktov, s čimer bi zagotovili red na tem področju. Te dni je zelo živahno na oddelku za notranje zadeve velenjske občinske skupščine, kjer pospešeno zamenjujejo dokumente. Še zlasti potne liste. Veljavnost starih poteče namreč 25. junija. Kot poudarja sekretar so se dobro organizirali, tako da čakalna doba za pridobitev novih dokumentov, kljub velikemu številu, ni predolga. Samo v mesecu marcu so zamenjali 3700 potnih listov. Ob končuje prav, da zapišemo, da so pokazali člani velenjske vlade na novinarski konferenci, kljub temu, da so razgrnili predvsem kopico problemov, polno mero optimizma in pripravljenost, da se soočijo s še tako velikimi težavami. ■ Mira Zakošek Po družbenem proizvodu sodi velenjska občina na tretje mesto v republiki, po dovoljeni proračunski porabi pa na sam rep. Ob tem, da nosi vsa bremena v preteklosti hitro razvijajočega mesta. Vzdrževati mora deset osnovnih šol z desetimi podružnicami, kijih obiskuje okoli 5 800 otrok, pa nadaljnjih 18 objektov vzgojno varstvenih ustanov v katerih je 1700 otrok.... Tu pa so še nerešeni problemi na področju kulture in socialnega skrbstva. Velenjski proračun vseh bremen ne zmore, da paje krivično oblikovan, velenjska vlada utemeljuje tudi s preprostim izračunom v katerem izhaja iz tega, da bo republika namenila občinam 52,6 milijard tolarjev, kar bi, če bi sredstva delili glede na število prebivalcev, pomenilo za občino Velenje 1,2 milijarde, trenutno pa je na voljo okoli 887 milijonov. Odlok o alarmnem obveščanju prebivalcev Zavodenj je velenjska vlada že sprejela, sistem pa naj bi začel delovati prihodnjo nedeljo. O prekomernih koncentracijah S02 bodo prebivalce obveščali z dvominutnim signalom, konec nevarnosti pa z minutnim. V preostalih krajevnih skupnostih bodo poleg dosedanjih oblik obveščanja, vključevali v bodoče tudi gasilce. Dogajalo seje namreč, da prebivalci, ki so bili na prostem, niso slišali radijskih sporočil. V sekretariatu za družbene dejavnosti si po besedah sekretarja Petra Kovača, prizadevajo, da bi ohranili sedanji standard. Višjega si v sedanjih razmerah nikakor ni mogoče privoščiti. Prizadevajo si, da bi pridobili status regijskega srednješolskega centra, razrešili status otroških igrišč. Pohvalijo pa se lahko, daje bil v sklopu osnovne šole s prilagojenim pogramom ob- vseh vetrov V Egiptu zaradi omedlevic zapirajo šole Kairo -V zadnjih dneh so morali v egiptovski provinci el Beheira severno od glavnega mesta Kaira zapreti okoli 20 šol, ker seje kar okoli 600 dijakom pripetilo, da so iz nepojasnjenih vzrokov nenadoma omedleli, poročajo današnji egiptovski časopisi. Medicinske raziskave so zanikale, da bi slabost povzročali virusi, strupen plin ali narkotik. Egiptovska vlada paje v ogroženo provinco poslala vojaško medicinsko ekipo, v kateri so prevsem strokovnjaki za kemično orožje, ki naj bi pregledali dijake in napravili potrebne analize. Nekateri so izrazili celo strah, da gre za bakteriološko vojno, vendar niso omenjali možnega izvora. V Grčiji našli 300 kilogramsko bombo Atene - V bližini pirejskega pristanišča v grčiji so pri izkopavanju za postavitev garaže našli neeksplodirano 300 kilogramsko bombo. Dolga je bila dva metra in je bila zakopana okoli 10 metrov globoko. Vojaški izvedenci menijo, da sojo izstrelile nemške oborožene sile med bombardiranjem pristanišča 11. januarja 1941. Discovery končno izstreljen Cape Canaveral - Ameriška vesoljska agencija NASA je za določen čas odložila izstrelitev vesoljskega vozila Discovery, ki naj bi ga izvedli 6. aprila. Odštevanje so morali 11 sekund pred vzletom prekiniti zaradi nepravilnosti, ki še ni uradno potrjena, vendar so na ta dan menili, da gre za napako pri eni od elektronk. Ta je zatajila že 22. marca, ko bi morali izstreliti Columbijo. No, 8. aprila so Discovery s petimi člani posadke, ki bodo raziskovali atmosfero zemlje, vendarle izstrelili. Potovala bo 8 dni. Krokar v jedrsko elektrarno Moskva -Agencija Itar-Tass je sporočila, daje v jedrski elektrarni Ignalina v osrednji Litvi prejšnjo nedeljo prišlo do kratkega stika, ki gaje povzročil krokar, zaradi česar je prenehal delovati eden od tur-bogeneratorjev. Ptič seje usedel na steber, ki je bil pod visoko napetostjo 330 Kw in kljunil v električno žico, kar je prekinilo napajanje generatorja, je sporočilo vodstvo elektrarne. Po kratkem popravilu so generator ponovno spravili v pogon, krokar paje žalostno končal. Odpadki - taki in drugačni Zdaj je pač tak čas, da več govorimo o odpadkih. Ne le zaradi opozoril, da na nekatera nekdanja črna odlagališča v velenjski občini, ki so jih ustrezni delavci že sanirali (kako lepo se tudi pri ten sliši ta beseda), posamezniki že spet odlagajo odpadke, kot da mislijo, da so ta dela opravili le zato, da so jim napravili prostor - tudi zato, ker je pač zdaj čas pomladnih očiščevalnih akcij, na katerih srečujemo z najrazličnejšimi odpadki, pa tudi zato, ker smo na zadnjem ekološkem sejmu v Celju slišali nekaj zaskrbljujočih besed v zvevzi z odpadki. Poenostavljeno bi lahko rekli, da se bomo v odpadkih zadušili, če ne bomo začeli drugače ravna- ti z njimi. Samo poglejte najbližje odlagališče odpadkov - pri tem ne boste imeli težav, saj je zadnji pregled teh krasot pokazal, da jih je celo več kot prej, preden so se lotili akcije, odpravljanja divjih odlagališč - pa boste videli, kaj vse se najde na njih. Nekateri na kak lep prostor v gozd ali ob potok (ta dva prostora sta običajno najugodnejša za rast divjih odlagališč) "preselijo" kar domala vso stanovanjsko opremo. Pri tem je še čudno, da ne pustijo še svoje vizitke, saj se nekateri še vedno radi hvalijo, da so se na novo opremili. No, pri tem so vendarle bolj previdni, da jih ne bi kdo v sedanjih težkih časih ozmerjal z bogataši, ker so razne stvari raje vrgli vstran, namesto da bi jih prodali za sekundarno surovino. Seveda jc lahko njihov odgovor tudi tak, da porečejo, da niso tako bogati, da bi te stvari vozili na odpad, saj so stroški prevoza višji od ysote, ki bi jih za te stvari dobili. In rezultat tega je seveda še kako opazen: po gozdovini in ob rekah in potokih tudi ta čas ob zvončkih, trobenticah, telohih, žafranu in drugih spomladanskih cveljicah cevtijo tudi pralnistroji, štediliniki, hladilniki, televizorji, karoserije avtomobilov in še marsikaj drugega. In prav zaradi takih se morajo vsako pomlad nabiralcem pravega spomladanskega cvetja pridružiti še pobiralci teh čudnih železnih cvetlic. Pa bi vendarle lahko marsikaj od te nesnage brez škode zgorelo v naših pečeh, pa še greli bi se lahko ob njih, marsikaj od nesnage bi lahko prekompostira-no pospeševalo rast po njivah in vrtovih - za marsikaj pa bi se morala splačati pot na najbljižje zbirališče odpadnih surovin ali komunalnih odpadkov. Kaj takega se bo enostavno moralo splačati, če se nočemo iti še naprej igric med onesnaževalci in čistilci; ali če res ne želimo, da nas bodo smeti in odpadki pokopali. In to v nič kaj prenesenem pomenu besede. In tudi teorija, da dokler "oni" veliki tako onesnažujejo, lahko še mi malo dodajamo, ne vzdrži več. ■ kr Mozirska občinska skupščina obglavljena • ■••■caat«aiia««ta«ai«»»a>asa«tt«!«a«MKcaaaaa*aa "Psi lajajo, karavana bo malo zastala" Od minulega petka naprej je skupščina občine Mozirje dobesedno obglavljena. Predsednik občinske skupščine Andrej Presečnik je namreč na novinarski konferenci točno opoldne sporočil svoj nepreklicni odstop. Obenem je pojasnil, da je pisno odstopno izjavo poslala tudi predsednica družbenopolitičnega zbora Danica Vezočnik, prav tako podpredsednik tega zbora Franc Basti in da je svoj odstop najavil tudi predsednik zbora krajevnih skupnosti Matija Petrin. Dodatno je predsednik zbora združenega dela Dominik Miklavc z menjavo zaposlitve izgubil svojo volilno bazo in mesto predsednika zbora je s tem avtomatično prekinjeno. Z vsemi temi odstopi je praktično razpadlo tudi občinsko predsedstvo. Poleg sveoje odstopne izjave ambicij tudi nima in njegov Presečnik. Dodal je še, da "psi je Franc Bastl, sicer predsednik občinskega odbora narodnih demokratov, pisno sporočil, da bo odbor od vodstva stranke zahteval izključitev Alfreda Božiča iz te stranke. Razlog za vsa ta dogajanja je zaupnica, ki jo je občinska skupščina pred štirinajstimi dnevi izglasovala občinskemu izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku Alfredu Božiču. Predsednik občinske skupščine Andrej Presečnik je v pogovoru dejal, da ne gre izključno za osebne spore, ampak za vprašanje morale predsednika izvršnega sveta in za nezaupanje, ki ni od včeraj, ampak traja že najmanj leto dni. Menil je tudi, da bi nezaupnica samo predsedniku izvršnega sveta bila izglasovana, vendar so zbori morali glasovati o nezaupnici celotnemu izvršnemu svetu, da bi se izognili procduralnim zapletom, ker stari poslovnik nezaupnice samo predsedniku ne predvideva. Poudaril je tudi, da svojega odstopa ne pogojuje z ničemer in si ne bo premislil; na naslednjih volitvah podobnih odstop ni linija najmanjšega odpora. Po njegovem je neizpodbitno dejstvo, da v nedogled nezaupnice ne morejo pogrevati, saj bodo prej naslednje volitve, če tega koraka ne bi storil, pa bi šlo vse naprej kot doslej. "To pomeni v nevzdržnem stanju popolnega nezaupanja, da arogance lajajo, karavana pa bo malo zastala". Naslednja seja zborov naj bi bila v začetku maja, sklical pa jo bo podpredsednik skupščine občine Mozirje Rade Rakun. Na novinarski konferenci je bilo še slišati, daje občinski izvršni svet dan prej sprejel Odstopna izjava Po temeljitem premisleku sem se na osnovi zadnjih dogodkov v občinski skupščini in še posebej neuspelem glasovanju o nezaupnici predsedniku IS SO Mozirje odločil, da NEPREKLICNO ODSTOPAM s funkcije predsednika Skupščine občine Mozirje. Prepričan sem namreč, daje ravnanje in odnos predsednika IS g. Božiča do vrste izredno pomembnih zadev v občini, povzročilo vrsto negativnih odmevov, ki neposredno postavljajo skupščino v vlogo organa, da oceni njegovo delovanje kot sprejemljivo ali ne. Ker so delegati skupščine s svojim glasovanjem dali podporo g.Božiču, so s tem dali vsem občanom vedeti, da podpirajo takšen način dela predsednika IS. Ker osebno smatram, da skupščina te odgovornosti ne more prevzeti na sebe, jaz takšni skupščini ne morem več predsedovati. Za sodelovanje se zahvaljujem vsem! Dosedanji predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik, dipl.lng.agr. predsednika izvršnega sveta ne omenjam posebej. V takšnem vzdušju jaz osebno ne morem več delati, morda lahko kdo drug," je še dejal Andrej I. informacija Po razpravi na zadnji seji SO Mozirje se novo izvoljeni odbor ND občine Mozirje ograjuje od dela in ravnanja gospoda Božiča kot bivšega predsednika ND Mozirje, kakor tudi kot predsednika izvršnega sveta občine Mozirje. Občisnki odbor bo s svojim stališčem seznanil vodstvo stranke in sprožil postopek za izključitev gospoda Božiča iz stranke ND. Občinski odbor ND, Predsednik Franc Bastl il. informacija Dogodki v skupščini občine Mozirje že nekaj časa kažejo na nepregledno in nenačelno delo izvršnega sveta, karje povzročalo pogosto konfliktno situacijo med skupščino in izvršnim svetom. Vsled tega je prišlo do razprave o delu izvršnega sveta, o njegovi vlogi in zahteve po reviziji poslovanja ter predloga po glasovanju o nezaupnici. Rezultat glasovanja kaže na to, da bodo odgovornost za nadaljnje delo izvršnega sveta in njegovega predsednika, s tem pa tudi njegovo legitimiteto, morali prevzeti tisti, ki so takšnemu početju dali zaupnico. Vsled tega odstopam s funkcije predsednika DPZ. Franc Bastl Bolnišnica Topolšica Specialna bolnišnica Negotovosti v zvezi s statusom Bolnišnice Topolšica je konec. Pred dnevi so namreč ustrezni republiški organi poslali ustanovitveni akt o omenjeni bolnišnici. "Vsebina" Bolnišnica Topolšica ostaja takšna kot je danes in za kar so tekla prizadevanja - specialna bolnišnica, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni. Ta obsega specialistično ambulantno in specialistično bolnišnično dejavnost na področju splošne interne, pljučnih bolezni in tuberkuloze ter drugih spremljajočih dejavnosti takšne bolnišnice. Ureditev statusa je prva stopnička k razvoju Bolnišnice Topolšica kot močne strokovno usposobljene zdravstvene ustanove. Nadaljna poroka za to pa sta še mlada ambiciozna ekipa ter ustrezna oprema. V največji možni meri poskušajo v velenjskem zdravstvenem zavodu zadovoljiti tudi tovrstne potrebe. Prizadevanja niso izostala. Pred nedavnim je namreč Bolnišnica Topolšica dobila modem rentgentski aparat, brez katerega dejavnosti praktično ne bi mogli izvajati. V bljižnji pri- hodnosti naj bi dobila še najsodobnejši EKG aparat. Precej pa si obetajo tudi od pogovorov o nakupu dodatne potrebne opreme v vrednosti 300 tisoč DEM. ■ tp jsLffseaemiRK HIETKK \ Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283 Prihajajo topli spomladanski dnevi in v ta namen vam nudimo: • smetanova rolada z jagodami in kivijem - princes krofi z jagodovim sladoledom - jagodna knpa • tropic kupa Ob standardni ponudbi vam je na voljo že več vrst sladoledov! DROBNO PECIVO LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH "BRODEJ" v Gaberkah in "BOHAČ" v Nazarjah. Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka - od 9. do 19. ure. Hit hitov ali gradimo kapitalizem Piše: Jože Krajnc Zgodba seje začela takole. Uvodna faza "graditve kapitalizma" v postkomunističnih državah je podjetnim ljudem ponudila številne možnosti, hkrati paje mnoge izmed njih zapeljala na pot malverzacij. Sicer paje težko reči, kateri vrsti novopečenih poslovnežev kdo pripada... Šlo je za uvod k pripovedu o poljskem Cerringtonu Janus-zu Leksztonu, tridesetletnem multimiljardetju, ki je v začetni fazi gradnje poljskega post-komunističnega kapitalizma pokazal, da ni začetnik in si ustvaaril bajno premoženje. Toda vsaj zanj ni bilo težko ugotoviti, kateri vrsti poslovnežev pripada. Končalo se je s stečajem koncema in z zaporniškimi rešetkami za gospodarja Janusza. Zdaj se na naših domačih tleh spleta podobna štorija, ki bi ji prav lahko zapisali enak uvod, predvsem pa bolj kot kdaj koli prej postaja aktualno vprašanje, kateri vrsti pripadajo naši novopečeni poslovneži. Tistim, ki so z vnovčenjem svojih sposobnosti izkoristili ponujeno priložnost ali onim, ki so jih nove okoliščine zapeljale na pot malverzacij. Ali drugače. Koliko je enih in koliko drugih, kdo in kje so tisti slednji, koliko so si uspeli nagrabiti? Zdaj že znamenita zadeva Hit nas je udarila kot strela z jasnega, saj je napovedala možnost raznoternih nečednosti v firmi, kije doslej zares bila hit med zgledni poslovne uspešnosti. Kaj je res in kaj ne, bodo povedali pristojni, že zdaj pa je dejstvo, daje ob ugotovitvah SDK završalo v najvišjih slovenskih političnih vrhovih in da Hi-tovo vodstvo seveda zavrača kakršnekoli očitke. Hitov prvi šef Danilo Kovačič pravi, da ni šlo za utajo nobenih davkov in tudi ne za lastninjenje družbenega kapitala temveč za dokapitalizacijo znanih lastnikov. Mi značilni predstavniki navadnosmrtniške javnosti tako strokovnih pojasnil seveda ne razumemo najbolje, zelo dobro pa bomo razumeli, ko nam bo kdo preprpsto povedal, če so polnili lastne žepe ali ne in če so z igralniškim denarjem "dokapitalizirali" predvolilne igre nekaterih naših političnih strank. Če se izkaže, daje res tako, potem nam Bog pomagaj. Ne zaradi peščice pokvarjencev, ki bi si kaj takega privoščili. Ti so bili in bodo, zmeraj in povsod, ker je v človeški naturi, da v delčku sebe skriva tudi tovrstni naboj. Ni pa v naturi neke države ali političnih strank, da bi k vrhovom oblasti lezli tepci, ki bi se bili pripravljeni tako naivno kompromitirati na tak način. Če so neumni za takšne posle, kakšni so lahko šele pri drugačnih. Počakajmo torej, kako se bo za Hit tokrat ohranila ruleta in upajmo, da smo vendarle imeli strečno roko. Sicer bomo vsi mi en velik Black Jack. Miran Jeromel, odvetnik svobodnih sindikatov: & i/t %t ® m %s sn. # sklep, da SDK preveri poslovanje firme Božič in vprašanje njenega lastništva. ■jP Kratko vlečejo delavci Dve leti bo že, odkar imajo v Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov v Velenju zaposlenega odvetnika, ki članom nudi pravno pomoč, obenem pa jih, če je to potrebno, zastopa tudi na sodišču. Zanimaje za to pomoč je vsak dan večje. Sploh v času, ko podjetja pri delovnih razmerjih stvari vse bolj poenostavljajo, kratko pa v vsakem primeru potegnejo delavci. Običajno tisti dovčerajšnji, ki jim potem za varstvo svojih pravic preostane le še pot na sodišče. Svetuje in pomaga jim odvet- Iščejo vašo pomoč? kje imate uradne ure? nik Miran Jeromel, s katerim Miran Jeromel: "Z njimi Miran Jeromel: "Ob sredah smo že prej sodelovali. Trenutno sem v stikih z njihovim sindikatom. Stečajni postopek seje že pričel, ni pa še bil objavljen v Uradnem listu." smo se pogovarjali tokrat. • Iz kakšnih razlogov člani svobodnih sindikatov največkrat prihajajo po pravni nasvet oziroma pomoč k vam? Miran Jeromel: "Zaradi prenehanja delovnega razmerja. Teh primerov je največ in znotraj tega prenehanje delovnega razmerja kot trajnih presežkov. Veliko je prenehanj delovnih razmerij tudi iz drugih razlogov, predvsem pri obrtnikih. Sklepali bi lahko, daje prav* na varnost delavcev zelo slaba. Veliko je tudi denarnih terjatev. Podjetja ne izplačujejo niti regresov, niti jubilejnih nagrad, niti nadomestil za malico, prevoze na delo..." • Prihajajo k vam ljudje z imenom in priimkom, ali želijo biti v tem anonimni? Miran Jeromel: "Z imenom in priimkom seveda." • Vi potem proučite ali je zadeva taka, ki bi se jo dalo s pomočjo sodišča razrešiti v prid delavca? Miran Jeromel: "Člani sindikata pridejo in povedo, kaj jih teži, jaz pa presodim, ali gre za stvar, ki se jo da rešiti na sodišču. Potem napišem tožbo in delavca kot odvetnik zastopam na sodišču." • V zadnjem času imate verjetno precej dela z delavci iz Gorenjeve Procesne opreme? Miran Jeromel, odvetnik Svobodnih sindikatov • Kako uspešni pa so delavci pri iskanju pravice na sodišču? Miran Jeromel: "Če gledam svoje primere, svoje stranke, velika večina uspe. Res paje, da se sorazmerno počasi rešujejo. Če bi bilo manj zadev na sodišču, bi seveda lahko šlo hitreje." • Koliko članov se je obrnilo po pomoč na vas letos? Miran Jeromel: "Na novo nekaj manj kot 300 članov, karje zelo veliko." • Da naredimo še dodatno reklamo za vas, čeprav je očitno ne potrebujete, kdaj in od 17. do 19. ure v prostorih Svobodnih sindikatov v Velenju, to je stavba sodišča. V Gorenju pa ob četrtkih od 13. do 15. ure. Drugače po dogovoru, po telefonu pa kadarkoli." • S čim se ukvarjate ta hip? Miran Jeromel: "Pravkar pišem tožbo za prenehanje delovnega razmerja kot trajnega presežka." • Kako pa bi te spore, ki izhajajo iz delovnih razmerij, ocenili? Se vam zdi, da podjetja zadeve rešujejo na precej enostaven način? Miran Jeromel: "Lahko bi rekel, da delajo to na poenostavljen način. Zakonodaja je nova in sodne prakse še ni veliko, ampak v podjetjih hočejo stvari na hitro rešiti, spori pa bodo šele čez leto ali dve pokazali, ali so imeli prav ali ne." • Kaj pa stroški takšnih svetovanj, zastopanj na sodišču, čigavi so, kdo jih nosi? Miran Jeromel: "Člani Svobodnih sindikatov nimajo nobenih stroškov." • Ali svetujete tudi v kakšnih drugih zadevah, ne zgolj tistih, ki se tako ali drugače dotikajo delovnega razmerja? Miran Jeromel: "Samo iz delovnih razmerij, ker je že tega dovolj." ■ Milena Krstlč - Planine Računalniški izziv Pogovor s stečajnim upraviteljem Gorenjeve Procesne Rudijem Kreblom Kako izbrati program in računalnik? M piše dr. Stanko Blatnik Kot smo že zapisali je najpomembnejše vprašanje na katero si moramo najti odgovor: Kaj želimo delati z računalniškim sistemom? Da vam olajšamo pot, predlagamo, da napravite seznam funkcij, kijih bo opravljal vaš sistem. Ta seznam je lahko takšen: - igrice - urejanje besedil - pisma -članki - posebni simboli - osebna baza podatkov - koledar sestankov - naslovi - vodenje knjigovodstva - grafika - programiranje - izobraževalni programi - komunikacije Po potrebi lahko seznam dopolnite ali pa ga povsem spremenite. Ko ste se odločili za funkcije sistema, morate izbrati programsko opremo, ker se lahko zgodi, da programski paket, čeprav je odličen, ne bo deloval na vašem računalniku. Ko kupujete programsko opremo je najbolje, če vam prodajalec demonstrira paket. Če paket ni dober, vam ga pač ni potrebno kupiti. Ob gledanju paketa se vam verjetno poraja vprašanje na kakšen način ga oceniti? Najprej razmislite, ali paket zares dela to, kar vi rabite? Formalno lahko ugotovite ali je program skrbno narejen, tako da vnesete podatek za datum (seveda če program to zahteva), ki ne obstoja npr. 32.5. Dober program vas bo opozoril na napako. Poglejte kako učinkovit je program? Na kak način obdeluje podatke? Ali morate vnašati isti podatek večkrat? Ali lahko uporablja podatke, ki jih je zbral drugi program? Poskušajte oceniti kakovost programa. Ali vam res daje vse kar vam obljubljajo v prospektu? Ali ima dobro dokumentacijo. Dokumentacija mora biti napisana za uporabnika. Morate jo razumeti in mora biti natančna, kar pomeni, da se bo res zgodilo tisto, kar je napisano. Končno, najboljši vir informacij o vrednosti programskega paketa so uporabniki tega paketa. Poglejte tudi članke v računalniških revijah. Ko se odločate o nabavi aparaturne opreme (hardware), sije zopet potrebno odgovoriti na vprašanje, katere so predvidene funkcije, ki jih bo opravljal sistem. Če boste pisali poročila, potem sigurno rabite dober tiskalnik, za igrice vam skoraj sigurno ne bo potreben. Črno beli monitorje dober za pisanje besedila, igrica bo verjetno izgubila svojo vrednost če ne bo v barvah. Naslednje vprašanje je, kdo bo uporabljal računalnik? Nekdo, ki želi izvedeti več o sami opremi bo zahteval jasno in izčrpno dokumentacijo, dragega zanimajo samo osnovni podatki in navodila. Vsekakor je omejitveni faktor denar. Pomembno je, da poiščete kar najbolj optimalen odnos med funkcijami sistema in vloženim denaijem. Končno razmislite tudi o slovesu proizvajalca. Mnogi proizvajalci ponujajo mikroračunalnike, vendar bodo samo nekateri na trgu še čez deset let. Ali vam je to pomembno? Ali ste za to pripravljeni plačati nekaj več? Morate se zavedati da so vaše potrebe enkratne. Vsak človek je enkraten in zato je izbira mikroračunalnika povsem individualna enako kakor vi in vaše potrebe. i«? mmmm nmm gorenje point Žarova 10, Velenje tel.: 854 741, fax: 853 944 Nagradno vprašanje Katere številke manjkajo? « DD< □ + n 4 3 n i i o Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje. Nagrajenec dobi paket računalniških disket. Pravilni odgovor Prejšnja nologa vam je očitno povzročila precej problemov, saj smo dobili samo nekaj pravilnih odgovorov. Ta paje: ena hruška tehta 105 g. Nagrado prejme VERNESA PAŠIČ, Prešernova 9a, Velenje Nagrado bomo nagrajenki poslali po pošti! Zakon ne pozna prednostnih terjatev Gorenjeva Procesna oprema je od prejšnjega ponedeljka v stečajnem postopku. Sklep o tem je prispel s sodišča. Za stečajnega upravitelja je izbran 43 - letni Rudi Krebl, po poklicu diplomiran pravnik, do stečaja Procesne opreme zaposlen v Gorenju Gospodinjski aparati. Čaka ga precej zahtevno delo, čakajo ga upniki, nanj pa mislijo tudi dovčerajšnji delavci Gorenjeve Procesne opreme. Ne samo tisti, ki danes nadaljujejo že začeta dela, in ki bodo po 5. maju lahko nadaljevali delo v dveh novoustanovljenih družbah: Gorenju Orodjarna d.o.o. in Gorenju Industrijska oprema d.o.o., ampak tudi tisti, kijih zdaj čaka Zavod za zaposlovanje. Na oglasni deski v Procesni opremi in na Zavodu za zaposlovanje je objavljen razis za delovna mesta v dveh novoustanovljenih družbah. Na osnovi prijav bo stekel postopek in delavci, ki bodo nadaljevali delo po 5. maju, bodo o tem pravočasno obveščeni. Drugi dan po sklepu, ki je prišel s sodišča, smo stečajnega upravitelja Gorenja Procesna oprema zaproslili za pogovor. Danes ga objavljamo, čeprav dopuščamo možnost, da se je kaj konkretnega v Procesni opremi zgodilo tudi v teh dneh, ko z njim nismo imeli stika. • Naš čas: Gospod Krebl, kako s Procesno opremo v stečaju naprej, česa se boste najprej lotili? Rudi Krebl: "Stečajni postopek je določen s stečajnim zakonom. Cilj je prvenstveno v poravnavi dolgov do upnikov in teh ima Procesna oprema danes preko 280 milijonov, če zanemarim zelo pomembno vprašanje, obresti. Temu bomo poskušali dodati še dva cilja: zadržati optimalno število delovnih mest in zadržati kupce in to število še povečati." • Naš čas: Upoštevati vse tri elemente je navidezno nemogoče. Kako jih boste povezovali? Rudi Krebl: "Na eni strani bomo vodili stečajni postopek obstoječe Procesne opreme v stečaju. Na drugi strani pa nameravamo ustanoviti dve novi fir- Stečajnl upravitelj v Gorenju Procesna oprema Je 43 - letni Rudi Krebl. poslovanjem okoli 1. maja, najkasneje pa 5. maja. V Orodjarni bi se ukvarjali s proizvodnjo orodij, v Industrijski opremi pa s strojegradnjo. Ti dve firmi bi bili najemniki poslovnih prostorov firme Gorenje Procesna oprema v stečaju, kjer bi lahko v prvi fazi zaposlili 270 delavcev. • Naš čas: Kako je z delavci in delovnim razmerjem od trenutka, ko je sklep o stečaju pravnomočen? Rudi Krebl: "Vsem delavcem preneha delovno razmerje po samem zakonu. To je ena od petnajstih pravnih posledic stečaja, za delavce pa gotovo najpomembnejša. Od prvih dni smo v neposrednem stiku z Zavodom za zaposlovanje, da bi se kar se da omililo socialne stiske na tisto, kar je možno. Delavci bodo dobili natančno pravno informacijo, upamo, da nam bo verjeli kako ravnati." mi, ki bi začeli z rednim • Naš čas: Mislili boste torej PRITISK STRAH STRES SOL SLADKOR HAŽCOBA PROSIM, NE HVALA ! Poslovne novice • Formatool, mednarodni sejem orodjarstva bo v Mariboru od 21. do 24. aprila. • Prejeli smo nov izj>is "BORZE" ponudbe in povpraševala. Ponudbe in povpraševanja zajemajo izdelke, storitve, poslovne prostore, tehnologijo, tuja vlaganja. Izpis je na ogled na GZS-Območna zbornica Velenje. • Vse ostale informacije pa sprejemamo na tel. 856-920 in 855-645 ali na naslovu: Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Velenje, 63320 Velenje, Trg mladosti 2. na ljudi? Rudi Krebl: "Tukaj vendarle živimo za isto ograjo. Upam, da bo moje bivše podjetje, Gorenje Gospodinjski aparati, stisko delavcev razumelo, in da bomo poleg teh 270 delavnih mest, v Industrijski opremi 100, v Orodjarni pa 170, lahko ponudili še kakšno, čeprav za tekočim trakom, da prebrodimo z delavci prve težave." • Naš čas: Danes delajo v Procesni samo še tisti, ki so nujno potrebni za dokončane že začetih del? Rudi Krebel: "Procesna oprema proizvaja investivcijsko opremo in zaključiti stečajni postopek z uradnim dnem je le teoretično možno. V ponedeljek (prejšnji) smo se z delavci prav lepo sporazumeli, da za trideset dni, od 2. aprila, pa do konca aprila delajo tisti in tam, kjer je to nujno. Po 5. maju pa namer-vamo skleniti najemno pogodbo, kot sem že omenil in posle, industrijsko lastnino, opremo... predati v najem. Tako ne bi bili upniki prizadeti zaradi pravic, ker bi posel tekel v novi firmi. V Gorenju Gospodinjski aparati se v tem trenutku postavlja najbolj aktualno vprašanje, kako zagotoviti dodatne vire sredstev za poslovanje teh dveh firm. Drugo odločilno vprašanje je kako obdržati kupce, dobavitelje, ki so v stečajnem postoku upniki." • Naš čas: Plače za marec, april? Kako je z njimi? Rudi Krebl: "Stečajni zakon je na nek način socialno krivičen. Ne pozna prednostnih terjatev, pozna samo upnike. Na zahodu sodijo preživninske terjatve v prednostne, nam pa zakon ne daje te možnosti. Iskali bomo rešitve kako delavce za opravljene delo plačati. Zadnjo besedo bo imel stečajni senat. V celoti sem vezan na njihove odločitve in o tem bodo defitivno odločali oni. Milena Krstič - Planine v; 1 Mozirje Proprotnfhova 36, 63330 Mozirje objavlja prodajo poslovnih prostorov na Avtobusni postaji v Mozirju. Zainteresirani kupci lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu 063 831-012 ali 831-086 ali osebno v komerciali podjetja. Kontaktna oseba je Drago Jelenko. m ^ ^ i Wši : s 1MI H! I 1X11 m ■1 Javni razpis Na osnovi statuta Gorenja Point in sklepa upravnega odbora, razpisna komisija objavlja prosto delovno mesto Direktorja družbe Pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati so: - visoka stopnja strokovne izobrazbe tehnike, ekonomije, prava ali organizacijskih ved - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - organizacijske sposobnosti, razvidne iz preteklega dela Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje 5 let. Vloge z dokazili pošljite najkasneje do 26. aprila 1993 v zaprti ovojnici z oznako za JAVNI RAZPIS na naslov: Gorenje Point d.o.o. Podjetje za informacijske tehnologije Žarova 19 63320 Velenje Kandidati bodo obveščeni o izboru v 15 dneh po odpiranju prispelih vlog. Delegati zbora KS velenjske občinske skupščine in predsedniki j §q; svetov KS na Konovem g ss a m s 8 Bo poskus uspel? Sredi prejšnjega tedna so se v prostorih doma krajanov na Konovem na skupnem zasedanju zbrali delegati zbora krajevnih skupnosti velenjske občinske skupščine in predsedniki svetov KS. Poleg njih so se ga udeležili še člani velenjske vlade in predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik. Osrednja tema zasedanja je bil osnutek letošnjega občinskega proračuna. Krajevna skupnost Konovo ni bila po naključju gostiteljica tokratnega zasedanja. Letos namreč praznuje ta KS 20 - letnico delovanja. O njenih dosežkih in nalogah je ob tej priložnosti spregovoril predsednik sveta Karli Stropnik. Pričakovati je bilo, da bo osnutek letošnjega proračuna občine Velenje med delegati vzbudil toliko nejevolje kot je je. Na težave v krajevnih skupnostih zaradi pomanjkanja denarja so opozarjali že med letom, osnutek pa predvideva še skoraj za polovico denarja manj kol leto prej. Realno je - po besedah razlagalca, predsednika velenjske vlade Srečka Meha, občinski proračun manjši za četrtino glede na lansko leto, čeprav predvideva indeks rasti 118. 972 milijonov tolarjev je težak letošnji občinski proračun, kar pa ne zadošča niti za pokritje minimalnih potreb njegovih porabnikov. Milijon 200 tisoč tolarjev bi občini Velenje po vseh pravilih republika morala dovoliti. Srečko Meh je povedal tudi kriterije, po katerih so razpoložljivi denar razdelili: najprej za tisto, kar morajo po zakonu - to so plače porabnikov občinskega proračuna, potem za pokritje materialnih stroškov iz OD- ja, na tretjem mestu so dejavnosti brez kakršnegakoli vira financiranja, šele na to pride na vrsto tako imenovana komunalna nadgradnja oziroma krajevne skupnosti; njihove potrebe po obnovi in vzdrževanju cest, reševanju težav pri oskrbi s pitno vodo in podobno. Predlagal je tudi možnosti za iskanje dodatnega vira financiranja: izterjati več od republike, samoprispevek, dodatno obremenjevanje gospodarstva ali zadolževanje. Delegati zbora KS in predsedniki svetov s predlagano razdelitvijo seveda niso povsem soglašali. Opozarjali so na to, da so ljudje za razvoj svojega kraja v preteklih letih že precej prispevali, in da bi jim morala širša družba pri uresničevanju njihovih potreb izdatneje pomagati kot jim je. Če bo šlo tako naprej, so menili, potem krajevnih skupnosti ne bo več, s' tem pa tudi ne občin. Po štiriurni razpravi je predse- dujoči zasedanja Jože Melanšek povzel razpravo v naslednja stališča (tokrat sklepov niso sprejemali): postavke za delovanje KS so v osnutku letošnjega proračuna prenizke. Ne podpiramo dovoljene porabe 972 milijonov tolarjev, niti ne soglašamo s krčenjem programov, ampak zadolžujemo vodstvo velenjske občinske skupščine in njen IS, da najde dodatne vire financiranja. Prednost pred vsemi nalogami morajo imeti začete naložbe v preteklem letu, reševanje težav pri oskrbi s pitno vodo, zagotavljanje minimalne komunalne nadgradnje v KS. Zavzel pa se je tudi za to, da obveze iz preteklega leta ne bi bremenile postavk letošnjega občinskega proračuna. Ob koncu zasedanja je tekla beseda še o nekaterih skupnih nalogah. ■ tp Akciji za celjsko bolnišnico Topolšica, Šmartno ob Paki - Do konca tega tedna se bosta v velenjski občini zvrstili kar dve krvodajalski akciji za potrebe celjske bolnišnice. Prvo bo pripravila krajevna organizacija RK Topolšice, in sicer danes (v četrtek), drugo pa to soboto (17. aprila) krajevna človekoljubna organizacija Šmartnega ob Paki. Od-vzemna mesta na obeh akcijah bodo odprta od 7. do 12. ure. ■ tp TERMO SHOPZSSSk SUPER CENIK kotli na olje ali plin litoželezni od 43.450.00 SIT dalje kotel kombiniran 35 KW FER0THERM 92.415.00 SIT regulacija kotla 9.845.45 SIT cisterne na olje 1000-30001 od 18.700.00 SIT dalje gorilci različnih proizvajalcev na olje ali plin od 38.280.00 SIT dalje posode expanzijske od 8 - 501 od 1.452.00 do 4.716.00 SIT C '5 § O 3 O £ O* • mmm m 18.019.00 SIT 4.830.00 SIT 790.91 SIT 107.30 SIT 7.159.09 SIT 1.573.00 SIT 11.500.00 SIT 93.64 SIT/kg 109.09 SIT/kg 6.258.40 SIT bojler LIKO kombiniran 801 regulator vleka Samson ventil kroglični 1" lok varilni 1" ventil mešalni 4 potni 5/4" sobni termostati - navadni - digitalni cev črna brezšivna 1", 3/4", 1/2" cev ZN 1", 3/4", 1/2" vodni števec 3/4" SHINZEL tuš kabina 80 x 90 (možnost reguliranja) 14.563.64 SIT tuš zaslon za kopalno kad 11.272.70 SIT armatura za umivalnik - krom 7.524.55 SIT armatura za umivalnik - bela/zlata 9.706.40 SIT klimatska naprava Mauhaten 2.5 kw 133.500.00 SIT radiatorji EMOTERM, AKLIMAT, VOGEL-NOT po super ugodnih cenah Cene so brez davka, v primeru naše montaže samo 3% davek, sicer pa 10 %. Telefon: 063/851-919, 854-867 - PRODAJA NA CEKE Ivo Rakun, KS Šmartno ob Paki:" Zavedamo se težav, vendar smo se v naši KS, po dogovoru, lani odrekli denarju za izgradnjo vodovoda v Podgori. Letos smo celo izpadli. Brez pomoči pa tega zalogaja ne bomo zmogli. Ne moremo verjeti, da lahko razvoj ene od bodočih občin tako zapostavljate." Leopold Kušar, KS Lokovi-ca:" Kako lahko stranke dobijo toliko denarja kot vseh 27 KS v občini Velenje. Mislim, daje za naše krajane reševanje težav s pitno vodo bolj življensko." Krašovec, KS Podkraj-Kavče:" 50 odstotkov denarja manj za KS pomeni uničevanje dosežene komunalne nadgradnje. Občutek imam, da nas hočete žejne prepeljati čez vodo. Predlagana porazdelitev denarja med porabnike občinskega proračuna bo morala pred sprejemom doživeti spremembe." Matjaž Natek, KS Šoštanj:" Tole je enostavno "rajcanje". Precej smo se poglobili v postavke in vemo, da je še precej nedorečenega. Kam gre denar, ki je na- menjen za bodočo lokalno samoupravo?" Zacirkovnik, KS Šoštanj:" Obljuba prejšnje vlade je bila izgradnja prizidka k našemu kulturnemu domu. Sedaj smo izpadli. Tudi mi imame javne površine." Viki Drev, KS Topolšica " Sekretar občinskega sekretariata za javne gospodarske dejavnosti Brodnik je bil očitno pri pripravi osnutka proračuna najmanj aktiven. Toplifikacija je za nas krajane Topolšice in za nadaljnji razvoj turizma v dolini izredno pomembna. Naložbo je potrdila ta skupščina, sedaj pa spet nič." Franc Sever, KS Staro Velenje:" Proračun ni pripravljen strokovno, ampak politično. Kaj se skriva za obveznostmi iz preteklega leta? Zakaj stojijo dela pri ureditvi cone za razvoj drobnega gospodarstva Trebuša in v Stari vasi? V Starem Velenju nismo brez potreb kot kaže predlagana razdelitev denarja. " Alojz Klančnik, KS Plešivec:" Nikjer ni ovrednoten delež tistega, ki za razvoj svojega kraja kaj prispeva. Ni logike. Razmerje med poklicno in nepoklicno kulturo v občini ne ustreza razdelitvi denarja. Iz proračuna je čutiti neracional- Občina Velenje Kje je denar? no gospodarjenje. Kot celota bomo morali biti bolj aktivni, skupaj biti plat zvona." Atelšek, KS Skorno - Florjan:" Mi moramo končati izgradnjo vodovoda. Denarja ni. Zakaj potem ne povečamo cene za kubični meter vode?" Stane Planine, KS Desni breg:"Če KS ne bo, tudi občin ne bo. Komu ustreza lagodnost glede bodoče lokalne samouprave? Mestne KS imajo drugačne potrebe kot primestne in vaške, interesi so povsem drugačni. Denar je šel vedno iz mesta, nazaj pa ne. Pred 15 leti smo v programe pisali rekonstrukcijo Tomšičeve, Kidričeve ceste, Ceste talcev, pa še do danes (kot kaže še lep čas) nič ne bo. Renominacija proračuna bo potrebna." Stane Lipnik, KS Škale -Hrastovec:"Kriteriji za vse najbrž niso bili enaki. Eden od dodatnih virov financiranja bi moral biti prispevek za ekološko sanacijo. Prispevali naj bi ga onesnaževalci. Občinska uprava je predraga. Med ljudmi vlada apatija, ker ni denarja za njihove potrebe. Plinifikacija, toplifikacija - preveč lahkomiselno smo se "spustili v to". Vse je sedaj prepuščeno stihiji." — — — — — — — — — T I I Na nedavni skupščini občinske organizacije Rdečega križa Velenje so med drugim potožili, da denarja, ki so ga poslala partnerska mesta za reševanje begunskih vprašanj, niso dobili. Niti ne zvedo, koliko gaje in za kakšne namene gaje kdo porabil (če gaje). Ker vprašanja nismo slišali prvič, ampak že večkrat, smo se napotili k predsedniku skupščine občine Velenje Pan-kracu Semečniku. Ta je zagotovil, daje doslej "prišel" le denar iz angleškega Neatha, in sicer januarja letos. Bilo gaje za 735 tisoč tolarjev. Ta denar še ni porabljen. Po zagotovilih Pankraca Semečnika ga bodo namenili za tiste stvari, za katere je bil namenjen - torej za potrebe velenjskega Rdečega križa. 20 tisoč guldnov, kolikor je občini Velenje namenil partnerski Schi-dam, pa še vedno "čaka" v omenjenem mestu na "poziv" iz Velenja, kdaj ga bodo rabili. 20 tisoč tolarjev, kolikor je s sabo prejšnji teden prinesla skupina gimnazijcev in njihovih spremljevalcev iz partnerskega Vienna, bodo dobili velenjski gimnazijci kot pomoč pri organizaciji Gimnazijade. Ta denar tudi ni bil namenjen beguncem. Kot zanimivost naj navedemo podatke občinske organizacije Rdečega križa Velenje o prejetem denarju za begunce: v preteklem letu je omenjena organizacija dobila 2 milijona 146 tisoč tolarjev. Prispevali so jih RLV, območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, stranka SDA, krajevne organizacije RK velenjske občine in nekateri posamezniki. Republika pa je za družine, ki so imele pri sebi begunce (s statusom) za mesece oktober, november december 92 namenila 2 milijona 352 tisoč tolarjev ali 500 SIT na begunca. Za tiste državljane BiH, ki so našli začasno streho nad glavo v zbirnih begunskih centrih, je stroške dnevne oskrbe kril Urad za begunce. ■ tp REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za javne gospodarske zadeve OBVESTILO Sekretariat za javne gospodarske zadeve organizira skupaj s krajevnimi skupnostmi in Komunalnim podjetjem Velenje očiščevlno akcijo v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Akcija bo trajala od 14. do 21. aprila. Kontejnerji.bodo postavljeni po naslednjem razporedu: KS Skorno-Florjan - 3 kontejnerji 14.4. - Miklavžina Ervin, Škale - Pohrastnik toplotna postaja - križišče pod Hrastovcem - Uranjek - Skorno pri rezervoarju KS Šnetilj - 4 kontejnerji 19.4. - Florjan. Gostišče Stropnik - Laze (Stvarnik) KS Ravne - 2 kontejnerja 14.4. - Šentilj (sušilnica) - Ravne, vas - križišče Šentilj, Polzela - Pristava - Ložnica (sušilnica) KS Šmartno ob Paki - 4 kontejnerji 15.4. KS Plešivec 20.4. - Rečica ob Paki pri sušilnici Sopota Pušnik - bloki, Šmartno ob Paki vas kapelca - Gmajna, Rečica ob Paki Velunja Kočnik - Vino podjetje, Baronija Velunja pri Tonetu KS Zavodnje -1 kontejner 15.4. Velunja Mravljak - pri Napotniku KS Bevče - 3 kontejnerji 21.4. KS Lokovica - 4 kontejnerji 16.4. - križišče zgornje - spodnje Bevče - pri Zadružnem domu - Lesjak, zajetje - pri Kompreju - gasilski dom - pri Droju KS Topolšica 10.5. - pri Glavniku - Janez Lajše KS Gorenje - 2 kontejnerja 16.4. - Vovk Tine, avtoličarstvo - Skorno pri Ramšaku - Lom, križišče pri Brglezu - v Tajni nad spodnjim Hribernikom - uprava Topolšice, levo parkirni prostor KS Gaberke - 3 kontejnerji 17.4. - pri Zagerju ob križišču obvoznice - stari gasilski dom KS Gorenje, Zavodnje, Pesje, Ravne, Paka, - parkirni prostor pri trgovini Podkraj-Kavče - odvoz lastnih - Velunja Vačovnik KS Škale - 3 kontejnerji 17.4. Opomba: Kontejnerje bodo pripeljali na - križišče pod novo šolo dan akcije in odpeljali naslednji dan . Na kratko Krajevna skupnost Polzela Obnova vodovoda Na Polzeli je oskrba z vodo krajevnih težav. Primarno vodovodno omrežje je po oceni strokovnjakov v povprečju, razen obnovljenih delov, staro več desetletij. Je ozkega profila, iz dotrajanih salonitnih cevi, ki so povrhu še nevarne za zdravje ljudi. Zato je v programu bodočega samoprispevka v KS Polzela zastopana obnova vodovodnega omrežja še vedno na vrhu lestvice kar s 70 odstotki. Referendum za uvedbo podaljšanega samoprispevka bo 16. maja. V prepričanju, da bodo krajani glasovali za obnovo, so dela že pričeli, s tem bo tudi manjše škode na posevkih, kot bi bila pozneje. ■ Besedilo in slika: -er Obnova vodovoda od Polzele do Brega. Pri tem se bo Izboljšala vodooskrba za prebivalce Brega, Orove vasi In Založ. Mednarodna arheološka šola v Ločici pri Polzeli Diplomanti iz šestih držav Prejšnji teden jc Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom predstojnika doc. dr. Mitja Guština izvajal praktični del mednarodnega seminarja na območju legijskega tabora v Ločici v Savinjski dolini. Terenska vaja je predstavljala zaključek zelo dobro obiskanega seminarja na temo "Terenski površinski pregledi in metoda v arheo-logiji." Udeleženci, diplomanti številnih univerz iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške so najprej v Ljubljani na Oddelkih za arheologijo obiskovali tri dni predavanja znanih profesorjev Arheološko merjenje upornosti tal RDEČI PAJEK Zakulisne igre "Politika je kurba." To je še vedno najbolj znana definicija politike. Le malokdo se globlje ukvarja s pomenom te definicije. To bi torej naj pomenilo, da je politika takšna dejavnost, ki jo vedno plačaš, ne glede, kakšen je učinek avanture. Drug pomen je simboličen. Politika bi naj bila neka zakomplicirana stvar, ki jo nikoli ne boš razumel. Od nekdaj je bilo v interesu politikov, da iz politike, poskušajo narediti nekakšen mit, pravljično bitje, intelegenčno vsebino, ki jo dojemajo le redki posvečeni. Vtem smislu je politika bolj religiozna od najbolj vragaboječe vere. Vendar, drage bralke in bralci, politika je čisto navadna aktivnost, ki jo je človek vzpostavil v svojem kontaktu z institucijami države, oziroma, ki so jo vzpostavile te institucije, da so ob svojem nerazumnem početju pomirile državljane. Nekdanji prvak SSS Milan Zupane pri svojem slogu prepričevanja V Žalcu obstaja t.i. Socialistična stranka Slovenije, ki se je nedolgo tega združila s Sociladeniokratsko stranko Slovenije. Socialdemokrati imajo sedeže v parlamentu, so v vladi in imajo Janeza Janšo. Socialisti nimajo podpore med volilci, imajo Viktorja Zaklja in imajo dobre oz. odlične materialne pogoje dela. Združitev v Žalcu je potekala takole. Socialisti so se priključili socialdemokratom. V zahvalo so socialisti prijateljsko oddali matični stranki prostore, kijih socialdemokrati plačujejo po ceni 150 dem (v tolarski protivrednosti) na mesec. C' est la vie! ■ Tea Rinček, Foto: Ljubo Korbar Johna Chapmana, Johna Bintliffa iz Anglije ter Božidarja Slapšaka, Nine Zupančič in Simona Pirca iz Ljubljane. Po izčrpnem teoretičnem delu so pod vodstvom asistenta Predraga Novakoviča in s pomočjo sodelavcev in študentov Oddelka za arheologijo opravili terenske vaje prav na območju znanega rimskega legijskega tabora med Šempetrom in Polzelo. Sestavni del dvodnevnega praktičnega dela pa je bil poseben obisk rimske nekro-pole v Šempetru, kjer jih je po spomenikih vodila znana celjska arheologinja Vera Kolšek. Udeležba več kot petdesetih mladih arheologov iz sosednjih držav pomeni izredno afirmacijo slovenske arheološke stroke in tudi pravilno usmeritev šole, da se us- meri v mednarodno vzpostavljanje sodobnih standardov arheološkega raziskovalnega dela. Gostje iz tujine, večinoma prvič v Sloveniji, so bili izredno presenečeni nad razmerami in strokovnostjo arheološkega dela. Izrazili so željo, da bi se podobni seminarji ponovili ter bi se jim na ta način omogočili podrobnejše seznanjanje z metodami dela in posameznimi kulturami Slovenije pa tudi širšega območja. Oddelek za arheologijo je seminar izvedel s pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Brit-ish Councila v Ljubljani, ki sta financirala gostovanje britanskih profesorjev in z velikim razumevanjem žalskega Hmezada, ki je omogočil izvedbo vaj na svojih poljedeljskih površinah. ■ Besedilo in slika: er Pomoč demografsko ogroženim območjem V 00 LSD Žalec izdelujejo celokupne projekte pomoči demografsko ogroženim območjem na nivoju občine Žalec. Sem sodi prav gotovo obisk predsednika Odbora za javne finance in proračun Janeza Kopača in predsednika Sklada za demografsko ogrožena območja iz Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj gospoda Toneta Ropa na Dobrov-Ijah, o čemer smo že poročali. V skladu« z dogovorjenim je bil prejšnji teden tudi razgovor v poslanski pisarni z žalskim sekretarjem za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je obljubil vso pomoč IS in pokazal zanimanje za dolgoročno reševanje tega problema. Tako so Dobrovlje že tako uvrščene v sam vrh prioritetne lestvice, ki je v ta namen narejena v občini. OO LSD Žalec se trudi, da z animiacijo lokalnih prebivalcev ustanavlja svoje krajevne odbore po teh krajih (Braslovče, Tabor itd.) in tako išče v zadnjem času tudi ustrezne povezave na Vranskem, kajti želijo da bi se krog okoli Dobrovelj sklenil. Zagotavljajo, daje vsako sodelovanje pri tem projektu več kot dobrodošlo. ■ vuf ALESIO RENTA CAR CELJE Po konkurenčnih cenah vam nudimo najem novih vozil: VITARA Sidekick 1,6-5 vrat FORD Escort RENAULT 19 Pričakujemo vas v poslovalnici ALESIO RENT A CAR d.o.o., Čuprijska 13b, Celje Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. (063) 26 035. Prelska 21 b Telefon (063) 853 471 Del. čas: delavnik 8. -12. h VINŠKA tlORA sobota 8.-13. h, nedelja 9. -11. h • nogavice ženske 88.90 SIT Ariel 3/1 1099.00 SIT Fax bio 3/1 399.00 SIT pivo Goldfasl 42.90 SIT pivo marčno 42.90 SIT - pivo Laško 43.90 SIT -Bar kava 100g 59.90 SIT - orehova jedrca 1kg 750.00 SIT - rozine 500g 130.00 SIT Ugodne cene ostalih gospodinjskih potrebščin. Na zalogitudi vsa krmila, koruza, ječmen, razna semena, kmet. orodje, železninski material in še in še... PRODAJA GOSPODINJSKEGA PLINA VSAK DANI Naredili več kot so načrtovali Po besedah Vinka Debelaka, sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, na Dobrovljah letos ne bi več smelo biti težav pri oskrbi s pitno vodo. Zasluga gre predvsem zelo prizadevnim krajanom, ki niso samo čakali, kaj bodo za njih storili drugi, ampak so sami vložili v obnovo vodovoda kar za 16 milijonov tolarjev lastnega dela in finančnih sredstev. Iz republiškega proračuna so dobili približno 4,280.000 SIT, iz občinskega pa 3,291.287 SIT. Poleg Dobrovelj poteka obnova vodovodov na področju Marija Reke, vodovodnega sistema Tešova in klorirne postaje v Matkah. Skupna vrednost vseh del pri obnovah vodovodov na demografsko ogroženih območjih je približno 33 milijonov tolarjev. ■ rox Višje takse Žalski izvršni svet je na torkovi seji sprejel sklep o 100-ods-totenem povišanju komunalnih taks v vseh devetih tarifnih razredih. V obrazložitvi sklepa je zapisano, da so takšni zneski valorizirani z indeksom porasta cen na drobno za obdobje februar 1992 - februar 1993, ki znaša 175. Višje takse bodo obračunavali od 1. januarja letos. ■ rox Spet šentjurski sejem Krajevna skupnost Tabor in istoimensko turistično društvo bosta 25. aprila pripravila že drugi sejem mešanega blaga, kije že v lanskem letu privabil v Tabor staro in mlado od blizu in iz bolj oddaljenih krajev. Gre za sejemsko turistično prireditev, ki ponuja na ogled in v možnost nakupa pripomočke za kmetijstvo, drobne gospodarske aparate in opremo in drugo. Hkrati bo kot ponavadi poskrbljeno za gospodinjsko ponudbo in utrujene obiskovalce. ■ vuf Državno prvenstvo v Ločici 15. maja letos bo na avtopoligonu v Ločici pri Šerripetru o II. državno prvenstvo "Kaj veš o prometu" za učence osnovnih in srednjih šol. Organizira in financira ga republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pokrovitelj pa bo žalski izvršni svet. Tekmovanje bo v treh delih: preizkus teoretičnega znanja, spretnostna vožnja s kolesi in cestna vožnja, ki bo prav tako na avtopoligonu. Da bi bil promet čimbolj podoben tistemu na resničnih ulicah, bodo s svojimi vozili poskrbeli inštruktorji občinskih avtošol. Tekmovalci in njihovi spremljevalci si bodo poleg tekmovanja ogledali tudi jamo Pekel. ■ rox Tri nova teniška igrišča Teniški klub iz Žalca vse postaja vse upoštevajoči športni in vse bolj organiziran menagerski klub. V lanskem letu je I. ekipa tenisačev pod strokovnim vodstvom trenerja gospoda Vevka iz Celja zasedla I. mesto v tretji ligi in tako napredovala v II. ligo. Poleg tega vodstvo kluba uspešno premaguje vse finančne ovire in bo v letošnjem letu oskrbelo dva igrišča z razsvetljavo in dodatno s pomočjo inputa privatnega kapitala izgradilo še tri igrišča. Tam bo potekala teniška akademija, strokovni tečaji in turnirji. K uspehom kluba lahko samo čestitamo. ■ vuf Novice, ki odkrivajo tančice Turistična zveza iz Žalca se je z velikim uspehom predstavila na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Obiskovalcev je bilo res lepo število. Dobro so šli v promet tudi preostali prospekti občine Žalec iz arhiva Savinjskega občana. Z odprtimi rokami sedaj čakamo na turiste. **** V Žalcu se že dalj časa šušlja o avtohtoni domači savinjski pivovarni, ki bi pomenila, da bi v slovenski prestolnici zelenega zlata odprli reprezentativno proizvodnjo piva. Nekateri, ki so o ideji le sanjali in drugi, ki resno načrtujejo podobne projekte, so izrazito proti. Nevoščljivost je prva karakterna prvina slovenske politične kulture. **** Da kri ni voda, dokazujejo SDP-jevci. Računovodske posle stranke je prevzela sestra gospoda predsednika. **** Po obisku republiških veljakov v Braslovčah, je znani krajevni funkcionar javno vprašal, kako to, da v časopisih piše, da so bili vabljeni tudi krajevni funkcionarji, on pa ni bil. Odgovor seje glasil: "Funkcionarji da, toda tisti iz Krajevnega odbora LDS." Boljši časi za Žovnek? Velikonočni ogenj Žovneški so sodili k staremu domačemu plemstvu in se prvič omenjajo že v 12. stoletju. Njihovo domovanje sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Občinska skupščina je na predprejšnjem yasedanju razglasila grad za kulturnozgodovinski spomenik.Pobudo za ogled in izdelavo strokovne podlage za razglasitev je dala krajevna skupnost Braslovče, do- kumentacijo je izdelal celjski Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine. Od gradu so po tolikšnem času seveda ostale le razvaline, za katere odslej velja varstveni režim prve stopnje. Predvidena je njihova sanacija in uporaba v kulturne, znanstvene in turistične namene.Razglasitev gradu za kulturni spomenik paje tudi osnova za pridobitev republiških sredstev. ■ rox Ze za drugo zimo Ne glede na to, kaj napoveduje stoletna pratika ali sodobni vre-menarji, so se Tantovi iz Šempetra že v tej zgodnji pomladi pripravili za naslednjo zimo kar se da dobro. O tem priča prava grmada drv na njihovem dvorišču. Delgo časa sojih pridno sekali, sedaj pa jih že pridno zlagajo v drvarnico. Držijo se starega slovenskega pravila, da ima dober gospodar drv vsaj dve zimi naprej. ■ Besedilo In slika: -er Tako kot drugi velikonočni običaji tudi blagoslaljanje velikonočnega ognja izhaja iz davnih časov. Ogenj blagoslavljajo duhovniki na veliko soboto zgodaj zjutraj, tako da fantje lahko ponesejo blagoslovljeni ogenj po domovih, kjer naj bi gospodinje z njim zakurile na ognjišče. Nekoč je veljalo tudi, da se jedi, ki jih pozneje nesemo k bla- goslovu, smejo kuhati le na blagoslovljenem ognju. Razžarjeno gobo so ohranili čimdlje, če je bilo le mogoče čez velikonočne praznike, nekaterim pa je to uspelo kar do naslednjega velikega petka, ko so ogenj pogasili. Sicer pa ogenj velike sobote predstavlja nam vsem vabilo, da naj bi v nas gorela ljubezen Jezusa Kristusa. ■ Besedilo In slika: -er Dr. Vekoslav Grmič Premagovati zlo Kristjan ali ateist, važno je, kaj nosi človek v srcu V soboto popoldne je bil gost prvih Velikonočnih dnevov v Novem Kloštru v Založah pri Polzeli mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Pogovor je tekel o odrešitvi človeka od zla, nasilja, sovraštva in uničenja. Pa tudi o vojni na Balkanu in beguncih. Odrešitev od zla, nasilja, sovraštva in uničenja je vprašanje, na katerega skušajo odgovarjati vse religije. "Za kristjana je pomembna sestavina življenja greh z vsemi svojimi raznovrstnimi posledicami. Zato je pojem odrešitve po eni strani povezan z zaupanjem v Boga, v njegovo ljubezen in usmiljenje, po drugi pa s pozivom k spreobrnen-ju. Kolikor si prizadevamo za odpravo zla, za odpravo posledic greha in vsega hudega, toliko smo v resnici kristjani, smo odrešeni. Na skrivnosten način to odrešenje deluje tudi v tistih, ki v Kristusa ne vetjamejo oziroma ga ne poznajo, pa si prizadevajo za premagovanje trpljenja. Ti so že kristjani. Univerzalna ljubezen in aktivna dobrodelnost sta namreč bistvo krščanstva. Včasih pa trpljenja ni mogoče odpraviti. Takrat velja, da moramo trpljenje vsaj osmisliti," je povedal Vekoslav Grmič. Od teološkega pogleda na odrešitev se je pogovor kmalu obrnil na konkretna vprašanja. Ali je mogoče odpraviti nasilje in trpljenje v Bosni in Hercegovini? "O Bosni in Hercegovini se vse preveč samo govori in vse premalo naredi. Nekateri se skušajo celo sprijazniti s tem, da se tako ali tako ne da nič narediti. Po mojem osebnem prepričanju svetovna javnost v tem primeru ne misli resno in ni iskrena. V resnici nasprotuje muslimanski državi, ki naj bi tu nastala. Poleg tega nima interesa za rešitev, ker na tem področju ni nafte. Zato ne naredi vsega, kar bi lahko. S humanitarno pomočjo samo do neke mere lajšajo trpljenje ljudi. Srbom grozijo, storijo pa v bistvu nič. Ker jim pravzaprav ustreza, da Srbi naredijo tisto, kar bi sicer morali oni." Eno izmed vprašanj dr. Grmiču seje nanašalo na vojne zločince. Krščanstvo namreč uči, daje treba hudo odpuščati in pozabiti. Toda ali je mogoče odpustiti morilcem in posiljevalcem? "Najprej gre za pravno vprašanje. Če nekdo prekrši splošno veljavne zakone, mora bili kaznovan. Toda kazen nc bo izvršena iz maščevalnosti, ampak zato, da rešimo druge. Včasih je dovoljeno uporabiti silo iz ljubezni, da nemočnim pomagaš in jih zaščitiš. Zato je v takih primerih kazen enega pravzaprav reševanje drugega. V nobenem primeru pa kristjan ne more zagovarjati smrtne kazni. Tudi država nima pravice nekomu vzeti življenja. Življenje jc treba spoštovati na vseh nivojih. Človek ima pravico braniti se, vendar z namenom, da onemogoči napadalca, ne da ga ubije. Ce je zločinec za rešetkami, je že onemogočen in ga ni treba še obsoditi na smrt," je poudaril dr. Vekoslav Grmič. ■ K. Rozman VILA HERBERS1MN VVELENJU je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro penzion vila razpoloženje zaključenih skupin, ^ ^ „ , , za prijateljsko kramljanje ob |je*liet0tettt izvrstni gostinski ponudbi. Vabimo vas, da preživite prijetne trerPutke v naši restavraciji ob izvrstnih jedeh. Od 16. pa do 24 aprila vas še posebej vabimo na TEDEN TRADICIONALNIH SLOVENJSKIH JEDI Poleg ostalih dobrot vam priporočamo: - zajčjo obaro z ajdovimi žganci - kmečko gostijo - metino potico z ocvirki... Pričakujemo vas vsak dan, razen nedelj in praznikov od 10. do 22. ure, v baru pa celo do 1. ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste prej poklicali in rezervirali po telefonu 853 - 828 ali 856 - 348. # KOLEKTIV VILE HERBERSTEIN VAS VLJUDNO VABI! ——————— Pri blagoslovjenem ognju so fantje prižgali svoje gobe tarjlh nato ponesli v svoje soseske. Posnetek je s Polzele. Najnižje možne cene oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji! © 15% popust ob gotovinskem plačilu © trimesečno obročno odplačilo brez popusta © petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero IRIS SLOVENJ GRADEC Stari trg 304, tel.: (0602) 44 185,41 144 V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME * 1 NOVO MESTO Regerške košenice 65a, tel.: (068) 21 674 Jože Napotnik Razstavlja v Celovcu Slikarski samorastnik Jože Napotnik iz Gavc pri Šmartnem ob Paki je v obdobju treh let, odkar je postal samostojni kulturnik, pripravil že peto samostojno razstavo svojih likovnih del. Po prvi razstavi v Šoštanju, je razstavljal še v Naz-arjih, v galeriji Gorenja servis, v Savinjskem gaju ter nazadnje v Mestni hiši v Celovcu. Zadnji opus njegovih akrilov je izrazito naravnan na naravo in obsega dvajset del velikega formata. Aranžirane v Mali galeriji celovške Mestne hiše so mojstrovine velike vrednosti. Kraj razstave je že sam po sebi priznanje za slikarja, gotovo tudi za kulturo občine Velenje. Ob odprtju razstave pred dnevi, je spregovoril župan mesta Celovec, gospod Leopold Gugenberger. Poleg izrečenega priznanja slikatju, seje v imenu meščanov zahvalil mestu Velenju in pevcem Šaleškega okteta, ki so pospremili na pot slike z motivi naših planin in livad, nara- 5 r Zupan Celovca, gospod Leopold Gugenberger(srednJI) ob odprtju razstave slikarja Jožeta Napotnlka (desni) v Celovcu. vne pejsaže in serijo razglednic iz Savinjskega gaja. Ob dolgem nagovoru ni pozabil na večje možnosti sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju, naročil paje tudi pozdrave predstavnikom naših kul- turnih ustanov. Napotnikova razstava v Celovcu bo odprta še do 21. aprila, v tem času pa pričakuje slikar, da bi katero od razstavljenih slik tudi prodal. ■ Jože Mlklavc Šoštanj - Petkovi kulturni večeri Prejšnji petek so v Šoštanju uresničili željo nekaterih krajanov, da bi popestrili kulturno življenje v kraju. Na pobudo Šaleškega okteta in v dogovoru s Krajevno skupnostjo, so se dogovorili, da bodo petkovi kulturni utrinki vsak prvi petek v mesecu, po poletni prekinitvi pa se bodo v jeseni nadaljevali. Program tokratnega, prvega srečanja so pripravili Maja Per-govnik in Barbara Petek na klavir- Barbara Jedovnlcky In Maja CveJIč, odličen klavirski duo P' I I I I I I I ■ ■ I I I I I I I I I I I Vokalni kvartet SVIT vabi v soboto, 17 aprila, ob 20. uri v Dom krajanov Bevče na SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN ter VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI Sodelovali bodo kvarteti Koroške, Štajerske in zamejstva Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na radiu Velenje (107,8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Za nami je peti krog lestvice domačih ansamblov, ki je bila ravno na Veliko noč. Glasovali ste takole: 1. Podkrajski fantje: "Ribič Jaka" 8 glasov 2. Fantje 7. vseh vetrov: "Stisni se k meni" 4 gla. 3. Ans. Nagelj: "Vračam se z gora" 2 gla. 4. Alpen Vagabunden: "Polkastimmung" 1 glas 5. Fantje izpod Rogle: "Furmanska" 0 glas. Predlogi, zapisani po abecednem redu, za nedeljo, 28. aprila: 1. Beneški fantje: "Beneško dekle" 2. Bratje iz oplotnice: "Urežimo še eno" 3. Ans. Mirka Klinca: "Dober nasvet" 4. Stanka Kovačiič: "Rada te še imam" 5. Ans. Lojzeta Slaka: "V vaški krčmi" ■ VIII Graber ju, Nataša Jeraj, Matija Žerdin in Maša Mažgon kot klavirski trio ter Barbara Jedovnicky in Maja Cve-jič klavirski duo. Mentorsko delo sta opravili profesorici Jerca Žgeč in Manja Gošnik Vouk. Šaleški oktet pod umetniškim vodstvom prof. Danice Pirečnik pa je prireditev zaokrožil s šestimi pesmimi, ki so prava mojstrovina teh rutiniranih pevcev. Dogodek je bil vreden več kot le prijaznega nagovora šoštanjskega župana Maljaža Nateka in obiska nekaj deset Šoštanjčanov. Prireditelji zato že zdaj vabijo krajane, da se udeležijo naslednje prireditve, 30. aprila ob 19 uri v Kulturnem domu v Šoštanju. Vse prireditve so brezplačne. ■ Jože Mlklavc Zgodilo se je 15. malega travna LETA 1954 V naši rubriki smo že večkrat povzeli članke, ki so poročali o uspešnem delovanju amaterskega gledališča iz Šmartnega ob Paki. Tudi tokrat objavljamo podoben članek iz Savinjskega vestnika z naslovom "Dobro so igrali", ki govori o bogati tradiciji gledališkega ustvarjanja ljudi iz kraja pod Goro Oljko: "Igralska družina tukajšnjega kulturno umetniškega društva "Jože Letonja - Kmet" se je predstavila preteklo soboto in nedeljo na odru Prosvetnega društva z dramo "Morje". Režiser ni imel lahke naloge, kajti igra sama je za naše razmere precej težka in po mnenju mnogih neizdelana. Priznati pa moramo, da so se igralci v resnici potrudili in nam dokaj lepo prikazali dramo. K uspehu je mnogo pripomogla res lepa scenerija. Tu seje videlo, da se tudi s skromnimi sredstvi da marsikaj narediti. Naredilo pa se bo lahko še več, ko bo tudi oder izdelan tako, kakršnega si želijo igralci sami. Sedaj je v predelavi in upamo, da bo v kratkem res lahko služil svojemu pravemu namenu. Društvo in igralci pa zaslužijo še posebno zahvalo, ker so ves čisti dobiček odstopili v prid občinskemu odboru Rdečega križa, ki bo ta denar uporabil za ureditev prostorov nove javne in zobne ambulante. Igralski skupini priporočamo, da v prihodnje nastopi tudi s kakim delom iz domačega življenja. Saj takih del je mnogo, kar pa je še važnejše, so to naša dela, dela naših priznanih pisateljev, ki na tem polju tudi nekaj zmorejo. Na uspehu jim čestitamo in želimo, da se kmalu zopet pokažejo na odru Prosvetnega doma. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo bodo lahko dosegli še vrsto lepih uspehov, kar jim iz srca želimo." Kriza delovanja, ki je prizadela večino amaterskih gledališč pri nas, ni obšla niti Smarčane, saj v zadnjem času nastopov "Gledališča pod kozolcem" ni mogoče zaslediti. LETA 1957 "Nepreglednost v Velenju" je naslov članka, ki gaje objavil mariborski Večer: "Novo Velenje je danes že moderno in prikupno mestece, zlasti še odkar so med bloki uredili pota in zasejali travo. Domačinom in tujcem pa že dela preglavice nepreglednost. Mislim na nepregledno zvrstitev ulic in hišnih številk. Danes ima na primer Kidričeva ulica šest ali sedem vrst blokov, kar pomeni, daje tu dejansko več ulic. Podobno je tudi s Stanetovo ulico. Še manj pregledno je označevanje hiš s številkami, ki so neverjetno pomešane. Med sosednjimi hišami je včasih razlika v številki tudi za 40. Zdaj je zanesljivo le to, da so na desni parna in na levi neparna števila. Sedaj ko Velenje v splošnem urejajo, bi bilo prav, da bi nepreglednost, ki pa jo je povzročila hitra gradnja naselja v vseh smereh, od-pravili. Ulicam dati imena in zamenjati hišne številke niti ni tako zahtevno delo." Z zadnjo ugotovitvijo se zagotovo ne bi strinjali tisti, ki se danes ukvarjajo s podobnim problemom. Res pa je, da imen ulic ne spreminjamo več zaradi nepreglednosti, ampak so vzroki nekoliko drugačni. LETA 1958 Za konec današnje rubrike zopet "kulturna" novica z naslovom "Velika kulturna revija rudarjev iz vse Slovenije v Velenju", ki jo je objavil Slovenski poročevalec: "V nedeljo 17. t.m. bo na pobudo Republiškega odbora rudarjev Slovenije velika kulturna revija delavskih prosvetnih društev "Svoboda" iz rudarskih krajev. Godbe na pihala, orkestri in pevski zbori bodo nastopili v Velenju, dramske družine pa v teh dneh vsaka na svojem domačem odru pred domačim občinstvom. V Velenju, ki je že ves teden na nogah v velikih pripravah na to množično kulturno prireditev, bo tako nastopilo v nedeljo kar 6 godb na pihala, 2 orkestra ter 7 mešanih, 3 ženski in 8 moških pevskih zborov ali vsega skupaj 1150 članov "Svobod" iz raznih rudarskih krajev." ■ Damijan Kljajič GLASEENE NCVICE * GLA5EENE NCVICE * < I AM I M Čeprav jc od predizbora za nastop na letošnjem finalnem tekmovanju za izbor pesmi Evroviz-ije minilo že dobrih deset dni, je prav, da kakšno vrstico o tem zapišemo tudi mi. Samo prizorišče, izbor je potekal v enem od študijev RTV Ljubljana, ni bilo ravno najbolj posrečeno izbrano. Res je sicer, daje bilo Sloveniji, s tem ko je bila izbrana za organizatorja te prireditve, izrečeno določeno priznanje in izkakzana velika mera zaupanja (verjetno kot posledica že pregovorno dobrih organizacijskih sposobnosti, ko gre za razne športne in kulturne prireditve), res paje tudi, da razen Madžarske, verjetno nobena od ostalih sodelujočih držav ni izpolnjevala kriterijev, ki so jih postavili pri Evroviziji. Poleg tega je Slovenija (sicer v sklopu bivše Jugoslavije) že bila članica tega mednarodnega združenja. To velja sicer tudi za Bosno in Hrvaško, ki pa zaradi znanih problemov prav tako ne bi mogli organizirati tega tekmovanja. V Ljubljani so se odločili, da bi bilo najbolj modro vse skupaj postaviti kar v enega od študijev nacionalne televizije. S stališča zmanjševanja stroškov in krčenja proračuna naše, že tako obubožane države, je to sicer pravilna odločitev, je pa res, da bi bilo vse skupaj veliko bolj imenitno videti v kakšnem Cankarjevem domu, ali podobni ustanovi kjerkoli v Sloveniji. Če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi bučnejših in bolj spontanih aplavzov, kot jih je sicer uspelo proizvesti tistih nekaj deset, v studio natlačenih gledalcev. Pa tudi Tajda Lekše bi si zaslužila nako-liko več prostora za gibanje po odru, kot ji gaje bilo sicer dano. Rezultati izbora pa so znani. Dolgoletno članstvo v združbi vseh pomembnejših evropskih RTV hiš in bogate izkuSnje, \i smo si jih pri tem nabrali, so omogočile vsem trem bivšim članicam bivše Jugoslavije uvrstitev v finale. Za nas, Slovence, je to še posebej pomembo, saj se bomo po dolgih letih spet lahko udeležili te elitne evropske pope-vkarske predstave. To paje še ena pomembna pridobitev osamosvojitve, saj bi sicer na nastop v finalu za izbor pesmi Evrovizije verjetno še zelo dolgo čakali. En X bandu želimo že sedaj, da bi njihov "Tih deževen dan" prinesel v naše domove čimveč sonca in glasnih vzklikov radosti. I\aj pcčnejc, ©vcriJc, lažejo, obljubljale, ponujajo, ljubile... U.S.U.R.A. se imenuje nova dance-act skupina,ki prihaja iz severne Italije. "Open your mind" je prvi single s katerim so se Claudio Varola(22), Michele Comis(23) in Elisa Spreafichi(21) predstavili javnosti. Trenutno pripravljajo drugi single z naslovom "Sweat". V živo si jih, vsaj do sedaj, razen v Italiji, še ni dalo videti. *** V vi-deu za pesem "7" (Seven), Roger-ja Nelsona, bolj znanega po imenu PRINCE, nastopa sedem pomanjšanih, a vernih kopij tega zvezdnika. Nenavaden naslov te pesmi pa še zdaleč ni slučajen. Princeje namreč obseden s številko 7. Želi si imeti 7 hiš, v vsaki garaži po 7 avtomobilov in biti lastnik 7-ih nočnih klubov. Vzrok te njegove neverjetne obsedenosti z magično številko 7 najbrž tiči v datumu njegovega rojstva. Rojen je namreč 7. junija ob 7-ih zjutraj. *** Po uspehu skladb "I found heaven" in "Could it be magic", britanske skupine TAKE THAT, nadaljuje ta angleška peterica svoj meteorski vzpon med največje zvezde pop glasbe s skladbo "Why can't I wake up with you". *** Nestor Haddaway ali kar HADD-AWAY je ime 28 letnega ko-reografa, plesalca in pevca, ki je sicer odraščal na Trinidadu, danes pa živi v Dueseldorfu v Nemčiji. Haddaway se je s plesno skladbico "What is love" uvrstil med najboljših deset skladb nemških lestvic, prav kmalu pa se utegne pojaviti tudi na lestvicah drugih evropskih držav. *** DIETER BOHLEN, plodovit in uspešen proizvajalec kratkotrajnih štanc-hitov in nekdanja polovica slavnega dua Modern talking, trenutno preživlja težke trenutke v zasebnem življenju. V kratkem času so mu namreč ukradli osebni avto znamke Mercedes, vlomili v drugega in ga močno poškodovali ter kar trikrat vlomili v njegovo vilo Quickbornu. V paničnem strahu pred mafijo zahteva ta nemški skladatelj učinkovito policijsko zaščito. *** AXL ROSE in STEPHANIE SEYMOUR sta se tudi uradno razšla. "Končno sem našel nekoga, s katerim bom lahko srečen" je dejal Axl, ki pa ni želel povedati, kdo je njegova nova izbranka. Znano je le to, da ima dekle čisto "navadno" službo in da je doma z juga ZDA. Sicer pa Guns'n'Roses trenutno iščejo glavno igralko za svoj novi video "En-chanted" (Začaran). *** EDD1E MURPHY, znani komik in filmski igralec, zna precej dobro tudi peti. Že kot najstnik je bil član različnih glasbenih zasedb, leta 1985 paje tudi izdal album "How could it B", na katerem je skladba "Party ali the tirne", ki je takrat hfr k -v ot^un , JM Hj/ fl postala pravi plesni hit. Sedaj je Eddie izdal nov album "Love'sal-right", na katerem sodeluje tudi kot soavtor nekaterih pesmi. Glasbo, ki je mešanica hip hopa, funka in popa, je označil kot "psyhodelic soul". Na albumu sta tudi priredbi dveh znanih skladb, "Good day sunshine", Beatlov in "Hey Joe", legendarnega Jimi Hendrixa, katerega veliki fan je Eddie Murphy. *** Nizozemski duo 2 UNLIMIT-ED trenutno snema material za drugi album, ki bo nosil naslov po njihovi trenutni uspešnici "No lim-its". Snemanje poteka v studiu v belgijskem mestu Gentu. Moška polovica tega dua iz Amsterdama, Ray (Raymond Lothar) Slijngaard, pa sodeluje pri snemanju holan-dskega TV filma "Do the right thing", ki je naperjen proti sovraštvu do tujcev in desnemu radikalizmu. *** HOLLY JOHNSON, pevec nekdaj zelo popularnih FRANKIE GOES TO HOLLYWOOD, je HIV pozitiven. Z virusom AIDS-a seje verjetno (tako pravi sam) okužil že pred desetimi leti. Daje inficiran s smrtonosnim virusom, je izvedel po testiranju, ki gaje opravil že pred 18-imi meseci, vendar pa seje odločil grozljivo skrivnost izdati šele sedaj *** ■ Mitja Čretnik Kozmetični nasveti Ciicreskcp) T OVEN 21. marca do 21. aprila Dnevi se vam bodo zdeli lepi, saj se boste vsega, kar vam ne bo odgovarjalo, enostavno izogibali. Želite si le, da vas ljudje pustijo na miru. čeprav jih vi niste pripravljeni kar tako pustiti. Iskanje v ljubezni bo še trajalo, saj si že dolgo želite velike spremembe in tudi delate na tem. Če boste konec tedna sprejeli povabilo, znate srečati nekoga, ki vam bo več kot všeč! tf BIK od 22. aprila do 20. maja V pričakovanju večjega kupčka denarja vam bodo kalkulacije in razna preračunavanja, vzela res veliko časa. Načrt, ki ste si ga naredili za prihodnje dni, vam bo skoraj v celoti uspel, uspelo pa vam bo še več, če se vam bo le ljubilo. Skratka, čas dela za vas, pred vami je ugodno obdobje, ki ga morate znati le izkoristiti. Tudi s partnerjem se bosta razumela. I DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Če boste še naprej verjeli vsakemu, ki bo z vami prijazen in bo znal lepo govoriti, se ne bo najbolje izteklo. Zato bo še najbolje, če se v teh dneh, ko ste zelo zaupljivi, ne lotevate kakšnih pomembnih reči. Še najbolje bo, da živite iz dneva v dan in se ne obremenjujete z "velikimi" stvarmi. Če boste znali ločiti zrno od plevelaboste kmalu ugotovili, da ste nekomu resnično všeč. Premislite. G RAK od 22. junija do 23. avgusta Sedaj že veste, da si boste naredili največjo uslugo, če boste skrbeli tudi zase in ne le zadruge. Čeprav bo to težko, saj ste po naravi čisto premalo egoistični, vam sicer sledi dokaj živčno in napeto obdobje. Ko vas bodo uradno klicali na zagovor, pojdite in povejte vse po resnici. Tako se bo še najbolje izteklo. Večje nakupe preložite za kakšen teden, saj finančno trenutno ne stojite najbolje. cQ LEV od 23. julija do 23. avgusta Čeprav ste bili upravičeno v skrbeh, se boste že preko tega konca tedna pomirili in lažje zadihali. Doma vas bodo zelo razveselili z novico, ki se bo uresničila šele čez nekaj mesecev, pomeni pa vam veliko. Spogledovanje vam ne bo šlo najbolje od rok, zato bo najbolje, da se držite tega, kar imate. Sami tako ne znate biti, čeprav bi bilo mogoče včasih bolje. Obisk vas bo razveselil. 1$ DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Čeprav se boste počutili, kot da vam nekaj jemljejo, je tako, kot se stvari odvijajo sedaj, za vas dolgoročno še najbolje. Saj veste, čas celi še tako hude rane in vi sedaj potrebujete predvsem tega. In tudi dobre prijatelje, ki jih imate kar nekaj, pa sc vedno zgovarjate, da romale časa zanje. Sorodnikom povejte, kaj si mislite o njihovih nakanah. £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Potovanje, ki vas žc nekaj časa močno mika in ga tudi resno načrtujete, boste morali preložiti. Čeprav vas bo jezilo, boste kmalu ugotovili, daje bila to edina možna rešitev. Kar naenkrat vam bo dan veliko prekratek za vse opravke in zadeve, ki jih boste morali reševati dokaj hitro. Za partnerja vam bo zmanjkovalo časa, kar ne bo najbolje. TTL ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Sami veste, da ste zadnje čase pravi upornik skorajda brez razloga, zato se nikar ne čudite, če bodo posledice neprijetne in boleče. Če vas morda razumejo najbližji, vas tisti, od katerih je odvisna tudi vaša prihodnost, ne razumejo več. Pomlad vam je resnično skuštrala glavo, zato se končno žc odločite, kaj bi sploh radi. Če boste tvegali, naredite to v petek. Verjetno bo uspelo. / STRELEC od 23. novembra do 22. decembra To, da vi točno veste, kaj bi radi, partnerja in prijatelje pa puščate v negotovosti, za mir v hiši gotovo ni najbolje. S svojim obnašanjem vnašate mnoge dvome, partner pa tudi nima več volje, da bi vas nenehno spravlčjal v boljšo voljo in ustregel vsem vašim muham. Pazite, kako boste odreagirali v zelo kočljivi situaciji, saj lahko že pogled pove preveč. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Življenje boste pričeli jemati le še z lepše plati, saj vam sicer grozi resna bolezen in živčna napetost. Zadeve z denarjem še nekaj časa ne boste razrešili, znajo pa se zgoditi velike spremembe v vaši službi. Dobro premislite in pretehtajte ponudbo, ker včasih ni dobro odreagirati kar na vrat na nos. To pa ste vi kar sposobni storiti. Partner vas bo spravljal le še v dobro voljo. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Ko vam bo prijatelj prinesel na nos še zelo vročo novico, ki vam pravgotovo ne bo všeč, jo vzemite malo z rezervo in nikar takoj ne odreagirajte. Če se boste počutili slabo, bo najbolje, da to utopite v delu, ki vam ga prav gotovo ne bo zmanjkalo. Nekdanji partner vam ne bo dal spati, saj boste iz dneva v dan bolj sigurni, da ga pogrešate. Ni še vse zamujeno. M RIBI od 20. februarja do 20. marca Ko boste uredili vse finančne težave in poplačali dolgove, ki vas že nekaj časa morijo, se boste lahko predali ljubezenski m sanjarjenjem. Kaj več si ne boste upali, čeprav imate vse možnosti, vrata pa si zapirate sami. Poskusite s staro finto, če a ne bo več vžala, pogrun-tajte kaj novega. Sicer se boste še naprej, čeprav vedno v družbi, počutili prikrajšane in osamljene. Pomanjkanje vitamina Metka Mujadžič - Kallgaro B in C Pomanjkanje vitamina B in C lahko povzroči živčnost, prepire in razne burne reakcije, ki so značilne prav za čas, ko ne uživamo dovolj vitaminov. Skratka na prehrano boste morali paziti, še posebno pa na to, da boste dobili v organizem dovolj vitamina B. Ravno vitamini B kompleks skrbijo za pravilno delovanje živčnega sistema, njihovo pomanjkanje pa vodi do živčnosti, vplivajo pa tudi na lase, nohte in kožo. Jejmo čimveč sadja, zelenjave, žitaric, kajti le tako boste vnesli dovolj vitaminov v organizem. To se vam bo bogato obrestovalo, saj boste bolj zdravi in odporni proti boleznim. No, pa poglejmo, zakaj so koristni posamezni vitamini: BI - skrbi za zdrav živčni sistem in sodeluje v procesu metabolizma ogljikovih hidratov, dobro deluje tudi na mišice in kondicijo. Najdemo ga lahko v pomarančah, beluših, žitaricah, v zelju, v mladi govedini, nemastni svinjini, teletini in v testeninah. B2 - je potreben za razvoj celic, za preprečevanje bolezni kože in oči. Telo pa ga potrebuje za pretvorbo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v energijo. Nahaja se v zelju, špinači, skuti, meloni, jogurtu, mleku, jajcih, sardinah, jetreah, teletini in v mesu lososa. B6 - je tudi zelo pomemben za normalno delovanje živčnega sistema in za proizvajanje beljakovin v organizmu. Dosti gaje v bananah, moki, korenju, zelju, žitaricah, krompirju, mleku, jetreah, svinjini , teletini in v ribah. B12 - skrbi za zdrav razvoj rdečih krvničk in za normalno delovanje vseh celic v organizmu. Dobro deluje tudi na živčni sistem in prebavila. Najdemo ga v jajcih, siru, govedini, teletini, v ribah in piščančjem mesu. No, pa omenimo še vitamin C, ki povečuje obrambno sposobnost organizma, skrbi za proizvodnjo kolagena, za mišice, krvne žile in kosti. Nahaja se v jagodah, agrumih, borovnicah, kiviju, ananasu, cvetači, repi in papriki... Moda Dobro je vedeti Stare moške srajce Neuporabne moške srajce nikakor ne zavrzite, ker jo lahko koristno uporabite. Odrežite ji manšete in ovratnike, ter ji skrajšajte rokave. Nato jo lahko uporabljate za delo v kuhinji ali pa za "umetniške podvige" vašega otroka. Pletenje z belo volno Če pletete z belo volno, boste kljub skrbnemu umivanju rok opazili, daje pletenina umazana. Poskusite plesti tako, da si vsakič, ko začnete plesti, napudrate dlani in prste z otroškim pudrom. Gumijasto tesnilo pralnega stroja Če želite, da bo gumijasto tesnilo pralnega stroja ostalo dolgo časa uporabno, ga dvakrat na mesec premažite z glicerinom. Likanje prtov Okrogli prti ali okrasni čipkasti prtički bodo obdržali obliko, če jih boste likali od sredine k robovom, in ne obratno. • Imenski : koledar • • 15.4. Jelica (Helena), • Božidar, Liza • 16.4. Boža, Beno (Veno), • Bernarda a 17.4. Rudi, Anica (Anita), • Robi • 18.4. Polo, Jakec, Erika, • Konrad • 19.4. Ema, Leon, Lavo, • 20.4. Neža, Hilda, • Svetopolk (Sveto) • 21.4. Anzek, Šmon, Borut • (Bor) • 22.4. Kajtimir (Kaj), 0 Linda, Gaj • 0 Lunine mene • 22.4. - mlaj && Vremenska ^ prorokovanja v obliki pregovorov Mali traven Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč. Če češminje brhko cvete, rž rada bogato daje. Če malega travna grmi, slane več se kmet ne boji. Če na veliki petek dežuje, dobro se leto nam napoveduje. Če sušca sneg kazi, malega travna sneg gnoji. Kadar murva že brsti, slane več se bati ni. Novo na vašem jedilniku Mesni cmoki v paradižnikovi omaki Mesni cmoki: 1/2 kg govedine, teletine ali svinine ali mešanega mesa, 2-3 kuhani krompirji ali 2 rezini kruha, 1 žlica masti, 1/2 čebule, 1-2 stroka česna, zelen peteršilj, sol, poper, 2 žlici moke, 1-2 jajci. Paradižnikova omaka: 2 žlici masti ali 3 žlice olja, za noževo konico sladkorja, 1-2 žlici moke, voda ali juha, sol, poper, 2 listka rožmarina, 1/4 I redke paradižnikove mezge ali 4-5 žlic goste mezge. Meso zelo dobro zmeljemo, krompir olupimo, pretlačimo ali tudi kar zmeljemo. Kruh, kadar ga dodajamo namesto krompirja, navlažimo z vodo ali mlekom. Ožmemo in damo k mesu. Zabelimo z mastjo, na kateri smo prepražili sesekljano čebulo. Primešamo še strt česen in sesekljan peteršilj. Dodamo jajci, moko, sol in poper. Dobro premešamo, pregnetemo še z rokami, da postane voljno in elastično. Nekaj časa pustimo počivati. Oblikujemo majne cmoke. Paradižnikova omaka: V kožici razgrejemo mast, dodamo sladkor, ki naj zarumeni. Primešamo moko, jo tudi zarumeni-mo in razkuhamo z malo mrzle vode ali juhe. Primešamo paradižnik, po okusu dosolimo in popopramo. Odišavimo z rožmarinom. V gladko omako (če je treba jo pretlačimo) vložimo pripravljene cmoke. Kuhamo jih 20-30 minut. Vro naj prav počasi. Okus jedi spremenimo, če cmoke najprej opečemo in že pečene vložimo v omako in dobro prevremo. Vsak stil ima svoje dodatke Saj veste, lahko smo še tako skrbno oblečeni, brez pravih dodatkov, ki pri modi delujejo kot začimbe, pač ne gre. Ti poudarijo posamezne dele telesa in ob primernem make upu naredijo opazne ali pa še bolj opazne. Vsaka sezona prinese kaj novega, veliko pa je stvari, ki so večno modne. To so predvsem dodatki iz plemenitih kovin, ki pa si jih žal mlajše težko privoščijo, razen, če jim jih posodi mama. Zadnja leta niti ni treba imeti tako veliko pod palcem, da je tisto, kar želimo imeti kot modni dodatek, tudi resnično modno. Danes le nekaj o torbicah in bižuteriji. Grunge stil, torej stil novo hippyjev, potrebuje veliko rut in rutic ter raznih usnjenih trakov. V poštev pridejo tudi uhani iz teh materialov, veliko pa je tudi obdelanega lesa. Torbe izgledajo površno narejene, naredimo pa jih lahko iz kakšnih starih kavbojk ali platna tudi same. Na resice pri telovnikih, ki so pri tem stilu skoraj obvezne, ne pozabite. Poleg slabo ali sploh ne zavezanih športnih copat pridejo v poštev tudi visoki usnjeni čevlji na vezalke in okrogla sončna očala... Elegantnejše se bodo letos spogledovale z modo iz šestdesetih. Nekaj modelov balerink v različnih barvah in z nisko peto vidite tudi na sliki. Torbice so izrazitih oblik, prav tako barv. Zakaj ne bi bila torbica svetlo modra ali roza, seveda tudi čevlji? Poleg izrazitih in velikih gumbov, kijih uporabljamo tudi kot modni dodatek, še veliko bižuterije, ki spominja na majhne diamantke in (še vedno) perle... Krajevna skupnost Stara vas Z vseh koncev ekološko ogrožena Stara vas je naselje, v katerem še vedno živi največ pravih Velenjčanov, razprostrto ob robu Velenja. V zadnjih letih je kar nekako pozabljeno. To ugotavljajo tudi krajani Stare vasi, tako tisti, katerih rodovi tu živijo že stoletja, kot novi, ki so si svoj dom tu zgradili v času razcveta Velenja. O tem, kaj vse so uspeli v preteklih letih postoriti in kaj vsejih še čaka sedaj, ko se že ve, da bo letos občinski proračun krajevnim skupnostim namenil zelo malo denarja, smo se pogovarjali z predsednikom sveta KS Staro Velenje, Jožetom I^ekšetom. "V KS Stara Vas smo v preteklem obdobju sledili napredku in smo, kar se tiče telefona in KRS, to uredili, tudi ceste so takrat ustrezale. Danes je denarja na vseh koncih premalo in nekako ta KS obstaja kot obrobna KS, ki paje tranzit med zahodom in vzhodom šaleške doline in severno magistrata. Zato obstoječa cestišča nikakor ne ustrezajo takemu prometu, kije danes tu prisoten. Na tem področju je treba nekaj narediti. V tem momentu imamo zavezane roke, po eni strani zaradi denarja, po drugi strani pa zaradi tega, ker nimamo nadomestne ceste in tako sploh ne moremo delati rekonstrukcije kakršne koli ceste. Ideja, da se dela cesta ob železnici je stara. Po eni strani tudi na mojo iniciativo smo izdelali načrte in pridobili soglasja. Tu so bili veliki zapleti, sploh pri Železni- ci in Vekosu, vendar smo sedaj našli kompromis, tako da so osnovni dokumenti pripravljeni in bi v tem letu lahko pričeli z izgradnjo te ceste. S tem problem še ne bo rešen, hkrati bi morali rekonstruirati še druge ceste, ki vodijo na severno magistralo. V osnovi je bila zgrešena ideja, da so se industrijski objekti zgradili na zaprtem območju, ki nima urejenih cestnih povezav." V bodočnosti bo Stara vas bodila tudi obrtno cono, ki pa je spet pogojena s cestami. " Mi smo kot pogoj za postavitev te dali najprej cestno povezavo. Teoretično to pomeni, da se najprej zgradi cesta ob železnici, potem se lahko gradi obrtna cona. Po eni strani bi mi želeli, da imamo tu neko majhno mestece, industrijsko cono, da imajo obrtniki tu možnost gradnje, po drugi strani pa so spet problem kmetijska zemljišča. V naši KS je še nekaj pravih kmetov, ki jim nikakor ne smemo vzeti še zadnjih rodovitnih površin. V nobenem primeru ne bomo vsi zadovoljni, vendar bomo poskušali najti kompromis, da bo zadovoljna večina." pravi Jože Lekše. V krajevni skupnosti imajo tako ob veliko preobremenjenih cestah, neposredni bližini jezer, ugreznin in bližini TES, veliko ekoloških problemov, na katere stalno opozarjajo vsi krajani. "Pa še vetrovi pihajo v to smer, tako da smo v prvi fronti. Tega smo se zavedali že pred mnogo leti in na to tudi prvi opozarjali." Rekli smo že, da denarja za različna dela po KS letos ne bo veliko, zato nas je ob koncu zanimalo, kaj bodo letos vendarle uresničili. "V prvi vrsti želimo, da se v grobem izdela cesta ob železnici. In da dobimo vsaj toliko denarja, da dokončamo dela okoli doma krajevne skupnosti. Tu gre predvsem za ureditev okolice. Želimo pa tudi, da se izdela vsaj dokumentacija okoli črnih točk v tej KS na cestnih križiščih. To je tisto pri Kinu, pri Hrenu in da se uredi cesta skozi park, kije povsem dotrajana. Tu je še problem kanalizacije in drugega, kar je treba vzporedno rešiti." Zagnanost za delo med krajani v zadnjem času upada. Nič čudnega. Mnogo stvari so obljubljali že v preteklosti, pa se niso uresničile. Mnogi so svoja zemljišča prodali za drobiž, za dobrobit razvoja mesta, ki jim sedaj tega ne zna vrniti. Prvoselci znajo povedati marsikaj na to temo. Jože Lekše meni, da bo morda bolje, ko bo stekla lokalna samouprava, saj je trenutno vloga Krajevne skupnosti nekako nejasna. ■ Bojana Špegel Osnovna šola Livada Velenje Majhne "cvetke" za velike "rože" Sodobna šola za sodobne čase je takšna, ki otroka ne samo uči in vzgaja, ampak ga pripravlja za nadaljnjo samostojno življenje. V splet teh prizadevanj sodijo tako imenovani dan odprtih vrat šole, naravoslovni dan, na katerih učitelji otrokom na nevsiljiv, njim poljuben način predstavijo "dogodke i/, življenja". Na osnovni šoli Livada v Velenju so pred nedavnim žc drugič zapored izpeljali enega od življenjskih dogodkov - projekt z naslovom "Usmerimo našega mladostnika v zdrav način življen- ja." Pri tem so učitelji in učenci 7. razredov posebno pozornost namenili zasvojenosti z drogo. Projekt je lani med sodelujočimi vzbudil veliko zanimanje. "Kljub temu smo spet zadeli žebljico na glavico. Res skrbno in dobro pripravljeni referati otrok, zbran slikovni material, zvrhana mera pripravljenosti za sodelovanje so zgovorni dokazi za trditev. Čeprav smo se s temo že srečali, je tudi tokratna "obdelava" pokazala, da je še vedno nadvse aktualna" poudarja vodja projekta Mirjana Belak. Mirjana Belak: "Cilj takšnega naravoslovno, raziskovalnega dne so pomagati mlademu človeku najti pravo pot, ga na nevsiljiv način pripraviti na to, da se bo znal ubraniti, izogniti oziroma tudi rešiti, če na kriva pota že zaide." Izsledke, ki so jih učitelji in učenci pri več kot dva mcseca trajajočem "odkrivanju" našli, so pred nedavnim predstavili tudi staršem. Vsi skupaj so se pri primerjavi lanskih in letošnjih rezultatov raziskave gotovo razveselili. Iz nespodbudnih številk namreč vejejo drobne "cvetke", ki vlivajo samozavest in voljo pri vztrajanju na začrtani poti. Ob tej priložnosti so znova povabili medse pisateljico in žensko, ki se zlasti na slovenski obali precej ukvarja z zasvojenostjo z. drogo Marinko Fritz Kune ter ozdravljcnca Aljošo. Gostoma niso z velikim zanimanjem prisluhnili lc učenci, ampak tudi njihovi starši. Tako je tudi prav, saj osveščenosti ni nikoli dovolj, napačnih poti pa veliko na vsakem koraku in ob vsakem času . ■ tp Ježek - Klub mladih s posebnimi potrebami ■■■ni V skladu z razvojem družbene skrbi za duševno i n telesno motene osebe, je bilo v naši občini potrebno poiskati primerno pomoč. Te so potrebni zlasti tisti prizadeti mladostniki, ki končujejo obvezno šolanje. Pokazalo se je, da je najprimernejša rešitev zanje organiziranje kluba, v čigar okrilju lahko smiselno in zanimivo preživijo svoj prosti čas. Tako so prvega aprila 1992 društvo za pomoč duševno prizadeti in ravnateljica gospa Marija Kovačič v prostorih osnovne šole s prilagojenim programom Šmartno ustanovili klub Ježek. Javna dela v klubu je organizirala gospa Tanja Zapušek, dela s prizadetimi mladostniki sta se lotili Darja Fišer in Alenka Mimik, nesebično pa so jima pomagali mnogi prostovoljci. Na pomoč so priskočile tudi mnoge delovne organizacije: Tovarna usnja Šoštanj, Gorenjc-notranja oprema, Gorenje Keramika, Keramika Liboje, M club, HTZ - invalidske delavnice RLV in Tiskarna. Delo kluba jc podprlo ministrstvo za delo in Izvršni svet občine Velenje, ki jc dal soglasje za dopolnilo k statutu šole. Z njimi je postala šola Šmartno Organizacijska enota Varstveno delovnega centra, v okviru katerega bo klub Ježek deloval. Število varovancev kluba iz meseca v mesec raste, zato nastaja potreba po novih, večjih prostorih. Klub sedaj obiskuje enaindvajset mladih. Njihove aktivnosti so namenjene razvijanju ročnih spretnosti, zato delajo izdelke iz lesa, tkanin in paiprja, opravljajo preprosta montažna opravila in podobno. Obletnico delovanja so obeležili s prodajno razstavo izdelkov v delovnem prostoru. Ob tem se iskreno zahvaljujejo vsem podjetjem za odpadni material. Cilj in smisel druženja prizadetih v klubu je omogočiti polnejše življenje prizadetih mladostnikov in razbremeniti ožje družinsko okolje, ki jc sicer preobremenjeno in vsem tem nalogam samo ne more biti kos. Zato v klubu posvečajo veliko pozornost raznim oblikam družbenega življenja; organizirajo srečanja, izlete in obiske vrstnikov. Skupno življenje jc prvi korak k spoštovanju in upoštevanju različnosti. ■ Tatjana Novinšek Vitan Mal Nekaj o sebi Kdo ne pozna mladinskih filmov Sreča na vrvici in Poletje v školjki? Filma, ki sta "spravila" pred televizijske sprejemnike tudi odrasle. Najbrž ni naključje, da so avtorja obeh Vitana Mala učenci osnovne šole Livada iz Velenja povabili na letošnjo podelitev bralnih značk. Tokrat že drugič. In na tem srečanju je nastal tudi tale intervju: Vitan Mal:" Morda. Vendar, če je dovolj bogato, je eno življenje dovolj lepo." Kako pišete? Vitan Mal:" Tako, da tudi po osemkrat predelam neko stvar, preden jo dam uredniku. Najprej si naredim osnutek, nato nanj "obesim" zgodbo, pustim vse skupaj nekaj časa v predalu,..." Napisali ste knjigo o Bojanu Križaju? Vitan Mal:" Bojan je bil zame izziv. Sam ne znam smučat, želel pa sem napisati knjigo o tekmi za svetovni smučarski pokal. Šel sem v Kranjsko goro na takšno tekmovanje, tam srečal Križaja, se z njim dogovoril o sodelovanju in tako je nastala knjiga Začasen čas." Kritiki pravijo, da je vaše najboljše delo Baronov mlajši brat. Vitan Mal: "Ne vem. Zame je najboljša Ime mi je Tomaž." Je pisateljevanje težko delo? Vitan Mal: "Svinčnik ne tehta veliko, pisanje paje garanje. Pišem za to, da se izpovem, da mi je lažje. Pišem le po 2 uri na dan, vendar se izčrpam, ker poskušam takrat dati vse od sebe." Zakaj vam je ime Vitan? Vitan Mal. "Tako je hotel oče, kije bil zgodovinar. Na listič je napisal nekaj slovanskih imen in odločili so se za Vitana." Bomo letos prebirali kakšno vaše novo delo? Vitan Mal: "Od 24 knjig jih je do danes izšlo 19. Letos naj bi izšli dve, in sicer knjiga pravljic in nekaj o dojenčkih." ■ tap Nam poveste nekaj o sebi? Vitan Mal:" Doma sem v središču Ljubljane, stanujem v stari hiši. Film Sreča na vrvici je bil posnet pred 16 leti. Pravi naslov izvirnika, moje knjige, je Teci, teci kuža moj. Pripoved je vzeta iz mojih otroških dogodivščin. Glavni igralec v filmu nisem jaz, ampak se skrivam v "bajseku". Tako so me namreč klicali moji sošolci." Kaj vas je spodbudilo k pisanju? Vitan Mal:"Moj kuža ne, ampak sošolke v 4. razredu. Imel sem namreč več prvih ljubezni. Ker pa sem bil plašne narave, sem jim ljubezen izpovedal tako, da sem pisal." Katera je vaša prva knjiga? Vitan Mal:"Ime mi je Tomaž. Po njej je bil posnet film Poletje v školjki." Pravo in slikarstvo ste nameravali študirati? Vitan Mal:" Ja, pa sem bil preveč len za kaj takega. Tako sem pristal pri pisanju. Na leto narišem dve do tri slike, sicer pasem filmski snemalec naTV Slovenija." Pravijo, da bi radi živeli dve življenji? PREDSTAVITEV RELACIJSKE BAZE Informacjjski inženiring za okolje DOS in WIND0WS Sklicujoč se na našo obljubo v prejšnji številki Našega časa, smo vam pripravili drugi del v sklopu predstavitev programskih produktov iz družine BORLAND in MICROSOFT.Glede na uspeh oz. odziv prve predstavitve, kije bila 8.4.93, menimo, da uporabniki licenčnega softvvare - a potrebujejo sveže informacije in za to bomo poskrbeli v podjetju MAK, d.o.o. PARADOX je idealno relacijsko skladišče podatkov za uprav[janje vaSih poslovnih informacij in je za to dobilo več priznanj za odličnost, kot katerokoli drugo skladišče podatkov za PC računalnike.Novosti, ki vam jih prinaSa PARADOX: -za DOS okolje (bliskovita hitrost, uporabniški vmesnik (okenski), uporaba različnih vrst podatkov in zmoglivejSe programiranje) - za WINDOWS okolje (povezave PARADOX - ovih in d BASE - ovih tabel, takojšnje spremembe na podatkih, kreiranje formularjev, poročil in hitrih poizvedovanj, upravljanje vseh tipov podatkov)... OLE,...) razvoj vplivnih grafičnih aplikacij. Predstavitev relacijske baze PARADOX bo dne 22.4.93 v prostorih podjetja MAK, d.o.o. Efenkova 61/lll/c. Vse nadaljne informacije v zvezi s predstavitvijo dobite na tel. 063/852-460 Zlatoporočenca V mesecu marcu sta Jože in Frančiška Fijavž iz Kernikove ulice v Velenju ponovno stopila pred matičarja. Za njima je 50 skupnih let v zakonu, ki jima gaje obogatilo tudi rojstvo dveh sinov, Jožeta in Mirana. Jože je upokojen, sicer paje kot izučen kovač delal na RLV, medtem, ko je njegova žena Frančiška skrbela za dom in družino. Jože je rojen leta 1907, Frančiška 1916. Ko sta stopila v zakon, so bili časi težki. S trdno voljo in željo sta vse premagala, ostalo paje veliko lepih spominov. Ko sta prejšnji mesec še enkrat stopila pred matičarja in pred oltar v ccrkvi Sv. Marije na Starem trgu v Velenju, sta bila še posebej ponosna na svoja sinova in štiri vnuke. Vsi so jima zaželeli še veliko zdravja in razumevanja tudi v prihodnje. Tem čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. ■ sh ©©©©© Odvajanje Fant pride v trafiko, želi škatlico kondomov, plača, jih odpre in dva kondoma pusti na pultu, sam pa gre proti izhodu. -Mladenič, pozabili ste dva kondoma! -Vem, poskušam se odvaditi. Točna mera Dva prijatelja se pogovarjata medtem, ko sta se po dolgem času slučajno srečala. -Kaj je s teboj? Tako nerazpoložen si. -Razmišljam o mesarju, pri katerem kupujem že vrsto let. -Kaj se je zgodilo, te je ogoljufal? -Nisem prepričan, vendar sem včeraj na njegovi tehtnici zvagal pravkar rojenega sina in pokazala je 77 kilogramov. Področje Natakar iz velike restavracije zboli in odpeljejo ga v bolnišnico. Medtem ko leži na operacijski mizi, pride mimo zdravnik in natakar ga vpraša: -Prosim vas, pomagajte mi, zelo slabo se počutim. -Zal mi je, vendar to ni moja miza. Samo malo še počakajte, pa bo prišel moj kolega. Nevaren primer -Gospod zdravnik, se me še spominjate? Pred dvema letoma ste mi svetovali, naj se izogibam vsaki vlagi. -Kdo se ne bi spomnil! To je bil nevaren primer revma-tizma. -Sedaj sem se pozdravil pa sem vas prišel vprašat, ali se že lahko okopam? Ne bo škode! Maks dolga leta kupuje časopis pri istem prodajalcu. -Ih, pozabil sem denar! ugotovi nekega jutra. -Nič groznega.- odgovori prodajalec. -Boste pa jutri plačali. -Kaj pa, če danes ponoči umrem? -Ne bo velike škode! Smešno vprašanje Na vogalu prosjači berač: •Usmilite se me, ubogega slepca z dvanajstimi otroki... -Kako to, da imete toliko otrok? ga vpraša neka ženska. -Smešno vprašanje, gospa. Kako pa naj vidim, kaj delam? Sprejet -Saj si ves polomljen! Kaj je s teboj? •Pusti me, jahal sem na nekem poskusnem snemanju. -Pa? -Nič. Sprejeli so konja. Delovalo je! -Kako deluje dieta za hujšanje, ki sem jo predpisal vaši ženi?, vpraša zdravnik Vojča. -Odlično, zmanjkalo jo je že pred enim tednom! 15 - let Savinjskega gaja "Pozdrav pomladi" in "Jurijev sejem" Savinjski gaj ob Savinji v Mozirju slavi letos 15-letnico odkar razveseljuje, navdušuje in bogati vse, ki ga obiskujejo. In letos bo navduševal in presenečal še bolj, skozi vse leto. Uradno bo odprl svoja "vrata" 24.aprila. Pa to ne bo "odprtje kar tako". Res se bodo obiskovalcem pokazale gredice s 100.000 cvetovi pomladanskega cvetja, res se bo Gaj predstavil z vsem svojim bogastvom, njegovi marljivi skrbniki pa bodo po izrednih naporih v minulem obdobju poskrbeli še za marsikaj drugega, lepega in zanimivega. Na 24.aprila dan bodo pripravili "Jurijev sejem", "Pozdrav pomladi" imajo ime številne prireditve, ki se bodo zvrstile od tega dne preko prvomajskih praznikov, in teh ne bo malo. Že na začetku bodo organizatorji ponudili "cvetoče jezero"; kako znajo okrasiti ribnik so že dokazali in se bodo letos še bolj potrudili. V prazničnih dneh od 30.apri-la do 2.maja načrtujejo cvetlični in prodajni sejem, srečanje vrtnarjev in cvetličarjev, ki sodelujejo v Gaju s podelitvijo priznanj in plaket in vsem kar zraven sodi. Ob tej priliki so razpisali tudi nagradni natečaj za osnovnošolce za risbe z naslovom "cvetje -narava". Risbe bodo zbirali do konca šolskega leta, nagrade najboljšim pa podelili v jeseni in pripravili razstavo. Ko smo že pri jeseni, naj omenimo le še višek letošnjega slavja ob 15-letnici - to bo velika mednarodna razstava cvetja od 3.do 6.septembra. V zvezi z njo povejmo le še to, da bodo ob tej priložnosti v Gaju blagoslovili kapelico sv. Valentina, da bodo proslavili praznik KS Mozirje in 100 -letnico planinskega društva, poskrbeli za srečanje absolventov vrtnarske šole in še za kaj, pa naj bo tokrat dovolj. ■j P Gorenje Kulturnica Nova knjigarna v centru mesta Pravijo, da tudi knjiga v času sprememb dobiva svoj drugačen pomen in smisel. Zahteva poseben pristop, ta pa v medsebojni povezanosti založnika, knjigarne in uporabnika določeno mero znanja in raziskovalnega dela. Anarhija, ki vlada na področju ncizbornega pristopa do knjig, vzbuja pri uporabnikih določeno zmedo. . Takšno prepričanje jc vodilo zaposlene podjetja Gorenje Kulturnica k odprtju knjigarne v središču mesta Velenje. "Odprtost k tržišču in močna konkurenca sama po sebi narekujeta kakovosten zasuk na tem področju. In knjigarna Kul-turnice bo prav to, kar občani velenjske občine potrebujemo, kar vodi h kakovosti," pravi vodja podjetja za kulturo in kakovost življenja Gorenja Kulturnica Stanislava Pangeršič. Po njenem mnenju bo omenjena knjigarna najprej topel kotiček, v katerem se bodo ljudje srečevali, ob tem pa dobili potrebno informacijo. Postala naj bi torej informacijsko - promocijsko, kulturno ter izobraževalno središče. Kakovostna ponudba novitet v njej bo nudila pregled nad dogajanji na področju določene stroke. S promocijskimi predstavitvami teh bo postala vez med založniki, šolami, podjetji, posamezniki ter ustreznimi ustanovami. Sodelovanje z Epicentrom in Oxford centrom iz Ljubljane pa bo omogočilo slike s priznanimi tujimi založbami. In kaj je tisto, kar naj bi "prineslo" kakovost v Velenje? Knjige za menedžerje, literatura ter priročniki za vse strokovne profile, prisotne v velenjski občini, literalura za vzgojo in izobraževanje, za osebnostno rast in širšo humanistično vzgojo (filozofija, sociologija, pedagogika), slovarji, kasete in vsi drugi pripomočki za učenje tujih jezikov, kakovostne domače in tuje revije, ...Ob tem velja omeniti šc sodelovanje z založbo EWO iz Ljubljane, ki v okviru zbirke Arkada izdaja monografije znanih likovnih umetnikov. "To ne bo povsem običajna knjigarna. V njej bodo delali strokovni kadri, dejavnost pa bo vezana na delo delavnic, ki ponujajo znanja, potrebna za humanistično preobrazbo našega okolja. Odprta bo torej v svet in v njegove vrednote. Z vsem tem bo gotovo pripomogla k temu, da Velenje poleg geografske ne postane še duhovna provinca." Knjigarno Kulturnica bodo odprli v prostorih upravne zgradbe Ere v Velenju danes. ■ tp , • nvt v,-1 •a ' m* t^fcrtir. iLTrf v. »)• ■ C J V > ' ; V- . ; • v*,. mM/ :: "v-:-- i, , i . Za Radio vse! Urednica Radia Velenje M.Z. bo iz čiste ljubezni do tega medija opravila tečaj motornega letenja vAeroklubu v Lajšah. Vsak dan se bo potem vozila nad Šaleško dolino in zanalašč kdaj zašla tudi v tuj zračni prostor. Transparent, ki ga bo vlekla za seboj, je že naročila. Prepoznali jo boste po napisu: Radio Velenje je najboljši. Po težkih pogajanjih z urednikom Našega časa S. V. pa je pristala, da bo ob četrtkih vozila transparent: Naš čas je najboljši. Idejna rešitev je rešitev Našega časa! idejno rešitev kako nad čisto Velenje je nesporno prinesel Naš čas. Čeprav objavljena v prvoaprilski številki, so idejo razdelano v članku Po avstrijsko nad Velenje! sprejeli za svojo mnogi. Tudi tisti, ki so zapis o tem delili delegatom in predsednikom svetov krajevnih skupnosti na seji prejšnji teden. Žal je pr\'oaprilski Naš čas spregledal nekaj nadvse pomembnega: objaviti, da je ponatis prepovedan. Ker pa gre za skupno akcijo, se Naš čas tokrat ne huduje. Povsod so ušesa Optometra, hahaha! Gospa Pečovnik, podpredsednica IS, gospodu Mehu, predsedniku IS: "Kako boš kaj vesel, ko boš jutri v Našem času spel lahko prebral kaj o sebi? Če ne bi pisati o tebi in meni bi bila stran prazna." Optometer je takoj šel na delo, listal in listal, obračal in prevračal, a o gospe Pečovnikovi kaj dosti ni našel. Le enkrat samkrat se je Optometer spozabil. To je bilo tistikrat, ko je gospa odpovedala naš časopis. Srečko je "srečen" V rokah državne sekretarke za delo. gospe Jožice Puhar, je predsednik naše vlade plesal kot je igrala muzika. To velja tudi na splošno. Namreč, da domači vladni veljaki plešejo po taktirki državnih veličin. Ko je šlo za ples podjetnikov v Slovenj Gradcu, si je Jožica Puhar dovolila celo nekaj več smelosti. Zaplesala je v levo, kar pa Srečka Meha ni še malo zmedlo. Kot šef velenjske kulture je zavoje v levo spretno odvijal in dokazal, da smo predvsem v kulturi in plesu precej pred gospodarstvom. To pa je Puharjeva tako ali tako že vedela. Važno je bilo sodelovati in plesati "srečen" ples podjetnikov. Naše "farbe" na tuje Medtem, ko slikarji vneto uvažajo kvalitetne barve iz tujine, je naše gore list Jože ZIMzelen izvozil precej "farbe" v Avstrijo. V Celovcu so se zelo čudili, kako njihove akrile zmeša in posuši na ravno pravih mestih en čisto navaden šmarški Joža iz Slovenije. Še bolj pa so se čudili, ko je njihov župan pripravil daljši nagovor ob odprtju razstave, ob koncu pa je naročil umetniku, naj pozdravi svojega župana. Ker je priložnost za pozdrave vsem tukajšnjim županom , Jože ZIMzelen to sporoča kar optometrično prisrčno vsem tistim, katerim je Poldetov pozdrav namenjen. Vsak si naj vzame kar mu gre. Auf vviedersehen! Dali so "častno besedo" Več kot 1600 občanov Velenja je podpisalo "častno izjavo voznika " in s tem potrdilo odločenost, da prenehajo.... med drugim popivati, če sedajo za volan. Med oš t i rji je zdaj zavladala panika, češ.ja kdo bo pa zdaj pil? Vseh tristošestdeset kafičev in vinotočev se mora preživeti, brez potencialnih šoferskih pivcev pa bo še kdo na kant pršo. Kaj češ, častna beseda je častna, howgli. Iščejo urednika Turistična zveza občine Velenje išče urednika najnovejše monografije Velenja. Podrobnosti v zvezi s pogoji si naj kandidat prečita v rubriki Pisma bralcev v Našem času. Prijave pod šifro "kulturni dialogi". - _ m Krajevna skupnost Stara vas Z vseh koncev ekološko ogrožena Stara vas je naselje, v katerem še vedno živi največ pravih Velenjčanov, razprostrto ob robu Velenja. V zadnjih letih je kar nekako pozabljeno. To ugotavljajo tudi krajani Stare vasi, tako tisti, katerih rodovi tu živijo že stoletja, kot novi, ki so si svoj dom tu zgradili v času razcveta Velenja. O tem, kaj vse so uspeli v preteklih letih postoriti in kaj vsejih še čaka sedaj, ko se že ve, da bo letos občinski proračun krajevnim skupnostim namenil zelo malo denaija, smo se pogovarjali z predsednikom sveta KS Staro Velenje, Jožetom I^ekšetom. "V KS Stara Vas smo v preteklem obdobju sledili napredku in smo, kar se tiče telefona in KRS, to uredili, tudi ceste so takrat ustrezale. Danes je denarja na vseh koncih premalo in nekako ta KS obstaja kot obrobna KS, ki paje tranzit med zahodom in vzhodom šaleške doline in severno magis-tralo. Zato obstoječa cestišča nikakor ne ustrezajo takemu prometu, kije danes tu prisoten. Na tem področju je treba nekaj narediti. V tem momentu imamo zavezane roke, po eni strani zaradi denarja, po drugi strani pa zaradi tega, ker nimamo nadomestne ceste in tako sploh ne moremo delati rekonstrukcije kakršne koli ceste. Ideja, da se dela cesta ob železnici je stara. Po eni strani tudi na mojo iniciativo smo izdelali načrte in pridobili soglasja. Tu so bili veliki zapleti, sploh pri Železni- ci in Vekosu, vendar smo sedaj našli kompromis, tako da so osnovni dokumenti pripravljeni in bi v tem letu lahko pričeli z izgradnjo te ceste. S tem problem še ne bo rešen, hkrati bi morali rekonstruirati še druge ceste, ki vodijo na severno magistralo. V osnovi je bila zgrešena ideja, da so se industrijski objekti zgradili na zaprtem območju, ki nima urejenih cestnih povezav." V bodočnosti bo Stara vas bodila tudi obrtno cono, ki pa je spet pogojena s cestami. " Mi smo kot pogoj za postavitev te dali najprej cestno povezavo. Teoretično to pomeni, da se najprej zgradi cesta ob železnici, potem se lahko gradi obrtna cona. Po eni strani bi mi želeli, da imamo tu neko majhno mestece, industrijsko cono, da imajo obrtniki tu možnost gradnje, po drugi strani pa so spet problem kmetijska zemljišča. V naši KS je še nekaj pravih kmetov, ki jim nikakor ne smemo vzeti še zadnjih rodovitnih površin. V nobenem primeru ne bomo vsi zadovoljni, vendar bomo poskušali najti kompromis, da bo zadovoljna večina." pravi Jože Lekše. V krajevni skupnosti imajo tako ob veliko preobremenjenih cestah, neposredni bližini jezer, ugreznin in bližini TES, veliko ekoloških problemov, na katere stalno opozarjajo vsi krajani. "Pa še vetrovi pihajo v to smer, tako da smo v prvi fronti. Tega smo se zavedali že pred mnogo leti in na to tudi prvi opozarjali." Rekli smo že, da denarja za različna dela po KS letos ne bo veliko, zato nas je ob koncu zanimalo, kaj bodo letos vendarle uresničili. "V prvi vrsti želimo, da se v grobem izdela cesta ob železnici. In da dobimo vsaj toliko denarja, da dokončamo dela okoli doma krajevne skupnosti. Tu gre predvsem za ureditev okolice. Želimo pa tudi, da se izdela vsaj dokumentacija okoli črnih točk v tej KS na cestnih križiščih. To je tisto pri Kinu, pri Hrenu in da se uredi cesta skozi park, kije povsem dotrajana. Tu je še problem kanalizacije in drugega, kar je treba vzporedno rešiti." Zagnanost za delo med krajani v zadnjem času upada. Nič čudnega. Mnogo stvari so obljubljali že v preteklosti, pa se niso uresničile. Mnogi so svoja zemljišča prodali za drobiž, za dobrobit razvoja mesta, ki jim sedaj tega ne zna vrniti. Prvoselci znajo povedati marsikaj na to temo. Jože Lekše meni, da bo morda bolje, ko bo stekla lokalna samouprava, saj je trenutno vloga Krajevne skupnosti nekako nejasna. ■ Bojana Špegel Osnovna šola Livada Velenje Majhne "cvetke" za velike "rože" Sodobna šola za sodobne čase jc takšna, ki otroka ne samo uči in vzgaja, ampak ga pripravlja za nadaljnjo samostojno življenje. V splet teh prizadevanj sodijo tako imenovani dan odprtih vrat šole, naravoslovni dan, na katerih učitelji otrokom na nevsiljiv, njim poljuben način predstavijo "dogodke iz življenja". Na osnovni šoli Livada v Velenju so pred nedavnim že drugič zapored izpeljali enega od življenjskih dogodkov - projekt z naslovom "Usmerimo našega mladostnika v zdrav način življen- ja." Pri tem so učitelji in učcnci 7. razredov posebno pozornost namenili zasvojenosti z drogo. Projekt jc lani med sodelujočimi vzbudil veliko zanimanje. "Kljub temu smo spet zadeli žebljico na glavico. Res skrbno in dobro pripravljeni referati otrok, zbran slikovni material, zvrhana mera pripravljenosti za sodelovanje so zgovorni dokazi za trditev. Čeprav smo se s temo že srečali, je tudi tokratna "obdelava" pokazala, da je še vedno nadvse aktualna" poudarja vodja projekta Mirjana Belak. Mirjana Belak: "Cilj takšnega naravoslovno, raziskovalnega dne so pomagati mlademu človeku najti pravo pot, ga na nevsiljiv način pripraviti na to, da se bo znal ubraniti, Izogniti oziroma tudi rešiti, če na kriva pota že zaide." Izsledke, ki so jih učitelji in učenci pri več kot dva mcscca trajajočem "odkrivanju" našli, so pred nedavnim predstavili tudi staršem. Vsi skupaj so se pri primerjavi lanskih in letošnjih rezultatov raziskave gotovo razveselili. Iz nespodbudnih številk namreč vejejo drobne "cvctke", ki vlivajo samozavest in voljo pri vztrajanju na začrtani poti. Ob tej priložnosti so znova povabili medse pisateljico in žensko, ki se zlasti na slovenski obali precej ukvarja z zasvojenostjo z drogo Marinko Fritz Kune ter ozdravljenca Aljošo. Gostoma niso z velikim zanimanjem prisluhnili le učenci, ampak tudi njihovi starši. Tako je tudi prav, saj osveščenosti ni nikoli dovolj, napačnih poti pa veliko na vsakem koraku in ob vsakem času . ■ tp Ježek - Klub mladih s posebnimi potrebami V skladu z razvojem družbene skrbi za duševno i n telesno motene osebe, je bilo v naši občini potrebno poiskati primerno pomoč. Te so potrebni zlasti tisti prizadeti mladostniki, ki končujejo obvezno šolanje. Pokazalo se jc, da je najprimernejša rešitev zanje organiziranje kluba, v čigar okrilju lahko smiselno in zanimivo preživijo svoj prosti čas. Tako so prvega aprila 1992 društvo za pomoč duševno prizadeti in ravnateljica gospa Marija Kovačič v prostorih osnovne šole s prilagojenim programom Šmartno ustanovili klub Ježek. Javna dela v klubu je organizirala gospa Tanja Zapušek, dela s prizadetimi mladostniki sta se lotili Darja Fišer in Alenka Mimik, nesebično pa so jima pomagali mnogi prostovoljci. Na pomoč so priskočile tudi mnoge delovne organizacijo: Tovarna usnja Šoštanj, Gorcnje-notranja oprema, Gorenje Keramika, Keramika Liboje, M club, HTZ - invalidske dclavnice RLV in Tiskarna. Delo kluba jc podprlo ministrstvo za delo in Izvršni svet občine Velenje, ki je dal soglasje za dopolnilo k statutu šole. Z njimi je postala šola Šmartno Organizacijska enota Varstveno delovnega centra, v okviru katerega bo klub Ježek deloval. Število varovancev kluba iz meseca v mesec raste, zato nastaja potreba po novih, večjih prostorih. Klub sedaj obiskuje enaindvajset mladih. Njihove aktivnosti so namenjene razvijanju ročnih spretnosti, zato delajo izdelke iz lesa, tkanin in paiprja, opravljajo preprosta montažna opravila in podobno. Obletnico delovanja so obeležili s prodajno razstavo izdelkov v delovnem prostoru. Ob tem se iskreno zahvaljujejo vsem podjetjem za odpadni material. Čilj in smisel druženja prizadetih v klubu je omogočiti polnejše življenje prizadetih mladostnikov in razbremeniti ožje družinsko okolje, ki jc sicer preobremenjeno in vsem tem nalogam samo nc more biti kos. Zato v klubu posvečajo veliko pozornost raznim oblikam družbenega življenja; organizirajo srečanja, izlete in obiske vrstnikov. Skupno življenje jc prvi korak k spoštovanju in upoštevanju različnosti. ■ Tatjana Novinšek Vitan Mal Nekaj o sebi Kdo ne pozna mladinskih filmov Sreča na vrvici in Poletje v školjki? Filma, ki sta "spravila" pred televizijske sprejemnike tudi odrasle. Najbrž ni naključje, da so avtorja obeh Vitana Mala učenci osnovne šole Livada iz Velenja povabili na letošnjo podelitev bralnih značk. Tokrat že drugič. In na tem srečanju je nastal tudi tale intervju: Vitan Mal:" Morda. Vendar, če je dovolj bogato, je eno življenje dovolj lepo." Kako pišete? Vitan Mal:" Tako, da tudi po osemkrat predelam neko stvar, preden jo dam uredniku. Najprej si naredim osnutek, nato nanj "obesim" zgodbo, pustim vse skupaj nekaj časa v predalu,..." Napisali ste knjigo o Bojanu Križaju? Vitan Mal:" Bojan je bil zame izziv. Sam ne znam smučat, želel pa sem napisati knjigo o tekmi za svetovni smučarski pokal. Šel sem v Kranjsko goro na takšno tekmovanje, tam srečal Križaja, se z njim dogovoril o sodelovanju in tako je nastala knjiga Začasen čas." Kritiki pravijo, da je vaše najboljše delo Baronov mlajši brat. Vitan Mal: "Ne vem. Zame je najboljša Ime mi je Tomaž." Je pisateljevanje težko delo? Vitan Mal: "Svinčnik ne tehta veliko, pisanje paje garanje. Pišem za to. da se izpovem, da mi je lažje. Pišem le po 2 uri na dan, vendar se izčrpam, ker poskušam takrat dati vse od sebe." Zakaj vam je ime Vitan? Vitan Mal. "Tako je hotel oče, kije bil zgodovinar. Na listič je napisal nekaj slovanskih imen in odločili so se za Vitana." Bomo letos prebirali kakšno vaše novo delo? Vitan Mal: "Od 24 knjig jih je do danes izšlo 19. Letos naj bi izšli dve, in sicer knjiga pravljic in nekaj o dojenčkih." ■ tap Nam poveste nekaj o sebi? Vitan Mal:" Doma sem v središču Ljubljane, stanujem v stari hiši. Film Sreča na vrvici je bil posnet pred 16 leti. Pravi naslov izvirnika, moje knjige, je Teci, teci kuža moj. Pripoved je vzeta iz mojih otroških dogodivščin. Glavni igralec v filmu nisem jaz, ampak se skrivam v "bajseku". Tako so me namreč klicali moji sošolci." Kaj vas je spodbudilo k pisanju? Vitan Mal:"Moj kuža ne, ampak sošolke v 4. razredu. Imel sem namreč več prvih ljubezni. Ker pa sem bil plašne narave, sem jim ljubezen izpovedal tako, da sem pisal." Katera je vaša prva knjiga? Vitan Mal:"Ime mi je Tomaž. Po njej je bil posnet film Poletje v školjki." Pravo in slikarstvo ste nameravali študirati? Vitan Mal:" Ja, pa sem bil preveč len za kaj takega. Tako sem pristal pri pisanju. Na leto narišem dve do tri slike, sicer pasem filmski snemalec naTV Slovenija." Pravijo, da bi radi živeli dve življenji? informacijski inženiring PREDSTAVITEV RELACIJSKE BAZE PARADOX za okolje DOS In WIND0WS Sklicujoč se na našo obljubo v prejšnji številki Našega časa, smo vam pripravili drugi del v sklopu predstavitev programskih produktov iz družine BORLAND in MICROSOFT.Glede na uspeh oz. odziv prve predstavitve, kije bila 8.4.93, menimo, da uporabniki licenčnega softvvare - a potrebujejo sveže informacije in za to bomo poskrbeli v podjetju MAK, d.o.o. PARADOX je idealno relacijsko skladišče podatkov za upravljanje vaših poslovnih informacij in je za to dobilo več priznanj za odličnost, kot katerokoli drugo skladišče podatkov za PC raCunalnike.Novosti. ki vam jih prinaša PARADOX: -za DOS okolje (bliskovita hitrost, uporabniški vmesnik (okenski), uporaba različnih vrst podatkov in zmoglivejše programiranje) - za WINDOWS okolje (povezave PARADOX - ovih in dBASE -ovih tabel, takojšnje spremembe na podatkih, kreiranje formularjev, poročil in hitrih poizvedovanj, upravljanje vseh tipov podatkov)... OLE,...) razvoj vplivnih grafičnih aplikacij. Predstavitev relacijske baze PARADOX bo dne 22.4.93 v prostorih podjetja MAK, d.o.o. Efenkova 61/lll/c. Vse nadaljne informacije v zvezi s predstavitvijo dobite na tel. 063/852-460 V mesecu marcu sta Jože in Frančiška Fijavž iz Kernikove ulice v Velenju ponovno stopila pred matičarja. Za njima je 50 skupnih let v zakonu, ki jima gaje obogatilo tudi rojstvo dveh sinov, Jožeta in Mirana. Jože je upokojen, sicer paje kot izučen kovač delal na RLV, medtem, ko je njegova žena Frančiška skrbela za dom in družino. Jože je rojen leta 1907, Frančiška 1916. Ko sta stopila v zakon, so bili časi težki. S trdno voljo in željo sta vse premagala, ostalo paje veliko lepih spominov. Ko sta prejšnji mesec še enkrat stopila pred matičarja in pred oltar v cerkvi Sv. Marije na Starem trgu v Velenju, sta bila šc posebej ponosna na svoja sinova in štiri vnuke. Vsi so jima zaželeli še veliko zdravja in razumevanja tudi v prihodnje. Tem čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. ■ sh Zlatoporočenca Odvajanje Fant pride v trafiko, želi škatlico kondomov, plača, jih odpre in dva kondoma pusti na pultu, sam pa gre proti izhodu. -Mladenič, pozabili ste dva kondoma! -Vem, poskušam se odvaditi. Točna mera Dva prijatelja se pogovarjata medtem, ko sta se po dolgem času slučajno srečala. -Kaj je s teboj? Tako nerazpoložen si. -Razmišljam o mesarju, pri katerem kupujem že vrsto let. -Kaj se je zgodilo, te je ogoljufal? -Nisem prepričan, vendar sem včeraj na njegovi tehtnici zvagal pravkar rojenega sina in pokazala je 77 kilogramov. Področje Natakar iz velike restavracije zboli in odpeljejo ga v bolnišnico. Medtem ko leži na operacijski mizi, pride mimo zdravnik in natakar ga vpraša: •Prosim vas, pomaga jte mi, zelo slabo se počutim. -Zal mi je, vendar to ni moja miza. Samo malo še počakajte, pa bo prišel moj kolega. Nevaren primer -Gospod zdravnik, se me še spominjate? Pred dvema letoma ste mi svetovali, naj se izogibam vsaki vlagi. -Kdo se ne bi spomnil! To je bil nevaren primer revma-tizma. -Sedaj sem se pozdravil pa sem vas prišel vprašat, ali se že lahko okopatn? Ne bo škode! Maks dolga leta kupuje časopis pri istem prodajalcu. -Ih, pozabil sem denar! ugotovi nekega jutra. -Nič groznega.- odgovori prodajalec. -Boste pa jutri plačali. •Kaj pa, če danes ponoči umrem? •Ne bo velike škode! Smešno vprašanje Na vogalu prosjači berač: -Usmilite se me, ubogega slepca z dvanajstimi otroki... -Kako to, da imete toliko otrok? ga vpraša neka ženska. •Smešno vprašanje, gospa. Kako pa naj vidim, kaj delam? Sprejet -Saj si ves polomljen! Kaj je s teboj? -Pusti me, jahal sem na nekem poskusnem snemanju. -Pa? -Nič. Sprejeli so konja. Delovalo je! -Kako deluje dieta za hujšanje, ki sem jo predpisal vaši ženi?, vpraša zdravnik Vojča. -Odlično, zmanjkalo jo je že pred enim tednom! 15-let Savinjskega gaja "Pozdrav pomladi" in "Jurijev sejem" Savinjski gaj ob Savinji v Mozirju slavi letos 15-letnico odkar razveseljuje, navdušuje in bogati vse, ki ga obiskujejo. In letos bo navduševal in presenečal še bolj, skozi vse leto. Uradno bo odprl svoja "vrata" 24.aprila. Pa to ne bo "odprtje kar tako". Res se bodo obiskovalcem bodo organizatorji ponudili pokazale gredice s 100.000 cvetovi pomladanskega cvetja, res se bo Gaj predstavil z vsem svojim bogastvom, njegovi marljivi skrbniki pa bodo po izrednih naporih v minulem obdobju poskrbeli še za marsikaj drugega, lepega in zanimivega. Na 24.aprila dan bodo pripravili "Jurijev sejem", "Pozdrav pomladi" imajo ime številne prireditve, ki se bodo zvrstile od tega dne preko prvomajskih praznikov, in teh ne bo malo. Že na začetku "cvetoče jezero"; kako znajo okrasiti ribnik so že dokazali in se bodo letos še bolj potrudili. V prazničnih dneh od 30.apri-la do 2.maja načrtujejo cvetlični in prodajni sejem, srečanje vrtnarjev in cvetličarjev, ki sodelujejo v Gaju s podelitvijo priznanj in plaket in vsem kar zraven sodi. Ob tej priliki so razpisali tudi nagradni natečaj za osnovnošolce za risbe z naslovom "cvetje -narava". Risbe bodo zbirali do konca šolskega leta, nagrade najboljšim pa podelili v jeseni in pripravili razstavo. Ko smo že pri jeseni, naj omenimo le še višek letošnjega slavja ob 15-letnici - to bo velika mednarodna razstava cvetja od 3.do 6.septembra. V zvezi z njo povejmo le še to, da bodo ob tej priložnosti v Gaju blagoslovili kapelico sv. Valentina, da bodo proslavili praznik KS Mozirje in 100 -letnico planinskega društva, poskrbeli za srečanje absolventov vrtnarske šole in še za kaj, pa naj bo tokrat dovolj. Gorenje Kulturnica Nova knjigarna v centru mesta Pravijo, da tudi knjiga v času sprememb dobiva svoj drugačen pomen in smisel. Zahteva poseben pristop, ta pa v medsebojni povezanosti založnika, knjigarne in uporabnika določeno mero znanja in raziskovalnega dela. Anarhija, ki vlada na področju neizbornega pristopa do knjig, vzbuja pri uporabnikih določeno zmedo. . Takšno prepričanje je vodilo zaposlene podjetja Gorenje Kulturnica k odprtju knjigarne v središču mesta Velenje. "Odprtost k tržišču in močna konkurenca sama po sebi narekujeta kakovosten zasuk na tem področju. In knjigarna Kul-turniee bo prav to, kar občani velenjske občine potrebujemo, kar vodi h kakovosti," pravi vodja podjetja za kulturo in kakovost življenja Gorenja Kulturnica Stanislava Pangeršič. Po njenem mnenju bo omenjena knjigarna najprej topel kotiček, v katerem se bodo ljudje srečevali, ob tem pa dobili potrebno informacijo. Postala naj bi torej informacijsko - promocijsko, kulturno ter izobraževalno središče. Kakovostna ponudba novitet v njej bo nudila pregled nad dogajanji na področju določene stroke. S promocijskimi predstavitvami teh bo postala vez med založniki, šolami, podjetji, posamezniki ter ustreznimi ustanovami. Sodelovanje z Epicentrom in Oxl"ord centrom iz Ljubljane pa bo omogočilo stike s priznanimi tujimi založbami. In kaj je tisto, kar naj bi "prineslo" kakovost v Velenje? Knjige za menedžerje, literatura ter priročniki za vse strokovne profile, prisotne v velenjski občini, literatura za vzgojo in izobraževanje, za osebnostno rast in širšo humanistično vzgojo (filozofija, sociologija, pedagogika), slovarji, kasete in vsi drugi pripomočki za učenje tujih jezikov, kakovostne domače in tuje revije, ...Ob tem velja omenili šc sodelovanje z založbo EWO iz Ljubljane, ki v okviru zbirke Arkada izdaja monografije znanih likovnih umetnikov. "To ne bo povsem običajna knjigarna. V njej bodo delali strokovni kadri, dejavnost pa bo vezana na delo delavnic, ki ponujajo znanja, potrebna za humanistično preobrazbo našega okolja. Odprta bo torej v svet in v njegove vrednote. Z vsem tem bo gotovo pripomogla k temu, da Velenje poleg geografske ne postane še duhovna provinca." Knjigarno Kulturnica bodo odprli v prostorih upravne zgradbe Ere v Velenju danes. ■ t p r. . t S t v* >•„ časti PiiWiW i : • M , ' v ' "1 r. V IV 'v. ». j ■ ».{ mM -. ' -X :' 1 X. -m * i ' v - L ,•>'• • *? v i- ' , tf •: v' • K1 < s i Za Radio vse! Urednica Radia Velenje M.Z. bo iz čiste ljubezni do tega I medija opravila tečaj motornega letenja vAeroklubu v Lajšah. Vsak dan se bo potem vozila nad Šaleško dolino in zanalašč I kdaj zašla tudi v tuj zračni prostor. Transparent, ki ga bo vlekla za seboj, je že naročila. Prepoznali jo boste po napisu: Radio Velenje je najboljši. Po težkih pogajanjih z urednikom Našega časa S. V. pa je pristala, da bo ob četrtkih vozila trans-I parent: Naš čas je najboljši. i idejna rešitev je rešitev Našega časa! Idejno rešitev kako nad čisto Velenje je nesporno prinesel Naš čas. Čeprav objavljena v prvoaprilski številki, so idejo razdelano v članku Po avstrijsko nad Velenje! sprejeli za svojo mnogi. Tudi tisti, ki so zapis o tem delili delegatom in predsednikom svetov krajevnih skupnosti na seji prejšnji teden. Žal je prvoaprilski Naš čas spregledal nekaj nadvse pomembnega: I objaviti, da je ponatis prepovedan. Ker pa gre za skupno akci-I jo, se Naš čas tokrat ne huduje. Povsod so ušesa Optometra, hahaha! Gospa Pečovnik, podpredsednica IS, gospodu Mehu, predsedniku IS: "Kako boš kaj vesel, ko boš jutri v Našem času spet lahko prebral kaj o sebi? Če ne hi pisali o tebi in meni bi bila stran prazna." Optometer je takoj šel na delo, listal in listal, obračal in prevračal, a o gospe Pečovnikovi kaj dosti ni našel. Le enkrat samkrat se je Optometer spozabil. To je bilo tistikrat, ko je gospa odpovedala naš časopis. Srečko je "srečen" V rokah državne se-I kretarke za delo, gospe , Jožice Puhar, je predsednik naše vlade plesal kot I je igrala muzika. To velja tudi na splošno. Namreč, I da domači vladni veljaki i plešejo po taktirki I državnih veličin. Ko je šlo za ples podjetnikov v Slovenj Gradcu, si je I Jožica Puhar dovolila celo nekaj več smelosti. I Zaplesala je v levo, kar i pa Srečka Meha ni še malo zmedlo. Kot šef velenjske kulture je I zavoje v levo spretno odvijal in dokazal, da smo predvsem v kulturi in plesu precej I pred gospodarstvom. To pa je Puharjeva tako ali tako že vede-I la. Važno je bilo sodelovati in plesati "srečen" ples podjetni-, kov. Naše "farbe" na tuje Medtem, ko slikarji vneto uvažajo kvalitetne barve iz tu- ■ jine, je naše gore list Jože ZIMzelen izvozil precej "farbe" v A vstrijo. V Celovcu so se zelo čudili, kako njihove akrile zmeša in posuši na ravno pravih mestih en čisto navaden šmarški I Joža iz Slovenije. Še bolj pa so se čudili, ko je njihov župan | pripravil daljši nagovor ob odprtju razstave, ob koncu pa je I naročil umetniku, naj pozdravi svojega župana. Ker je i priložnost za pozdrave vsem tukajšnjim županom , Jože ZIM- , zelen to sporoča kar optometrično prisrčno vsem tistim, kat- ' erim je Poldetov pozdrav namenjen. Vsak si naj vzame kar mu I gre. Auf wiedersehen! Dali so "častno besedo" Več kot 1600 občanov Velenja je podpisalo "častno izjavo voznika " in s tem potrdilo odločenost, da prenehajo.... med I drugim popivati, če sedajo za volan. Med oštirjije zdaj zav-| ladala panika, češ, ja kdo bo pa zdaj pil ? Vseh tristošestdeset I kafičev in vinotočev se mora preživeti, brez potencialnih šofer-| s ki h pivcev pa bo še kdo na kant pršo. Kaj češ, častna beseda ■ je častna, howgh. Iščejo urednika Turistična zveza občine Velenje išče urednika najnovejše monografije Velenja. Podrobnosti v zvezi s pogoji si naj kan-, didat prečita v rubriki Pisma bralcev v Našem času. Prijave pod šifro "kulturni dialogi". — — — — — —.J Atletski klub Velenje iS 8 Velik priliv mladih Zimska sezona atletskih tekmovanj, ki se je začela novembra s klubskimi mitingi, je preko mednarodnih tekmovanj dosegla vrhunec z državnimi prvenstvi v dvorani za sprinte, ovire in skoke, na prostem pa v metih in krosu. Kakovost doseženih rezultatov, udeležba tekmovalcev in gostota tekmovanj, znova potrjujejo dejstvo, da je atletika šport, ki je prisoten skozi vse leto. Prav tako je bilo znova potrjeno pravilo, da mora vsak, ki želi dosegati dobre rezultate v letnem delu tekmovanj, svojo pripravljenost preveriti in potrditi v zimskem delu. Pri velenjskem atletskem klubu sc tega dobro zavredajo, zato so se vseh tekmovanj v zimskem delu udeležili s ciljem doseči kar najboljše rezultate na državnih prvenstvih. Sekretariat kluba je vse aktivnosti v zimskem delu ocenil izredno ugodno. Predvsem jc pomembno dejstvo, da se velenjski atleti ponovno pojavljajo v sprintu, tekih na ovirah, metih, skokih in seveda nadaljujejo uspehe v tekih na srednje proge kjer so že vrsto let vodilni v državi. Veliko pove zlasti podatek, da imajo v klubu znova mlado generacijo, ki že posega po vidnih uvrstitvah, osvaja medalje na državnih prvenstvih, hkrati pa predstavlja velik razvojni potencial za še boljše dosežke. Njihov čas seveda šele prihaja, zagotovilo nadaljnje uspešnosti paje dobro organizirano strokovno delo, kar zagotavlja reden priliv svežih moči in dvig kakovosti dosežkov. V zimski sezoni 1992/93 so atleti AK Velenje na uradnih državnih prvenstvih v sprintu, teku z ovirami, daljini, metih in crossu osvojili: 9 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih medalj. Poleg tega seje veliko naših atletov uvrstilo v finalni del tekmovanj. Naj poimensko omenim samo tiste, ki so osvojili odličja: Lidija Koča in Mirsada Tabakovič v metih, Jolanda Steblovnik, Sladana Petkovič, Bade-ma Djedovič in Bekim Bahtiri v crossu, ekipa Velenje v crossu, ki je že šestič zapored osvojila naslov državnega prvaka: Marko Štor, Aleš Janžovnik, Peter Poles, Sergej Šalam-on, Matjaž Kranjc in Tina Steinbach-er v sprintu, teku na ovirrah in daljini. Poleg omenjenih je še dosti mladih, ki ne zaostajajo veliko za naštetimi in se bodo prav gotovo že letos vpisali med nosilce odličij v svojih kategorijah. Vodstvo kluba je za najboljše prednedavnim skupaj s starši pripravilo sprejem, na katerem je predsednica kluba Dragica Kotnik čestitala atletom za dosežene rezultate in se zahvalila staršem za pomoč pri športnem udejstvovanju njihovi-ih otrok. Trenerji pa so spregovorili o bodočih tekmovanjih in rezultatih, ki jin načrtujejo v sezoni 1993. Prvenstvo velenjske občine v krosu SliRffiiSliiiittffiiiiillilKSKS Srednješolcem ni do teka v naravi Razveseljivo, na občinsko prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole obane Velo^je so športni pedagogi iz osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja ter Šmar-tnega ob Paki pripeljali kar 492 učenk in učencev od 3. do 8. razreda. Začudeni pa so bili prireditelji AK Velenje ter Športna šola Velenje, saj se tega sicer množičnega tekmovanja saj iz srednjih šol ni bik) nobenega tekmovalca; to seveda pomeni da prvenstv a za srednje šole sploh niso mogli izvesti. Najbolje uvščeni tekmovalci bodo v soboto nastopili na državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole v Kopru. Rezultati: Ekipni vrstni red: I. Oš Livada 197 točk. 2. Šalek 147,3. Bratov Mravljakov 187. Posamične uvrstitve: učenke 3. in 4. razredov -750 m: Mrkonjič OŠ Šmartno, 2. Ko-privec OŠ Anton Aškerc, 3. Fazlič OŠ Bratov Mravljak; učenke 5. razreda -lOOOm: I. SrcbotnikOŠ MPT, 2. Sag- maister OŠ Livada, 3. Pašagič OŠ Livada; učenke 6. razreda - 1000 m: I. tešanovič OŠ Livada. 2. Dordevič OŠ Bratov Mravljak, 3. Runjak OŠ Bratov Mravljak: učenke 7. razreda - 1000 m: 1. Pugelj MPT. 2. Petkovič Oš Livada, 3. Bukovec OŠ Livada; učenke 8. razreda -1000 m: I. Kramer OŠ Šalek, 2. Mu-jkič OŠ Šalek, 3. Šmid OŠ Livada; učenci 3. in 4. razreda - 750 m: 1. Roglšek OŠ Šalek. 2. Pokleka OŠ B.L Šmartno ob Paki, 3. Plinel OŠ Šalek; učenci 5. razreda -1000 m: 1. Adam OŠ Livada, 2. Hojnik OŠ Šalek, 3. Blatešič OŠ Anton Aškerc; učenci 6. razreda -1000 m: 1. Peljto OŠ Biba Ročk, 2. Rajh OŠ Bratov Mravljak, 3. Primožič OŠ Livada; učenci 7. razreda - 1000 m: 1. Videmšek OŠ Bratov Mravljak, 2. Ve-denik OŠ Livada, 3. Njenič OŠ Livada; učenci 8. razreda -1000 m: 1. Žagar OŠ Bratov Mravljak, 2. Temik OŠ Šalek, 3. Kranjc OŠ Bratov Mravljak. Tenis K « SS SS5 Ponovni uspeh Srebotnikove Na dobro obiskanem teniškem turnirju do 14 let v Slovenski Bistrici, kjer seje zbralo 130 dečkov in 67 deklic, je ponovno zablestela mlada nadarjena igralka ŠTK Katarina Steblovnik, ki je še v finalu tesno izgubila s starejšo Ogrizekovo (ŽTK MB) z rezultatom 6:4; 7:5.Od ostalih deklic je še viden uspeh zabeležila Glušičeva, ki seje preko kvalifikacij prebila do 2. kola. Pri dečkih sta Napotnik in Lisec izgubila že v 1. kolu glavnega turnirja. Črešnik se turnirja ni udeležil, ker je v istem času igral v Italiji s povabilom TZS. ■ Alojz Benetek Namizni tenis SS«S>SS?8B!3SISS«j88i8SSS Rezultati niso slučajni Mladi igralci velenjskega namiznoteniškega kluba so tudi tokrat na 2. državnem mladinskem prvestvu dokazali, da njihovi uspehi niso zgolj slučajnost, saj so v Novem Mestu zaigrali odlično. Med posamezniki je nesrečno z razliko izgubil Jure Slatinšek z reprezentantom Ruparjem (Kovina), kar paje bilo tudi največ, kar seje dalo doseči. Že njegova uverstitev v finalno skupino je bila lep dosežek. Tudi par Tadej Vodušek - Uroš Slatinšeek jc vse do četrtfinala dobesedno pomenil največje presenečenje in prav par Rupar - Kastelec iz Kovine - Olimpije je bil tisti, kije našim zaprl pol morda k zmagi. Še rezultati našega para: Era:Merkur (Kranj) 2:0, Era:Radlje 2:0, Era:Kajuh-Slovan 2:0 in že omenjena dvojica Erz:Kovina 1:2(20:22,21:18, 18:21). Sedaj sledi kratka prekinitev zaradi mednarodnih tekem in priprav kadetske reprezentance Sloveije, kamor sta poklicana tudi Uroš Slatinšek in kot rezerva najmanjiši reprezentant Slovenije Damijan Vodušek. ■ Sekretar kluba: Stane Gruber Nogomet « S8 ® m ss> k « "Rudarji" za las ob točko Nogometaši Rudarja tudi po šestih kolih pomladanskega dela prvenstva še niso okusili slasti zmage. V nadaljevanju so osvojili vsega 3 točke, vendar po mnenju trenerja Draga Kostanjška kljub temu le za točko zaostajajo za načrtom. Prav to točko pa bi lahko osvojili na nedeljskem gostovanju pri Elektroelementih v Zagorju. V povprečni tekmi si nobena od obeh ekip ni priigrala izrazitejše priložnosti, točka za goste paje splavala po vodi samo 5 minut pred koncem srečanja, ko so domačini po strelu iz kota spretno in srečno porinili žogo v velenjsko mrežo. V prvi slovenski nogometni ligi so včeraj igrali redno kolo. Nogometaši Rudarja so gostili ekipo mariborskega Železničarja, njihov nedeljski nasprotnik pa bo Steklar. Prvi poraz spomladi Z drugega gostovanja pri prvouvrščeni ekipi so se Šmarčani vrnili v spomladanskem delu prvenstva prvič poraženi. Začeli so izredno napadalno in že v drugi minuti je strel Malusa z glavo šel čez vrata. Tekma je bila enakovredna vendar so domačini povedli v 17 minuti. Šmarčani so napadali, vendar so domačini z igo v obrambi pokazali, da so zares vodilno moštvo v II. ligi. Dve minute pred koncem polčasa so dosegli s strelom iz 16-ih metrov drugi zadetek. Takoj v začetku drugega polčasa je strelec Breznikar že tretjič premagal Magriča. V 55. minuti paje Irman s prostega strela znižal rezultat, ki pa se do konca tekme ni spremenil. V nedeljo bodo Šmarčani gostili doma ekipo Domžal (16.30). V torek, 20. aprila, bo gostovala v Šmartnem državna reprezentanca Slovenije do 23 let, ki se bo pripravljala za Mediteranske igre v Topolšici in bo odigrala ob 17. uri tekmo z domačim drugoligašem. ■ Janko G. Ljubenci nadoknadili točki Nogometaši Ljubnega so se z gostovanja v Štorah vrnili z obema točkama. Domačega Kovinarja so v petek povserm nadigrali in premagali z 1:0, ob tem pa nespretno in nesrečno zapravili vsaj še pet izrednih priložnosti. S tem so vsaj delno nadoknadili poraz v prejšnjem (prvem pomladanskem kolu) na domačem igrišču z vodilnimi Brežicami. V naslednjem kolu se bodo v soboto na domačem igrišču srečali z ekipo Vranskega. __■JP Goool... ETI ElektroelementrRudar 1:0 (0:0) ZAGORJE - Igrišče Zagorja, gledalcev 200, sodnik Turk iz Maribora. STRELEC: 1:0 - Balagič (85). RUDAR: Čanic, Polovšak, Bulajic, Grajfoner, Oblak, Doler, Omerovic', Karič, Muslimovič, Cvikl, Golač (Mešanovič). Istragas Jadran:ERA Šmartno 3:1 (2:0) DEKANI - Igrišče Jadrana, gledalcev 250, sodnik Mc Dovvell iz Ljubljane. ERA ŠMARTNO: Magrič, Fajdiga, Žurej, Brajdič, lrman, Maglica, Ko-strež, Mašič, Malus, Druškovič, Rudnik. Slovenija:Hrvaška 20:21 (12:9) X ® % ® ® % % % M % ® ® X % ® % !& % ® & >11 m % <11 » Puc odločil Namesto z reprezentanco Gruzije so se slovenski rokometaši sestali sredi minulega tedna v prijateljski mednarodni tekmi z igralci Hrvaške. Gledalci so bili kar malce presenečeni, ker je v reprezentanci te sosednje države nastopil tudi nekdanji igralec RK Gorenje Iztok Puc in ob prihodu na igrišče so mu namenili tudi nekaj žvižgov. Izok Puc nam je kasneje povedal, da seje odločil, da bo živel v Zagrebu, zato tudi igranje za hrvaško reprezentanco. V prvem počasu so bili Slovenci boljši, saj so vodili kar za tri zadetke, takoj v drugem povečali vodstvo na štiri. V enakovrednih zadnjih trenutkih srečanja paje odločil strel Iztoka Puca. Štiri sekunde pred koncem tekme je namreč premagal slovenskega vratarja. Za slovensko reprezentanco, ki sta jo vodila trener Tone Tiselj in njegov pomočnik Miro Požun, je igral tudi Borut Plaskan (RK Gorenje) in dosegel en zadetek. Rokomet m m « sa ŽS ■<& % Dečki državni prvaki Mladi rokometaši RK Gorenje so na državnem prvenstvu za starejše dečke osvojili prvo mesto. Najprej so sicer izgubili z Ribnico, nato pa so premagali Pivovarno Laško in Kolinsko Slovan. Vrstni red je bil torej : Gorenje, Kolinska Slovan, KVM Ribnica in Pivovarna Laško. Najboljši igralec in strelec turnirja je bil Branko Tamše, pod vodstvom trenerja Bojana Požuna pa so za ekipo Gorenja igrali še Msario Banovič, Draško Stanko-vič, Mitja Žgavec, Rok Maček, Željko Stevanovic, Tadej Majhen, Iztok Gajšek, Mitja Gavriloski, Mitja Hrastnik, Aleš Dolinšek in Robi Lanišček. V soboto, lO.aprila, je bil v Rdeči dvorani turnir dečkov letnik 1979 in mlajši. Najboljši so bili mladi igralci RK Gorenje, ki so premagali vse ekipe in sicer KVM Ribnico s 14.12, Šešir(Škofja Loka) 18:11 in Kolinsko Slovan 15:11. Vrstni red: Gorenje, KVM Ribnica, Kolinska Slovan in Šešir. Kegljanje ss Si » ss » m « Mladinci tretji v ligi S tekmo med Šoštanjem in Konstruktorjem iz Maribora seje končalo prvo mladinsko državno prvenstvo v vzhodni ligi. Šoštanjski mladinci so v preteklem tednu sicer odigrali dve težki tekmi. Najprej so doma kar z 250 keg-lji razlike izgubili z vrstniki Celja, nato pa prvaku Konstruktorju nudili močna odpor in klonili s 120 keglji. S tremi točkami so v Jjgi osvojili 3.mesto, v končnico pa sta se uvrstili ekipi Konstruktorja in Celja. Prvenstrvo v članski konkurenci je sicer končano, vendar šoštanjski kegljači ne počivajo. Na domačem kegljišču se vneto pripravljajo na prvenstvo posameznikov in parov in za nastope na raznih turnirjih širom po Sloveniji. ■ L.F. Skupaj z Našim časom izbiram NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Žel imo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. KUPON ^ ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki: Ime in Priimek:............. Točen naslov:................. Mali nogomet - Prvak Sportklub Po več letih je pod pobudo in organizacijo Sportkluba ponovno steklo zimsko prvenstvo malega nogometa . Dvajset ekip je med seboj igralo po enokrožnem sistemu. V nedeljo so odigrali zadnja dva kola, v katerem je prav zadnja tekma odločala o končni razvrstitvi prav pod vrhom. Rezultati: Zlatorog-Lir 2:3, Sportklub-Beli labodi 5:0, KMN 47-MM 3:3, Dolič-Gorica 1:2, prijatelji-KMN Škale Fori 3:1, Texas-Saloon Konovo 1:2, KMN 47-Zlatorog 2:1, Gorica-Prijatelji 7:3, Texas-Beli labodi 4:1, Lir-Dolič 0:2, Sportklub-MM 6:0, KMN Škale Fori-Saloon Konovo 2:1. Končni vrstni red: Sportklub 21, KMN Škale Fori 14, Saloon Konovo 14, Texas 14, Dolič 12, Prijatelji 12, Lir 12, KMN 47 11, Beli labodi 8, MM 6, Gorica 5 in Zlatorog 5. Najboljši strelci lige: Tomažič 15, Čošič 12 ter Pogorelčnik, Miljkovič, Hudobreznik, Meža ter Plevnik po 11 zadetkov. ■ Zdravko Golob Košarka m s « ss » « Rekreativci v Vinski gori V prvih treh mesecih letošnjega leta so v Vinski gori igrali zimsko ligo za rekreativce. Sodelovalo je 10 ekip iz Šaleške in Savinjske doline. Po devetih kolih rednega dela je bil vrstni red naslednji: Bife Kozlevčar 18 točk. Partizan Mozirje in Fiskulturniki po 16, Nazarje in Klepartvo Zbičajnik po 14, Gornji Grad in ŠŠK Velenje po 12, Ravne in Vinska gora po 11 ter RLV Šport as 9. Po odigrani končnici je v finalu Bife Kozlevčar premagal Partizana Mozirje, Nazarje Fiskulturnike, ŠŠK Velenje Ravne in Kleparstvo Zbičajnik Gornji Grad, takšen je bil tudi končni vrstni red. Najboljši strelec turnirja je bil Andrej Mlinšek (Bife Kozlevčar) z 255 točkami, kije zadel tudi največ trojk - kar 31. _■ S. 5. Streljanje - člani drugi Na drugem državnem strelskem prvenstvu mednarodnega programa so v Ptuju velenjski strelci dosegli dobre rezultate. V ekipnem delu pištolarjev je velenjska članska ekipa osvojila drugo mesto z 1689 krogi. Zmagali so domačini s 1694 krogi, tretji Olimpija 1886. Za ekipo Mroža so tekmovali: Tkalec 559, Veternik 566, Klančnik 564. Med posamezniki je presenetil Boris Klančnik z osvojenim tretjim mestom s 633,7 kroga, Veternik paje bil četrti z 662,2 kroga, enajsti Tkalec 559 krogov. Izkazale so se tudi mladinke Mroža, ki so nastopile v konkurenci članic in osvpjile drugo mesto s 1016 krogi. Zmagala je Olimpija z 1067 krogi, tretje Laško 1008 krogov. Za velenjsko ekipo so nastopile: Saje 338, Ravnjak 326, Benko 346 krogov. Tudi med posameznicami seje izkazala benkova z osvojenim četrtim mestom, Sajetova sedma in Ravnjakova osma. Pri mlajših mladincih so Velenčani med 46 nastopajočimi ekipami osvojili 25 mesto s 478 krogi med posamezniki je 25 mesto pripadlo Andreju Vrečarju z 172 krogi. Šahovske novice V soboto, 3. aprila, je ŠŠD v sodelovanju z okrepčevalnico Šahec organiziralo regijsko hitropotezno prvenstvo. Odigranih je bilo 13 krogov po švicarskem sistemu. Nastopilo je 22 šahistov celjske regije. Odlično so se odrezali velenjski šahisti na čelu z Milanom Matkom. Vrstni red: I. Matko Milan (Velenje) 10, 2. Dani Vombek (Žalec) 9.5, 3.Drago Kristan (Velenje) 9,4. Jože Zorko (Žalec) 8.5,5. Peter Voglar (Velenje) 8.5 6,Boris Brešar (Velenje) itd. V četrtek, 1. aprila, seje na rednem tedenskem hitropoteznem turnirju zbralo 25 tekmovalcev, ki so odigrali 8 krogov po švicarskem sistemu. Že tretjič zaporedje zmagal Radiša Rajkovič, ki je zbral 6.5 točke. Sledijo mu: 2.Milan Matko 6,3.Peter Voglar 5.5,4.Boris Brešar 5.5, S.Karli Janežič 5.5 itd. ŠŠD bo organiziralo občinsko šahovsko ligo za leto 1993, ki se bo začela v sredo, 21 .aprila ob 16.30 v prostorih ŠŠD (nad okrepčevalnico Šahec). Liga bo potekala vsako sredo od 16.30 do 20.30 (štiri kola). Pravico udeležbe imajo vse ekipe DO, KS in drugih družbenih organizacij in zavodov v občini Velenje. Tempo igre je 2 x 30 minut. Dodatne informacije dobite pri g.Borisu Brešarju, tel.853-849. ■ Andrej Novak ^ ?0 HRIBIH m DOLINAH JUTEKS JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117 ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m? Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA. Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog. JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje S KREDITOM LJUBLJANSKE BANKE -SPLOŠNE BANKE d.d. VELENJE HITREJE DO STREHE NAD GLAVO Naša ponudba stanovanjskih kreditov vam omogoča: - nakup komunalno opremljenega zemljišča, stanovanja ali stanovanjske hiše - prenovo stanovanja in gradnjo ter prenovo stanovanjske hiše Pogoj za najem kredita je predložitev ustrezne gadbeno-tehnične dokumentacije, višina kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti vas in vaših družinskih članov, če skupaj rešujete stanovanjski problem. Realna obrestna mera je 20 % letno z delnim pripisom revalorizacije in z dobo vračanja do 10 let. 5o % odobrenega kredita lahko porabite v gotovini, 5o % pa na osnovi dokumentacije. Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite pri naši banke v ekspozituri Mozirje in ekspozituri Šaleška v Velenju, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. Rešitve nagadne križanke AVTOKLEPARSTVO MURŠIČ JOŽE" 1. nagrada 3.000,00 SIT: Berta Krevzel, Šmartno ob Paki 50, 2. nagrada 3.000,00 SIT: Jožica Škruba, Pokopališka c. 5, Velenje 3. nagrada 3.000,00 SIT: David Kusterbajn,, Kardeljev trg 2, Velenje Nagrade dvignete osebno v Avtokleparstvu Muršič Jože, Žaro-va ulica 7, Velenje NAGRADNA KRIŽANKA TERMO SHOP Nagrade: 1. sobni termostat, 2. držalo za milo, 3. držalo za brisače Rešitve za nagradno križanko OKREPČEVALNICA ŠAHEC prinesite ali pošljite v uredništvo do torka, 20. aprila. Rešitve za križanko TERMO SHOP pa pošljite ali prinesite v uredništvo do vključno ponedeljka, 26. aprila. Nekaj drobnih novic Po nekajkratnem izostanku je naša planinska rubrika zopet med nami. Ne, nismo vrgli puške v koruzo, ali pa, da nam bi slučajno zmanjkalo teme. Preprosto ni bilo prostora. Da pa ne bomo šli z glavo skozi zid smo se dogovorili že na začetku. Danes objavljamo nekaj novic za katere smo prepričani,da vas bodo zanimale. Zbral jihje naš skoraj nezmotljivi Miro. Članarina in zavarovanje: vsi člani PD so zavarovani za primer nezgode smrti ali invalidnosti, ki lahko nastane pri vsaki planinski dejavnosti. B in C člani do 4000 DEM za invalidnost in 2000 DEM za smrt. Za ljubitelje poštnih znamk: v februarju sta izšli dve priložnostni znamki. Znamka za 7 SIT z Julijci in Piparji v nakladi 500000, in znamka s Triglavom in Čopovim stebrom za 44 SIT, posvečena 100 - letnici rojstva Joža Čopa. Obe priporočamo za planinsko propagando za leto 1993. Grobovi naših slavnih mož: leta 1994 poteče 50 - letni zakup prostora z grobom dr. Juliusa Kugyja na tržaškem pokopališču SPD Trst si prizadeva, da se Kugyev grob ohrani. Planinske poti: Zasavska planinska pot se po novem prične na Bi-zeljskem v gostilni Šekoranje (prej Titova rojstna hiša v Kumrovcu). O njenem začetku in sami poti obširneje v eni izmed naslednjih rubrik. Tudi Savinjska pot je o svojem dvajstletnem obstoju doživela nekatere spremembe. Tako na sami trasi. Drugačne oblike so tudi kontrolni žigi. V sredini poletja pa pričakujemo izid novega vodnika za to pot. Do sedaj jo je prehodilo 1553 planiincev. Lani 83. (Šaleško 50). Markiranje: 19. zbor markacistov Savinjskega MDO je bil v soboto 27. marca 1993 v planinskem domu na Bukovici nad Grižami. Kočo je zgradilo PD Žalec in jo svečano odprlo lani v oktobru. Alpinizem: 23. marca je minilo 40. let od uspešnega vzpona v severni steni Ojstrice. Podvig je uspel takrat zelo uspešnima alpinistoma Cirilu Debeljaku-Cicu in Janku Mirniku. Slednjemu smo tudi pismeno čestitali ob jubileju. Spomenik: Istega leta seje zgodil še eden izmed pomembnih dogodkov v naši stoletni planinski zgodovini. V okviru proslave ob 60 -letnici slovenskega planinstva so v Trenti odkrili spomenik poetu Julijskih Alp dr. Juliusu Kugyju, delo Jakoba Savinjška. Planinske postojanke: nad dravogradom nastaja iz izpraznjene kara-vle JNA nova planinska postojanka. Po planu naj bi jo svečano predali svojemu namenu za prvomajske praznike. Tudi o tej koči podrobneje v eni izmed naslednjih številk Našega časa. Še o Paškem kozjaku: koliko je planinskih dostopov na Paški Kozjak? Komisija za pota pri PZS ima opisanih 12 do doma na Paškem Kozjaku. Ali jih sploh poznamo? Ali smo pripravljeni vsaj preštudirati, na terenu pregledati, dopolniti njihv opis in markiranje ter jih ustrezno uključiti v planinsko turistično ponudbo. Pogovori o tem so že stekli. ■ m.h. 3 10 M '1!) "14 t i _J_I_ 1& 17 18 M \10 22 25 25 % Iz sodnih klopi Policija svetuje K m S iS «8 Ne kupujte vozil sumljivega izvora! Tudi tokrat se bomo ustavili pri nasvetih ob nakupu vozil. Se enkrat naj vas opozorimo, da ne kupujete vozil sumljivega izvora, če tudi prodajalec prepričljivo govori in obljublja, da bo kasneje uredil nepravilnosti, ki jih ob ogledu vozila ugotovite. Obljube nimajo pravega pomena, ko je treba dokazati originalnost dokumentov za vozilo in originalnost številk na šasiji in motorju vozila. Prodajalci so ob kupčiji zelo prepričljivi. Predstavljajo se kot posredniki, ki vozilo prodajajo za svoje prijatelje, znance in sorodnike, ki so zadržani zaradi bolezni, službene odsotnosti... Vedno je sumljivo, če nekdo prodaja razmeroma novo vozilo tujega izvora, prodajalec pa je že drugi ali tretji lastnik. Lastnik, oziroma imetnik pravice razpolaganja z vozilom, mora v 15 dneh odjaviti vozilo, če je bilo to odtujeno, če je izginilo, bilo odpisano ali če je lastnik spremenil stalno prebivališče. V istem roku mora prijaviti tudi spremembo kateregakoli podatka, kije vpisan v prometno dovoljenje. Kdor tega ne stori, je odgovoren za kršitev člena 226/34 Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Prav tako opozarjamo na kaznivo dejanje po členu 152. KZ RS, ki govori o zatajitvi davščin in drugih družbenih dajatev z namenom, da bi se sam ali kdo drug izognil plačilu davščin, pripevkov za socialno zavarovanje ali drugih družbenih dajatev. Kaznivo je dajanje krivih podatkov o dohodkih, o predmetih ali drugih dejstvih, ki vplivajo na ugotavljanje obveznosti in na njihovo višino ali kako drugače preslepi organ, ki je pristojen za ugotovitev in odmero davka ali drugih dajatev. Vsak, ki prodaja vozilo, pa nima urejenih navedenih obveznosti, je storil eno izmed omenjenih dejanj. Zato nepošteni prodajalci kupcem običajno ne pošiljajo kupoprodajnih pogodb, sklenjenih na avto sejmih in potrjenih od uprav za družbene prihodke. Kupcem pošiljajo druge pogodbe, s spremenjeno ceno ali navedbami, da je bilo vozilo prodano preko posredniške firme in podobno. ■ Adil Huselja Policijska postaja Velenje » » X ® 38 iS Prostor za pridržanje je bil "polno zaseden" V minulem tednu, ugotavljajo velenjski policisti, je bil prostor rezerviran za pridržanje, ves teden polno zaseden. Kar šest oseb so policisti gostili v njem. Začelo seje s četrtkom, ko so tja privedli 41-letnega Marjana K., iz Skornega, ki je s pištolo grozil sinu. Ker so policisti domnevali, da obstaja nevarnost, da bi s kršitvami nadaljeval, so ga pridržali. Se prej pa so mu odvzeli pištolo. Predlagan bo v postopek zaradi nedovoljene posesti orožja in kršitve javnega reda in miru. Dan kasneje, 9. aprila, so pridržali tri: 18-letnega Hajrudi-na M. iz Šaleka, 35-letnega Ignaca G. iz Velenja in 17-letnega Jerneja K. iz Velenja, ki so tisti večer skupaj z Boštjanom Z. in Simonom G. razgrajali v trgovini Ekstra. Vseh pet pa čaka sodnik za prekrške. V soboto, 11. aprila pa so v posebnem prostoru zadržali 42-letnega Vlada Ž., iz Velenja, ki je razgrajal in grozil doma. Noč kasneje pa je pod budnim nadzorom policistov v prostoru za pridržanje prenočil 19-letni Goran C., prav tako zaradi razgrajanja v svojem domu. V stanovanju naredil za 200 tisočakov škode Pretekli teden si bodo velenjski policisti dobro zapomnili. Kar 39 kaznivih dejanj so zabeležili in pri vseh so imeli precej dela. V soboto, 10. aprila, je okoli 23. ure vlomil skozi vrata stanovanja Zdenke J. na Kersnikovi I I, Sadik S., 21 let, z začasnim bivališčem v Velenju, državljan BiH. V stanovanju je razgrajal in pri tem poškodoval pohištvo v kopalnici, kuhinji in dnevni sobi. Naredil je za okoli 200 tisoč tolarjev škode. Še pred prihodom policistov je pobegnil, s seboj pa odnesel dve ženski usnjeni jakni in dva potna lista. Rad bi bil kriminalist V soboto popoldne je na balinišču v Velenju potekal balinarski turnir, na katerega je iz Maribora prišel 26-letni Vojko K.. Okoli 22. ure, ko seje tekmovanje že zaključilo, je odtujil prenosni telefon, ki ga je za nagrado prejel Rudolf. M.. Očitno pa bi rad postal kriminalist. Kot tak se je precej dolgo predstavljal policistom, navajal pri tem lažne osebne podatke, vendar mu to ni pomagalo. Ovadili ga bodo za kaznivo dejanje tatvine. Kaj bi počela s sadikami? Sobota je bila sploh pestra. Okoli 23. ure sta šla v akcijo 37-letni Franc P. in njegov 17-letni sin. V nasadu Kmetijske zadruge Šaleška dolina sta odtujila, a ne za dolgo, ker soju pri tem zalotili, 45 sadik jablan in zadrugi povzročila za 22.500 tolarjev škode. Vlamljali s sposojenim vozilom S poslovne enote Kompas Herz rent a car iz Velenja so policijo obvestili, daje pri njih najel osebni avto R-5, 24-letni Miodrag S. iz Velenja, vendar vozila ni v roku vrnil, niti ni poravnal najemnine. Ko so policisti zadevo vzeli pod drobnogled, so ugotovili, da je najemnik tega avtomobila skupaj s Stankom R., 23 let in Smiljanom M., 22 let, oba iz Velenja, na območju Velenja storil več vlomov v vozila. Prenočišče v hotelu se plača! Gostinstvo Paka je prejšnji teden policiji prijavilo dve goljufiji. Alojz N., 28 let iz Zgornje Rečice, je v hotelu Paka nočil pet dni, ob odhodu pa "pozabil" poravnati račun. Šest dni pa so nočili tudi Stjepana M., 40 let, iz Velenja. Tudi ta je pozabil, da to ni zastonj. Hotel sta oškodovala za blizu 15 tisoč tolarjev. Enajstletnika našli v Šembricu Precej strahu sta svojima mamama, Amaliji P. in Ljubici J., iz Velenja, povzročila enajstletna sinova, ki stajo 5. aprila popoldne mahnila po svoje, o tem pa ničesar povedala doma. Kot vse kaže, sta akcijo skrbno načrtovala, saj sta se doma prej primerno "opremila". Zaskrbljeni mami sta po tistem, ko sta sinova zaman najprej iskali sami, naslednje jutro o tem obvestili velenjske policiste. Ti so takoj sprožili obsežno akcijo iskanja otrok in oba dečka, 6. aprila, nekaj po 17. uri, našli v Šembricu. Velenjski policisti se zahvaljujejo občanom za pomoč pri iskanju otrok, saj so jim bile njihove informacije v veliko pomoč pri iskanju dveh nadobudnežev. Omahnil v Klemenčevi peči V petek popoldne, okoli 17. ure, se je v pri plezanju v Klemečevi peči v Logarski dolini, smrtno ponesrečil 30- letni alpinist Jože Luzar iz Stritarjeve 1, v Velenju. Pri plezanju se mu je najprej odlomil kamen, nato pa še varnostni klin na katerega je bil pripet. Omahnil je okoli 40 metrov globoko. Na mozirski policijski postaji so nam povedali, daje tuja krivda izključena. Delovna nezgoda v Glinu Podlegel poškodbam V petek, 9. aprila, seje v obratu surovih ivernih plošč v Glinu v Nazarjah pripetila huda delovna nezgoda. Dvižna miza je tako poškodovala delavca, 27-letnega Štefana Rosensteina, da je ta na kraju nezgode podlegel poškodbam. Preiskava je v teku. Policijska postaja Mozirje m m » s « g Pitbull napadel otroka V torek, 6. aprila, okoli 12. ure je iz stanovanjske hiše v Gornjem Gradu, pobegnil pes pasme pitbull in napadel 7- letnega J.P., ki je šel mimo hiše. Na srečo se je končalo le s poškodovano dečkovo obutvijo. Kljub temu pa bodo mozirski policisti prijavili sodniku za prekrške lastnico psa, Vlasto U.. Ustrašil se je zvočnega signala in padel V sredo, 7. aprila, ob 12.30 se je po lokalni cesti iz smeri Grušovelj proti Pobrežju z motornim kolesom peljal 49-letni Jožef Bastl iz Homec Brda. V bližini stanovanjske hiše Homec Brdo 10 je za njim pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki ga je z zvočnim signalom opozoril, da ga bo prehiteval. Tega signala se je motorist ustrašil in zapeljal preveč na desno. Na bankini ga je pričelo zanašati, zaneslo gaje v jarek in padel je. Pri tem se je hudo poškodoval. Gorelo v Ljubiji V petek, 9. aprila, malo pred poldnevom je v bližini gozda v Ljubiji kuril veje in lubje 62-let-ni Aleksander D., iz Kamnika. Zaradi nepazljivosti se je ogenj razširil in zajel rob bližnjega gozda. Gasilci so s pravočasnim posredovanjem preprečili, da bi se ogenj razširil v gozd. Za Aleksandra D. bodo mozirski policisti napisali ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Otroci streljali s karbidom in zanetili travo V soboto, 10. aprila, popoldne, so v kamnolomu v Spodnjih Krašah otroci streljali s karbidom. Pri tem seje vnela trava, od koder se je ogenj razširil proti gozdu. Tudi tokrat je bilo odločilno posredovanje gasilcev, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na gozd. Policijska postaja Žalec Po igralne avtomate Neznanec je v noči na torek, 6. aprila, vlomil v bistro Pri mostu v Grižah, katerega lastnik je Zvone Živčec iz Žalca. Vlomilec je odnesel igralni avtomat in ploščo za igre na srečo. Požar v Zaklem V sredo, 7. aprila, je okoli dvaindvajsete ure zagorelo na domačiji Petra Dreva iz Zaklega pri Vranskem. Najprej seje vnela slama v zgornjem delu gospodarskega poslopja, ogenj pa je nato zajel celo poslopje. V spodnjem delu so zgoreli različni kmetijski stroji. Vzrok požara še raziskujejo. Spet gozdni požari V petek, 9. aprila, je zagorel gozd v Libojah, last Zofije Zupančič iz Liboj. Kot kaže seje s kurišča na trvaniku ogenj razširil v gozd, kjer pa je zgorela samo podrast in je škode le za 3.000 tolarjev. Nekaj pred 20. uro zvečer pa je Ivanka Vizovišek iz Gotovelj sporočila, da gori gozd v bližini gostišča Zeleni gaj. Zakaj je zagorelo suho listje in veje še ni znano, žalski in okoliški gasilci pa so požar pravočasno omejili in pogasili. Neprimerna hitrost Na magistralni cesti Velenje -Arja vas seje v petek, 10. aprila, spet zgodila prometna nezgoda s Sedem mesecev zaradi vlomov 42 - letni Anton Kračun iz Velenja, po njegovih besedah zaposlen v Avstriji, je še vedno v priporu, sodišče pa ga je spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj velike tativine in mu izreklo skupno kazen sedem mesecev zapora. Oškodovancema pa je dolžan povrniti tudi povzročeno škodo, ki je nastala ob vlomih v dva osebna avtomobila. Sodba pa še ni pravnomočna. V noči iz 9. na 10. november lani, je pred stanovanjsko hišo v Podvinu razbil sprednje steklo na avtomobilu Nissan in si prilastil moško usnjeno torbico z osebnimi dokumenti, kreditno kartico in lastnika oškodoval za okoli 80 tisoč tolaijev. Pol meseca kasneje, zjutraj, pa je pred vrtcem Najdihojca v Velenju razbil steklo na osebnem avtomobilu Z -128 in iz njega pobral precej gotovine, osebne dokumente in bone in lastnico oškodoval za okoli 65 tisoč tolarjev. Na glavni obravnavi sta tako obtoženec kot njegova priča zatijevala, da sta bila v času, ko naj bi Anton Kočunik storil drugo kaznivo dejanje, skupaj v Mostaiju. Vendar seje to izkazlo za neresnično, saj je bila njegova priča, ki bi naj bila tistikrat v Mostaiju, na delu v podjetju, kjer je zaposlena. Anton Kočunik je bil nazadnje na prestajanju kazni v dolžini osem let in pol zapora, v glavnem zaradi premoženjskih deliktov. Iz zapora je prišel 1. julija leta 1991. ■ mkp Sodba za otipavanje potrjena Pisali smo, da so v prvih dneh decembra preteklega leta na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje, obravnavali primer kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od štirinajstih let Mož srednjih let je bil obsojen, daje svojo rejenko otipaval, se pred njo slačil in od nje zahteval, da ga pri tem gleda. Sodišče mu je izreklo trimesečno zaporno kazen. B.P., star 44 let, iz Velenja, pa se s takšno odločitvijo prvostopenjskega sodišča ni strinjal. Pritožil seje na Višje sodišče v Celju. To je njegovo pritožbo zavrnilo in v coloti potrdilo pravilnost sodbe na prvi stopnji. FNaj povemo še to, da Kazenski zakonik Republike Slovenije za tovrstno kaznivo dejanje predvideva zaporno kazen od 15. dni pa do treh let. ■ mkp telesnimi poškodbami, zaradi neprimerne hitrosti. Iz smeri Velenja je vozil kombi 21-letni Ignac Gobec iz Vrbja 45. Zaradi prevelike hitrosti je v Vinski gori zapeljal s cestišča v obcestni jarek, pri čemer se je poškodovala tudi njegova sopotnica, 18-letna Petra Kralj iz Ložnice 45. Izsiljevanje prednosti Po lokalni cesti je iz smeri Pariželj proti Poljčam v soboto, 11. aprila, vozil osebni avtomobil Cvetko Skok (29 let) iz Miklavža pri Taboru. V križišču z regionalno cesto se na stop znak ni ustavil in je s sprednjim delom vozila trčil v mimovozeči avtomobil Janka Zupančiča (39 let) iz Velenja. Na vozilih je nastala večja materialna škoda. V ponedeljek, 12. aprila, ob 9.uri, je Miran Peček izLevca 13 na PP sporočil, da je tega dne vozil osebni avtomobil iz Žalca proti Šempetru. Pred Šempetrom je iz nasproti vozečega tovornega avtomobila Javnih naprav iz Celja na njegov avto padel večji kos lesa in mu poškodoval levi prednji blatnik. Voznik tovornjaka po nesreči ni ustavil. Goreli kioski na tržnici V soboto zvečer, 10. aprila, okoli pol devete ure zvečer so v Velenju zatulile sirene in naznanile požar. Goreli so kioski na osrednji tržnici ob Cankarjevi cesti. Požar so pogasili velenjski gasilci, policisti pa so ugotovili, daje požar izbruhnil zaradi igre otrok. 13-letnik iz Velenja je s plinskim vžgalnikom zakuril na lesenem delu prodajnega kioska. Ogenj je od tu zajel sosednje kioske, pri tem pa je nastalo za okoli 50 tisoč tolarjev škode. Mladostniki so hoteli požar pogasiti najprej sami z vejami, ker jim to ni uspelo, so se prestrašili in razbežali, eden od njih pa je iz Delavskega kluba poklical gasilce, ki so ukrotili požar. 15. aprila 1993 ■ V ■ , ' : ' 1 ''M hJ': ČETRTEK, W 15. APRILA ■ PETEK, 1 16. APRILA 1 1 SOBOTA, 1 1 17. APRILA 1 I NEHELJA, | I 18. APRILA I PONEDELJEK, I 19. APRILA | TOREK, 1 20. APRILA 1 1 SREDA, | 21. APRILA TV SLOVENIJA 1 10.35 Zgodbe iz školjke 11.25 Pod ledenikom, Islandski film 13.00 Poročila 14.00 V športnem duhu, 2/15 14.25 Maigret, 5/6 15.20 Prelomnica, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Iskanje Salome, 4/6 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV spored za petek 22.55 Finale PEP v košarki (M) posnetek iz Aten TV SLOVENIJA 2 11.10 11.20 13.00 16.25 17.25 18.00 18.45 19.17 19.30 20.05 20.50 21.45 22.20 23.45 Kenijska obala in ljudje, 6/12 Športna sreda, ponovitev Poročila Oči kritike Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste Risanka TV dnevnik 2 Čudežni Palladio, 4/5 Ves svet je oder, dok. serija 4/13 Koncert Groblje: Tubae reva- lienses iz Tallina SOVA: ON IN ONA, 5/13 Maigret, 6. zadnji del Videostrani HTV 1 TV SLOVENIJA 1 10.10 Najlepše pravljice sveta. • 5/9 10.35 Videošpon 11.20 Čudežni Palladio, 4/5 12.05 Ves svet je oder, 4/13 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.25 ON IN ONA, 5/13 15.50 Maigret, 6. zadnji del 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Huckleberry Finn, 6/26 17.40 OscarJunior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.30 Nora, da bi jo ubil, franc. film 22.10 TV dnevnik 3 22.34 Šport 22.38 TV jutri 22.40 Intervju 00.00 SP v gimnastiki: mnogoboj (Ž), posnetek TV SLOVENIJA 2 11.05 Že veste. svet. namen, program 11.40 Gospodarska oddaja 12.10 Iskanje Salome, 4/6 13.00 Poročila 15.10 SP v gimnastiki: mnogoboj (M), posnetek 16.40 Osmi dan 17.30 Mostovi 18.00 TOK TOK 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija 22.00 TV jutri 22.05 SOVA: Popolna tujca, 25/28 Hiša orhidej, 1/4 23.25 Volčja družina, ang. film 01.00 Videostrani 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Povejte kaj naj delam (8) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Načrti in želje, 1/6 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Informatika: pogled skozi okno 18.35 Santa Barbara, 378. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spektar 20.50 Hrvaški televizijski festival: Večer "CRO POP ROČK" 1/2 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 16.55 TV spored 17.00 TV koledar 17.10 Sokol in sneženi mož, amer. film 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.05 Humoristična serija 20.30 SP v gimnastiki, mnogoboj (M) prenos 22.05 Načrti in želje, 2/6 23.00 PEPSI DJ MAG 00.00 Horoskop 00.05 TV spored za petek HTV 1 HTV 2 TV SLOVENIJA 1 09.10 Radovedni Taček 09.20 Tudi to je Amerika, 2. oddaja 09.50 OscarJunior 10.10 TOK TOK 10.55 Nora, da bi jo ubil, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Popolna tujca, 25/28 14.20 Hiša orhidej, 1/4 15.15 Vesna, slovenski film (ČB) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet odkritij, 3/11 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV Mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.30 KRIŽKRAŽ 21.35 Glavni osumljenec II, 1/4 22.25 TV dnevnik 3 22.49 Šport 23.09 TV jutri 23.10 Sobotna noč 00.20 Sosed v stiski, pos. dobro- del. koncerta 01.30 Videostrani TV SLOVENIJA 2 10.10 Pet prijateljev, 3/13 10.35 Klub klobuk, ponovitev 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Alvln Ailey: Mesto jazza 14.20 Športna sobota: Atletika: KROS DELA, iz Kopra 14.50 Finale SP v gimnastiki, prenos 16.55 2. tekma končnice DP v košarki (M), prenos 19.00 Moja knjiga o džungli, 27. zadnji del 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Blaznost, 4/5 21.05 Slovenski magazin 21.35 Poglej in zadeni 22.40 SOVA: Alo, alo, ang. nad. 7/18 Hiša orhidej, 2/4 Skrivnostni opazovalec, amer. film Video strani TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Zgodbe in novele: Oddani prijatelj 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Načrti in želje, 2/6 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Šolski program 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Santa Barbara, 379. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 FILM-VIDEO-FILM 20.45 Proizvajalec, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.00 01.30 HTV 1 16.30 TV koledar 16.40 Turbo Limach Show 17.55 Rokomet: Hrvaška-AII Starš 19.10 Risanka ' 19.20 Glasba in EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Humoristična oddaja 20.30 SP v gimnastiki, mnogoboj (Ž), prenos 22.05 CRO POP ROČK 22.55 Lovejoy, nadalj. 5/12 Družina Addams, 4/16 Hiša opic, 2/3 Hladno jeklo, amer. film 03.00 Horoskop 03.05 TV spored za soboto 13.15 14.00 19.15 19.30' 20.05 00.00 02.30 02.35 CRO POP ROČK Šport SP v gimnastiki, posamično (M) in (Ž),prenos Šport Glasba TV dnevnik 1 Čmo-belo v barvi: Feather o Jazzu, 9/26 Sredina stoletja, 8/13 V avtobusu, 33/51 Top lista Film HIT DEPO Horoskop TV spored za nedeljo 07.55 09.40 10.05 10.30 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.40 15.05 16.05 16.50 17.00 17.10 17.30 19.05 19.17 19.30 20.05 20.30 21.35 22.10 22.36 23.25 ŽIVŽAV Huckleberry Finn Mednarodni mladinski pevski festival Srebro in bron Televizijska konferenca Obzorja duha Ljudje in zemlja Ansambel Braneta Klavžarja in Rogaški instrumentalni kvintet Poročila Križkraž, ponovitev Alo, alo! 7/18 Hiša orhidej, 2/4 Velika pričakovanja, 5/6 Poslovne informacije TV dnevnik 1 Moja knjiga o džungli, 27. zadnji del Saturn 3, ang. film Risanka Slovenski LOTO TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Potovanja z dr. Miloslavom Stinglom dok. serija 1/12 TV dnevnik 3 Športni pregled Video strani TV SLOVENIJA 2 09.10 10.10 11.00 11.30 13.00 13.05 13.05 14.20 15.40 18.15 19.10 19.22 19.30 20.05 22.00 22.35 10.30 Kaj se mi to dogaja? (1) 11.30 Hiša opic, 2/3 12.00 Poročila 12.05 Obstati v divjini, 7/8 12.35 Družina Addams 13.05 Hrvaški televizijski festival: Večer "CRO POP ROČK" 1/2 13.50 Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Multinacionalni magazin 15.15 IgorGjadrov 16.05 Tv spored 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (380) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.30 Nikoli ne pridi drug dan, brit. film 22.10 Bodočnost 22.40 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemškem jeziku 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja HTV 2 00.40 HTV 1 Poglej in zadeni Vrnitev na otok zakladov, 2/10 Mostovi Nemi deček Jonasl, novoze-land. film Poročila Športna nedelja: SP v gimnastiki, posnetek od sobote KF za EP v košarki (kadetin- je) (v polčasu posnetek DP v namiznemtenisu ML.) SP v gimnastiki finale (M) In (Ž) NBA košarka EP v balinanju, iz Ljubljane TV nocoj TV dnevnik 1 Ivona, princesa Burgundije Glasbeni utrinek S0VA:Hal Roach predstavlja, amer. buries. 6/29 Hiša orhidej, 3/4 Mesto Jute, 2/3 Videostrani 09.30 Minikins, 2/12 09.55 Poročila 10.00 Ulica Sezam 11.00 JomHašoa 11.35 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Pustolovščine gozdne družbe, 1/13 13.55 Oskar med detektivi 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Še ena deklica, amer. film 18.50 Zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Leto spominov, drama 2/2 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 14.00 Nedeljsko športno popoldne SP v gimnastiki, posamezno (M) in (Ž), prenos 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarna serija 20.35 Mačke, 2/5 21.10 Srečali se še bomo. 11/13 22.10 Šport 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.40 Jazz 00.10 Horoskop 00.15 TV spored za ponedeljek OPOMBA: Košarka, prvenstvo Hrvaške, finale 10.35 Najlepše pravljice sveta. 6/9 11.00 Forum 11.15 TV mernik 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 14.35 Hal Roach predstavlja, 6/29 14.50 Hiša orhidej, 3/4 15.40 Množični krohot, amer. film (ČB) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.35 Pet prijateljev, 10/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Gore in ljudje 21.30 Dokumentarec meseca 22.15 TV dnevnik 3 22.40 Šport 22.45 Gospodarska oddaja 23.15 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 11.20 11.50 12.15 13.00 14.00 16.00 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 19.22 19.30 20.05 20.35 21.00 22.35 23.55 HTV 1 Znanje za znanje Mednarodni mladinski pevski festival Srebro in bron Športni pregled, ponovitev Poročila Večerni gost Utrip Zrcalo tedna Dober dan, Koroška Ljudje in zemlja Obzorja duha 3/4 ure Podjetniški klub TV nocoj TV dnevnik 2 Znanstvena oddaja Znanost, 16. oddaja Tuja drama SOVA: Samski, 1/7 Hiša orhidej, 4. zadnji del Videostrani 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Ali ste vedeli? (9) 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Še se bomo srečali, 11/13 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara (380) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Francoski film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 TV SLOVENIJA 1 09.35 Najlepše pravljice sveta, 7/9 10.00 3/4 ure 10.45 Slovenski magazin 11.10 Svet odkritij, 3/11 12.05 Po sledeh napredka 12.35 Znanost, 16. del 13.00 Poročila 13.05 Dokumentarec meseca 15.30 Samski, 1/7 15.55 Hiša orhidej, 4. zadnji del 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Tudi to je Amerika, 3. zadnji del 17.45 Oskar Junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Glasba, show in cirkus 21.45 Kronika, dok. serija 2/12 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje Video strani TV SLOVENIJA 2 09.45 Podjetniški klub 10.15 Sedma steza 10.35 Tuja drama 12.00 Gore in ljudje 13.00 Poročila 16.00 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Gradovi na slovenskem, 2/13 18.30 ........ 18.45 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Mozart, koprodukc. nadaljevanka 3/3 20.55 Osmi dan 21.45 Novosti založb 21.55 Svet poroča 22.30 SOVA: Izdajalska igra, 1/3 Na papirnatih avionih, slovenski film 00.40 Videostrani HTV 1 TV SLOVENIJA 1 10.00 Najlepše pravljice sveta, 8/9 10.25 Gradovi na slovenskem. 2/13 10.55 ....... 11.10 Mozart, koprodukc. nadal. 3/3 12.00 Novosti založb 12.10 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Potovanja z dr. Miloslavom Stinglom, 1/12 14.45 Izdajalska igra, 1/3 15.35 Na papirnatih avionih 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk 18.50 TV igrica: besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.35 Film tedna 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Opus Video strani TV SLOVENIJA 2 10.10 Iz življenja za življenje 10.40 Televizija in opera 11.30 Kronika, 2/12 11.55 Glasba, shovv in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills, 16/22 18.45 Turizem 19.00 Sanjska potovanja, 7/12 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda 20.05 2. tekma PFUEFA v nogometu Brugges:Olimpique 0P0MBA:Če bo 3. tekma košarke Play offa M, bo prenos le te in ne nogometa 22.15 Resna glasba 22.30 TV jutri 22.35 SOVA: V športnem duhu, 3/15 Izdajalska igra, 2/3 23.50 Videostrani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00" Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Načrti in želje, 3/4 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara, (381) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Terorizem, 2/3 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 17.20 TV spored 17.25 TV koledar 17.35 Nikdar ne pridi naslednji dan, brit. film 19.10 Risanka 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Korak za korakom, 12/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Načrti in želje, 3/6 22.30 Obstati v divjini, 8. zadnji del 23.05 Vox 23.35 Horoskop 23.40 TV spored za torek HTV 2 17.35 TV spored 17.40 TV koledar 17.50 Proizvajalec, amer. film 19.20 LOTO 19.30 TV dnevniki 20.05 Humoristična serija 20.35 Vi in vaš video 21.05 Načrti in želje, 4/6 22.00 Nikdar ni bilo tako, da ni nekako bilo 23.00 Izven toka 23.30 Horoskop 23.35 TV spored za sredo 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Tom in Jerry kot otroka 11.55 TV spored 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Načrti in želje, 4/6 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 HrvaŠka in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 15/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (382) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Španski film 21.45 V obnovi Hrvaške 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 16.35 TV spored 16.40 TV koledar 16.50 PEPSI DJ MAG 17.50 Še ena deklica, amer. film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Humoristična serija 20.40 Dok. serija, 1/6 21.35 Načrti in želje, 5/6 22.30 Glasbeni večer 00.00 Horoskop 00.05 TV spored za četrtek Četrtek, 15. aprila_ TVS 1 PRELOMNICA, amer. film, 1989 Igrajo: Corbin Bernsen, Joanna Pa- cula, John Glover Režija: Peter Markle Major Jefferson Pike je zgled človeka, ki se bori proti nacizmu in ne klone niti v trenutku, ko gre za življenje ali smrt. Pripravljen se je žrtvovati. Maja leta 1944 dobi nalogo, da odpotuje v Lizbono na skrivni sestanek. Kljub temu. da se mora v Londonu s težkim srcem posloviti od svoje bolne žene, niti za trenutek ne okleva. Pike ne sluti, da so mu ves čas za petami gestapovci, in ko jim pade v roke, ga čakajo nečloveške muke... Petek, 16. aprila_ TVS 1 NORA, DA BI JO UBIL, franc. film, 1975 Igrajo: Marlene Jobert, Thomas Mi- lian, Thomas VVaintrop Režija: Vves Boisset Gre za napeto psihološko kriminal-ko, kjer vlada norost. Glavna junakinja Julie preživi kar 5 let v zavodu za duševno bolne, ker je ubila posiljevalca. Po stričevi smrti se lahko vrne v življenje, a le zato, ker njeni sorodniki skušajo obogateti na račun malega nečaka, ki se ga je treba znebiti. Najamejo sicer poklicnega morilca, vendar se zdi, da bo stvar najbolj čista, če vmešajo mlado Julie, ki uradno velja za noro... TVS 2 VOLČJA DRUŽINA, ang. barvni film, 1984 Igrajo: Angela Lansbury, David War- ner, Graham Crowden Režija: Neil Jordan Na začetku filma najstnica Rosale-en sanja. Njena sestra Alice ji sicer trka na vrata, vendar se Rosaleen ne odzove na njene klice in očitke, spi naprej in sanja... kako Alice hodi skozi gozd, kako jo ogrožajo igrače iz njene sobe in volkovi..., ki raztrgajo ubogo dekle... Po pogrebu pripoveduje babica vnučki Rosaleen zgodbo, da bi jo potolažila, podučila o volkovih in ljudeh, o volkodlakih... Sobota, 17. aprila__ TVS 2 SKRIVNOSTNI OPAZOVALEC, amer. film, 1983 Igrajo: David Soul, Pam Dawber, Gerald Castillo Režija: John L. Moxey Zgodba ni nova, postavljena v kompleks samskih stanovanj, luksuznih garsonjer, pa deluje dovolj sveže in zanimivo. Napetosti in elementi grozljivosti so spretno razporejeni, skirnostni umori pa učinkovito uokvirjajo in zapletajo ljubezensko romanco. Skrivnostni opazovalec je potemtakem dovolj interesanten in srhljiv film, ki ne bo všeč samo ljubiteljem trilerjev, ampak je po okusu širšega kroga gledalcev. Nedelja, 18. aprila TVS1 SATURN 3, ang. film, 1980 Igrajo: Kirk Douglas, Farah Fawcet. Harvey Keitel Režija: Stanley Donen V ospredju zgodbe sta Alex in Adam na vesoljski ladji Saturn 3. Na poti po vesolju opravljata agronomske raziskave. Z manjšim plovilom se jima pridruži Benson s skrivnostnimi zaboji, v katerih so deli robota, ki naj bi potem, ko bo sestavljen, olajšal delo obema agronomoma. Toda Benson je neuravnovešen, celo morilec, saj je ubil kapitana Jamesa, da bt zasedel njegovo mesto na plovilu ORION. TVS 2 NEMI DEČEK JONASI, novo-zel. film, 1984 Igrajo: Telo Malase, Pat Evison Režija: Yvonne Mackay Na otok naplavijo valovi košaro in v njej dečka, ki dobi ime Jonasi. Na prvi pogled je deček kot vsi ostali, mogoče še celo bolj spreten. Samo eno hibo ima -gluhonem je. Vaščani ga ne sprejmejo v svoje lovske vrste, ker so prepričani, da ne more biti dober lovec. Vsi pa vendar niso zoper Jonasija. Najprej je tu njegova "mama", ki ga ljubi takšnega kot je in vaški poglavar, kije zrel in pameten mož... Ponedeljek, 19. aprila TVS 1 TULEČA MNOŽICA, amer. ČB film Igrajo: James Cagney, Joan Blon- dell, Ann Dvorak Režija: Howard Hawks Film je spektakel, ki se odvija na dirkalnih stezah. Prikazuje svet avtomobilskega športa in ljudi, ki so z njim povezani, je poln akcije. Sreda, 21. aprila_ TVS 1 NEPOZABEN DAN NA PLAŽI, danski film 1991 Igrajo: Erik Clausen, Nina Gunke, Benjamin Rothenborg Režija: Stellan Olsson Zgodba se odvija v delavski četrti v letih med obema vojnama, kjer se v najemniških stanovanjih odvija življenje preprostih, a dobrih ljudi. Tam živi tudi šestletni Gustav s svojimi starši in z nadobudnimi očmi spremlja dogajanje okoli sebe... 15. aprila 1993 SKY MOVIES PLUS 15.00 The one and only 17.00 Dead men don't wear plaid 19.00 Endof the line 21.00 Terminator2 23.15 Mutant hunt 00.40 Masters of menace THE MOVIE CHANNEL 15.50 Around the world with dot 17.10 Delta space mission 21.00 I posed for playboy 23.00 ThetwoJakes 01.20 True colors EUROSPORT_ 12.00 Nogomet, kvalif. za SP 13.00 NBA košarka 15.00 NHL hokej 17.00 Konjeništvo 18.00 Košarka, evrop. final 4 19.30 Športna poročila 20.00 Košarka 21.30 Evrofun 22.00 Nogomet 24.00 Boks 01.00 Športna poročila SKY ONE_ 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Različni udarci - zab. Igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre-akcijska nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev - nadaljevanka 20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose 22.30 Priložnosti 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički ■ zabavna igra PRO 7 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Operacija, amer. film 22.05 T.J. Hooker 23.10 Kriminalna dejanja iz strasti, amer. krim. 01.10 Jake in McCabe SAT 3 16.05 Lirika za vse 16.15 Srečanja 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Športna oddaja 19.00 Danes , 19.30 Sporna zadeva, v živo 20.00 Stari: Neznanec v igri 21.00 Če pride vodnar 21.45 Kulturni žumal 21.51 Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.30 Uspavanka za tiuplo, am. film RTL 2 17.05 8.J. in medved, ponovitev 18.00 Poročila 18.05 Gl. zdravnik dr. VVestphall 19.00 Poročila 19.05 Bogat in reven, ponovitev 20.00 Poročila 20.15 Poznavalec: 6. gl. kandidat 21.05 VVrestling 22.00 Vroče ustnice, mrzlo jeklo, franc. film 23.40 'Fantastične zgodbe AVSTRIJA 1 15.05 TaoTao, risanka 15.30 Am dam des 15.50 Zajezeno jezero, risanka 16.15 Otroški kulturni klub 17.10 Spored po željah, 18.05 Mi 18.30 Hudobna kri: Drugi človek 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Rododendrom in pršič 21.10 Ambotemo 21.20 Pogledi od strani 21.30 Zadnje povelje, vestem 23.25 Čas v sliki 23.30 Mož, ki mi je všeč, fr. film SKY MOVIES PLUS 15.00 Stoodup 16.00 Malcolm takes a shot 17.00 The witching of Ben VVagner 19.00 One against the wind 21.00 Dangerous passion 23.00 Skischooi 00.30 Bloodfist III THE MOVIE CHANNEL 15.00 Swallows and amazons 18.50 The Russla house 21.00 lmmediatefamily 23.00 Dance wtth death 00.35 Nightmare on the 13th floor EUROSPORT_ 14.00 Rugby, SP, prenos 17.00 NHL hokej 18.00 Mednarodni moto šport 19.00 Moto dirke 19.30 Športna poročila 20.00 Gimnastika, SP 23.30 NBA košarka 24.00 Boks 01.30 športna poročila SKY ONE 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 00.30 Santa Barbara Maude Različni udarci DJKat Vesoljske steze Svet igre, akc. nadalj. E cesta Rešitev Družinske vezi "V", nadaljevanka VVrestling Koda 3, dok. serija Vesoljske steze Žrebički PRO 7 RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Dr. Marcus Welby 20.45 Na pomoč, moji družini se blede 22.15 Dr. Marcus Welby 23.15 Gottschalkov show 24.00 Catlow 01.55 Sladkor, sladkor! fran. kom. SATI_ 15.10 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 19.20 Kolosreče 20.15 Zarotniki-v Imenu pravičnosti, amer. nadalj 21.15 HalliGalli 22.15 Črni predor, ital. pust. film 23.25 Drakula lovi Frankensteina, ital. grozljivka 01.05 Z dežnikom, šarmom in cilindrom, ponovitev 15.25 Trd, toda prisrčen 16.10 Risanke 18.05 Parker Levvis 18.35 Bili Cosby show 19.05 Booker 20.00 Poročila 20.15 Dežela tisočerih pustolovščin - Aljaska 22.30 Mike Hammer 23.30 Leon, amer. pust. film 01.35 TJ. Hocker RTL TELEVISION 14.05 Kliv v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivna oddaja 20.15 Domovinske melodije 22.15 Kako, prosim? 23.15 Gottschalkov show 00.00 Gospodinjsko poročilo I, nem. erot. film SATI 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in dilin- drom 17.20 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolosreče 20.15 Norec z violinskim kovčkom, amer. komedija 22.00 Nogomet, nemška liga 23.00 Vroča švedska plavolaska, erot. film 00.20 Z dežnikom, šarmom in cilindrom SAT 3 15.10 Fantasični BoneyM. 15.55 Resnični hiti 16.25 Telemotor, oddaja o prometu 17.10 V zadnji sekundi, A.J.Ktvak 17.35 Ulrich in Ulricka 18.00 Borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Tuji dopisniki 20.00 Narava v človekovi roki 20.45 Živalski portret 21.00 V hiši staršev 21.45 Kulturni žumal 22.00 Čas v sliki 22.55 Ženska brez ljubezni, mehiški film 00.20 10 pred 10. RTL 2_ 17.05 B.J. in medved 18.00 Poročila 18.05 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Bogat in reven 20.00 Poročila 20.15 Ko je prišel Jim Dolan, amer. vestem 22.00 Zadnja kristusova preizkušnja, amer. film 00.40 Ponovitev večer, programa AVSTRIJA 1 15.05 Heidi, risanka 15.30 Am dam des 15.50 Risanka 16.15 Cool pogled od blizu 16.30 Vif-Zack 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Hudobna kri 19.30 Čas v sliki 20.15 Derrick, krim. serija 21.20 Pogledi od strani 21.30 Otto-novl film, nem. kom. 22.50 Večerni šport 23.10 Ob uri nič se past zapre, nem. krim. 00.40 Model in vohljač SKY MOVIES PLUS 15.00 The last remake of beau geste 17.00 Life stinks 19.00 Mr. Destiny 21.00 Backdraft 23.15 A nightmare on Elm Street 5 00.45 Intrigue THE MOVIE CHANNEL 15.00 Glight to tangier 19.00 Driving me crazy 21.00 The hard way 23.00 Themonk 00.50 Mortal passion EUROSPORT_ 10.30 Košarka NBA 11.00 NHL hokej 12.00 Oddaja o boksu 13.00 Hokej na ledu: Švedska-Fln-ska 15.00 Gimnastika SP 18.00 Gugby SP 20.00 Gimnastika SP 22.00 Boks 23.00 Golf, Rim 00.30 Hokej na ledu SKY ONE 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 24.00 Družina Addams Življenska dejstva Risanke Vojvode hazarda VVrestling Beveriy Hills Razred '96 Nerešene skrivnosti Policaji Wresling Sobotni večer v živo PRO 7 15.05 Človek z druge zvezde 16.00 Past, amer. krim. 17.35 Blagoslovljena ekipa 18.30 Slndbadovo sedmo potovanje, amer. film 20.00 Poročila 20.15 Teen Wolf, amer. komedija 22.05 Smrtonosna igra, amer. krim. 23.45 Nero Wolfe 00.50 Leon, amer. fiim RTL TELEVISION_ 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beveriy Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Popolni spomin, amer. film 00.10 Kavnorjavo nimfomanstvo, grški erot. film SATI_ 13.30 Rdečelaska, amer. film 15.20 Soigralec, amer. komedija 17.20 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolosreče 20.15 Dekle meseca, amer. film 22.00 Igrani shovv 23.00 Afriška erotika, ital. erot. film 00.20 Vroča plavolaska s hladnega severa švedski erot. film 3 SAT 14.10 Moritz se uči plavati 14.40 Cirkus mojega življanje 15.05 Kulinarika iz Nemčije 15.30 Šport 17.30 Pot v preteklost, avstrij. film 19.00 Danes 19.30 Luči in ljudstvo 20.15 Gornja Avstrija 21.30 lnter-City 22.00 Pisatelji 23.00 Skrivnostna in nedotaknjena Gornja Avstrija 23.55 Plavž v jeseni 00.00 Šport RTL 2 15.15 Železni jezdec, amer. film 16.45 Viktoria in njen husar, nem. film 18.20 Poročila 18.25 Nori mesec, kanadski film 20.00 Poročila 20.15 Indianapolis, amer. film 22.15 VVrestling 22.30 Smrtna prevara, amer. film 00.00 Škandal, franc. film AVSTRIJA 1 15.50 Blazni otrok 16.15 Otroški spored po željah 17.10 Mladinski magazin 18.05 Podobe Avstrije 18.30 Prijatelji za življenje 20.15- Povabilo k Schimpfu 21.50 Zlata dekleta 22.15 Rififi na veliki petek, ang. krim. 00.10 Lady iz Šanhaja, amer. krim. melodrama SKY MOVIES PLUS 15.00 Survive the savage sea 17.00 Teen agent 18.30 Xposure 19.00 Rocky V 21.00 Oscar 23.00 Cobra 00.30 In the line ofduty THE MOVIE CHANNEL 15.00 čriminal behavior 17.00 Stockade 19.00 Shout 21.00 Funny about love 23.00 Rainbow drive 00.40 That magic moment EUROSPORT_ 09.00 Moto dirke 11.00 Maraton 15.00 Gimnastika SP 18.00 Kolesarstvo 19.00 Golf 20.00 Hokej na ledu 22.00 lndy dirke 24.00 Rugby SKY ONE_ 15.00 Traper John 16.00 Xposure 16.30 Oddaja o modi 17.00 Britanskih 40 18.00 VVrestling N 19.00 Simpsonovi 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Osvojila bom Manhattan 23.00 Pametni dečko 24.00 Hill Street Blues PRO 7_ 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.00 Parker Levvis 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Barracuda, amer. srhljlvka 22.05 Bojevnik, franc. krim. 23.05 Nero Wolfe 00.55 Mike Hammer RTL TELEVISION 15.50 Rdeči blisk 16.50 Moj prijatelj Kobolt, amer. komedija 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Bo naredil ali ne, igrani shovv 21.55 Spiegiov TV magazin 23.00 Playboyev ljubezenski in spolni test 24.00 Kanal 4 SATI 13.05 Sedemsto milj zahodno, amer. vestem 15.20 Kralj vikingov, ang. film 17.00 Počez čez galaksijo in potem levo 17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolosreče 20.15 Pustolovščine ob Rio Verde 22.00 Kontaktna oddaja 24.00 Sedemsto milj zahodno, amer. vestem 3 SAT 16.15 Pozor ponaredki 17.00 Svet sredi stoletja med 1940 in 1960 letom 17.30 Halo, Rolf... 18.15 Omizje 19.00 Danes 19.10 Žensko omizje 20.15 Ob 80letnici Josefa Meinrada 21.40 Džungla 23.00 Njega dni 23.10 Komisar RTL 2 13.10 Past za Playboya, amer. komedija 14.45 Vtem trenutku, amer. film 16.20 Nevestin oče, amer. film 18.00 Poročila 18.05 Vivaldi 20.00 Poročila 20.15 Več plesa, amer. grozljivka 23.25 Vsak trenutek, amer. film 01.00 Vivaldi, škandalozne dogodivščine AVSTRIJA 1 13.40 Mojstrstvo v skakanju čez plot, amer. komedija 15.30 Octopus, kviz 15.55 7xjazinti 16.10 Pustolovščine TinnyToon, risanka 16.35 Countdown, oddaja o okolju 17.10 Beverly Hills 18.05 Mladinska reportaža 18.30 Baywatch, reševal, plavalci 19.30 Čas v sliki 20.15 Kraj zločina: Beg v Miami 21.50 Potovanje 22.55 Vizije 23.00 Aproposfilm 23.30 Osem in pol, ital.franc. film 00.40 Mihael Haydn, koncert za flavto in orkester vOduru SKY MOVIES PLUS 15.00 Pieces of dreams 17.00 Portrait in black 19.00 Conagher 21.00 Over her dead body 23.00 Impulse 00.50 Hellbound SKY MOVIES PLUS 15.00 A separate peace 17.00 Primobaby 19.00 VVorking trash 21.00 Suburban commando 23.00 The running man 00.45 Breakingin SKY MOVIES PLUS 15.00 lnfidelity 17.00 Papa's delicate condition 19.00 čaddie woodlawn 21.00 The silence of the lambs 23.00 The rocketeer 01.00 Young lady chatterley THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL 15.00 Oklahoma crude 17.00 Peter 18.45 Xposure 19.15 Klngof the hill 21.00 Ghost 23.10 NavyS.E.A.L.S. 0.240 Hidden agenda EUROSPORT_ 09.00 Golf 10.00 Maraton 11.00 Hokej na ledu 13.00 Mednarodni moto šport 14.00 Tenis 17.00 Moto dirke 18.00 lndy dirke 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 Hokej na ledu 22.00 Nogomet, evrogoli 23.30 Oddaja o golfu 01.00 Športna poročila SKY ONE_ 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Različni udarci - zab. igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre, akc. nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Osvojila bom Manhattan 23.00 Seinfeld, humor, nadalj. 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički PRO 7 13.55 Teen VVolf, amer. komedija 15.25 Trd toda prisrčen 16.20 Risanke 18.00 Parker Levvis 18.30 Bili čosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Barracuda, am. grozljivka 22.05 Bojevnik, franc. krim. 23.55 Nero VVolfe RTL TELEVISION 15.00 Umor jermen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Colombo 22.10 Quincy 23.35 Gong show 00.15 Tropska vročica 01.50 Grozljivo prijetna družina SATI SAT 3 15.00 Johann Sebastian Bach 16.15 Klub seniorjev 17.10 A.J.Kvvak: 6. olimpiada 17.35 Trik s ključem 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Kviz 20.00 Mladinska oddaja aa.15 Kiip 21.40 Kulturni žurnal 21.50 10 pred 10. 22.15 Športna poročila 22.25 Stavite da...? RTL 2 17.00 Poročila 17.05 BJ. in medved 18.00 Poročila 18.05 Game shovv 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 19.30 Benson 20.00 Poročila 20.15 Kriminalne zgodbe 21.05 VVresling 22.00 Tudi delo je lahko slabo, ang.film 23.30 Fantastične zgodbe 23.55 Tekma smrt 00.45 Ponovitev večer, programa AVSTRIJA 1 15.05 Fragglesi lutke 15.30 Am dam des 15.50 Babica 21. stoletja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.30 Čas v sliki 20.15 Podeželski zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.07 Pogledi s strani 21.15 Krvava skrivnost Lizzie Bo-den 22.50 Klika, amer. film 15.10 Ladyinacage 17.00 Lost in the barrens 19.00 Paper moon 21.00 Regarding Henry 23.00 Thelma - louise 01.15 Death dreams EUROSPORT_ 09.00 Gimnastika SP 11.00 Hokej na ledu 13.00 Nogomet 14.00 Tenis 15.30 Hokej na ledu Češka:Nemčija, prenos 18.00 Nogomet, evrogol 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 Hokej na ledu Finska:ZDA, prenos 23.00 Biljard snooker 01.00 Športna liga SKY ONE PRO 7 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.20 Kolosreče 20.15 Na noževi konici 23.15 Kanal 4 SATI 12.40 Tenis 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolosreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Tracy Lords Shovv, amer. erot. nad. SAT 3 13.10 Opoldanski magazin 13.45 Kviz 14.15 Ročk in poezija 16.00 Dokaz ljubezni, mlad. film 17.10 Mladinska oddaja 18.00 Slike iz Nemčije 19.00 Danes 19.30 Kulturni magazin 20.00 Krik po življenju 21.30 Slike, ki napravijo zgodbo 21.45 Kulturni žurnal 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 RTL 2 17.05 B.J. in medved 18.05 Game shovv 18.35 Glavni zdravnik 19.30 Benson 20.15 Volk: 7. maščevanje - amer. krim. serija 21.05 Vroča vaba 22.00 Živčna napetost, amer. film 23.40 Fantastične zgodbe 00.05 Tekma s smrtjo AVSTRIJA 1 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am dam des 15.50 Sanjski kamen, risanka 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Game shovv 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.30 Čas v sliki 20.15 Ibera, dežela bleščeče vode 21.00 Pogledi s strani 21.20 Druga domovina 23.15 Čas v sliki 23.20 Voyou, slepar, franc. film 15.10 Bandido 16.45 Around the world with dot 18.05 Delta space mission 19.30 Jetsons 21.00 Sleeping vvith anger 23.00 The amityville curse 00.35 To sleep vvith anger EUROSPORT_ 09.00 Gimnastika SP 11.00 Hokej na ledu 13.00 Nogomet 14.00 Maraton 15.30 Hokej na ledu: Nemčija:Francija, prenos 18.00 NBA košarka: Golden State:L.A.Lakers 19.30 Športna poročila 20.00 Hokej na ledu: Češka:Norveška, prenos 23.00 Nogomet 24.00 Tajski boks 01.00 Športna poročila 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Različni udarci 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Parker Lewis ne more izgubiti 21.30 Vse razen ljubezni 22.00 Murphy Brown 22.30 Gabrielov ogenj 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički SKY ONE 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 00.30 E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Različni udarci DJKat Vesoljske steze Svet igre E cesta Rešitev Družinske vezi S.I.B.S. Okrogla miza Hill Street Blues Vesoljske steze Žrebički PRO 7 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Umor na čebulni njivi, amer. krim 22.35 Dvojica 23.40 Lovni čas v Teksasu, amer. film 01.30 Past Hanyja Foxa RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Highlander 21.15 Kriminalni magazin 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Matlock, amer. film 22.05 Jack in McCabe 23.05 Truck Tumer, amer. krim. 00.30 Dvojica 01.30 Umor na čebulni njivi, amer. krim. RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski Man 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Dvojčka, amer. komedija 22.15 Sternov magazin 22.45 Nogometna oddaja 23.15 Gottschalkov show 00.00 Prav, Aljaska! SATI 12.40 Prenos teniškega turnirja 17.05 Pojdi na vse 19.20 Kolosreče 20.15 Dvojčka z Immenhola, nemški film 23.20 Profesionalci 00.20 Z dežnikom, šarmom in cilindrom SAT 3 15.00 15.25 16.25 17.10 17.35 18.00 19.00 19.30 20.00 20.50 21.45 22.25 Kraljevo bavarsko sodišče In Vite Vita Michael iz Loenneberga Ulrich in Ulricka, 2. del Slike iz Švice Danes K stvari Calafati Joe: opičje glave, nanizanka v 6 delih Politika kot vrhunski šport Kulturni žumal Nekdo mora verjeti v to, amer. film RTL 2 17.05 B.J. in medved 18.05 Game shovv 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 19.30 Benson 20.00 Poročila 20.15 Šerif iz Nevv Yorka 21.30 Mož iz tajne službe, ang. film 23.00 Fantastične zgodbe 23.25 Tekma s smrtjo 00.15 Ponovitev večer, programa AVSTRIJA 1 15.05 Evvoks, risanka 15.30 Mirni in roboti, lutkovna igra 15.50 Supergran, babica 21. stoletja 16.15 Helmi, otroški promet, klub 16.20 Nekoč je bilo 16.30 Dingdong 17.10 Spored po željah 18.05 Me, ženske 18.30 Baywatch 19.22 Znanje 20.15 Na ostrini noža, serije 21.55 Pogledi od strani 22.00 Dva, zabavna serija 22.50 Ljubljena Milena, tv igra Protislovenska kadrovska politika Kot Slovenec in državljan Slovenije (pa ne tisti za 600 SIT oziroma zastonj ali drugače uvožen) si ne morem kaj, da ne bi javno opozoril na nevzdržno, protislovensko kadrovsko politiko v Sloveniji. Samo poglejmo koliko Ne-Slovenccv in sedanjih oziroma bivših (ti so le zamenjali politične stranke, ki so praktično skoraj vse le komunistične filiale, ne glede na zveneča imena z demokratičnim prizvokom) komunistov zaseda ključna mesta v vseh segmentih gospodarskega, političnega, družbenega, javnega življenja. Posebej občutljivo je nedvomno področje obrambe. Nedopustno je, da je v oboroženih silah in v obrambnem resorju nasploh, neke države, ki se ima za suvereno, zaposlenih tako veliko število pripadnikov drugih narodov (to jc Ne-Slovencev), od katerih seje veliko število kompromitiralo v osamosvojitveni vojni leta 1991. Številni med njimi zasedajo celo zelo odgovorna mesta (dejstvo, daje med njimi tudi dosti takšnih, ki jim je poznavanje slovenskega jezika velika neznanka, ni potrebno posebej povdarjati). Če tem dodamo še veliko število pripadnikov komunistične garniture, skupaj z bivšimi (?) sodelavci KOS-a je slika popolna. Minister Janša bi moral vztrajati pri začetkih kadrovskih sprememb in jih še radikalizirati, ne glede na ugovore prizadetih in raznih "pravih Slovencev". Pri tem tudi predsednik Kučan pozablja na dejstvo, da so z ustavo njegove pristojnosti omejene predvsem na protokolarne zadeve in si tako poskuša jemati več pristojnosti kot mu gredo po ustavi. Seveda, je potrebno tudi v policiji močno popraviti kadrovsko strukturo tako, da v policiji ne bo več Ne-Slovencev in tudi ne bivših delavcev (in sodelavce, seveda) SDV, kot tudi ne kompromitiranih komunistov oziroma vseh tistih katerih strokovnost je zelo sporna. Podobno velja tudi za "neodvisne" pravosodne organe. SVrb vzbujajoča je tudi kadrovska struktura v nekaterih javnih podjetjih. Posebej bode v oči primer slovenskih (?) železnic. Pogosto nas razni sprevodniki "razveselijo" (z objavami preko razglasov v vlakih in v kontaktu z njimi) z nagovori v tujih jezikih. Nasploh je struktura zaposlenih na železnici katastrofalna. Način kako so opravljali preizkuse znanja slovenskega jezika (po sis-temuu obkrževanja pravilnega odgovora: a, b, c,), pa je še posebej tragikomičen. Železničarjem ob bok, bi lahko postavili tudi komunalo, PTT, nekatere avtobusne prevoznike in številne druge. Celo v šolstvu in kulturi so na odgovornih mestih številni Ne-Slo-venci in ideologi komunističnega režima. Navedeni primeri kažejo, da smo še daleč od prave suverene države slovenskega naroda. Primož Baucon, Podpredsednik SNS Oblast ima vedno prav Ne mislim polemizirati z g. Mehom preko medijev, ker odgovora ni bilo, dokler ni zaposlil strankarskega tovariša. Mislim, da bo prišel do spoznanja, daje treba kontaktirati z vsemi, ki so in mislijo na boljši jutri te doline, posebej pa kraja, kjer živi. Trditve, kijih navaja sestavljalec članka, ki pa ni bil g. Meh, ker je kot predsednik IS preveč angažiran pri sestavi proračuna in ostalih aktivnostih, ki jih vodi IS tako ali drugače, so pač takšne kot so. Prejšnji IS je lahko delal kar je hotel, njegov pa vse po zakonu. Sestavljalec proračuna je tisti, ki ima platno, skupščina pa mu da škarje. Veliko je odvisno od tega, kako je platno sestavljeno. Letošnje je žal na škodo kolektivne komunalne rabe in komunalne dejavnosti v krajevnih skupnostih. Seveda je pa več namenjeno za upravne organe; od lanskih 19,07 na 24,48. Na skupnem sestanku, ki smo ga imeli na Konovem je bil prepričljiv odgovor g. Rezma-na, kije trdil, daje potrebno izdelati dokončne projekte in z njimi iskati vir financiranja, ter g. Pečovnik glede lokalne samouprave. G. Meh pa ni odgovoril na konkretna vprašanja: Ali ima investitorje za obrtno cono Stara vas in ali bo poklican na odgovornost tisti, ki je podp-isoval sponzorstva brez kritja v lanskem letu? Tiskovne konferenco sklicujejo tisti, ki želijo predstaviti besedno delo, ostali dokazujejo to z izvršenimi deli. Ker sem svoje trditve dočakal v osnutku proračuna, v bodoče ne mislim pisati. Upam, da bodo ta osnutek delegati zavrnili in zahtevali večji delež za komunalno rabo in komunalno dejavnost v krajevnih skupnostih, ne glede na politične barve. Delegatom v imenu občanov hvala za pravilno odločitev. Franc Sever Prosim za popravek V vašem časopisu z dne 08.04.1993 ste iz tipkanega besedila neprimerno occnili, da se beseda ... vlado... v naslovu piše z veliko začetnico. (Enako napako ste storili že pri mojem prvem članku, a ste napako še pravočasno odpravili!) Pravilen naslov članka je: SE JE BATI ZA VLADO-BIČ VELENJSKE KULTURE oziroma tako, kot je bilo navedeno prvič: Seje bati za vlado-bič velenjske kulture. Stane Jeršič Kmetijski nasveti Nove višine prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za kmete Po razpravah in zapletih med državnim zborom ter državnim svetom, smo dobili nove prispevne stopnje za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so se povišali, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa so se znižali. Pes - moj prijatelj V občini Velenje je 2600 registriranih psov. Za nekatere lastniki dobro poskrbijo, drugi pa so prepuščeni samim sebi. Psi nevestnih lastnikov motijo okolico. Zaradi slabe izkušnje s psi, nekateri ljudje zasovražijo vse pse. V lanskem letu je bilo več primerov, ko so neznanci zastrupili pse lastnikov, katerih reje so bile vzorne. Psi so poginili v strašnih mukah. Pse je treba vzgojiti. Nepravilna vzgoja spridi še tako dobrega psa. Vzgajati moramo že mladiče. Če pes do enega leta starosti po mili volji preganja divjad, ga tega ne bomo nikoli več odvadili. Podobno velja za potepanje. Pes, ki se navadi odhajati od doma za več ur ali za več dni bo to stalno počel. To pomeni, da seje potrebno s psom redno ukvarjati. Pes naj bo v stiku s človekom. Ni prav, da • Imetnik psa je dolžan zagotoviti psu primerno bivališče in oskrbo. Za pse verigarje je priporočljivo zgraditi pesjake, da ne bo moglo priti do ugriza steklih lisic. • V stanovanjskih zgradbah z več stanovalci je dovoljeno imeti psa le s poprejšnjim soglasjem sostanovalcev. • Imetnik psa je dolžan v osmih dneh prijaviti nabavo psa veterinarski organizaciji, ki vodi register psov (veterinarska postaja, Kajuhova 13, Šoštanj, telefon 881-322). • Imetnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti tudi pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psa. • Proti steklini morajo biti psi cepljeni takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti, potem pa obvezno še vsako leto. • Imetnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali, da se ne giblje prosto brez nadzorstva. V naselju se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti tudi nagobčnik. • Prepovedano je puščati psa na urejena otroška igrišča, zelenice, parke, obdelane travniške ter njivske površine. • Vsak pes mora nositi znanikico, ki jo dobi ob cepljenju. Ta je dokaz o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju. V naši občini je število pote-puških psov veliko. Na to opozarjajo lovci, ki srečujejo pse, ki preganjajo divjad po loviščih in drugi občani, ki so prišli v neprijetne situacije s psi. V lanskem letu je bilo prijavljenih 82 pasjih ugrizov. Opozoriti je treba, da je steklina razširjena skoraj v vseh slovenskih občinah, tudi v velenjski. Stanje seje po tretjem cepljenju lisic proti steklini nekoliko izboljšalo. V preteklem letu smo poslali v preizka-vo na steklino trinajst sumljivih lisic. Od tinajstih, je bilo pet steklih. Za steklino lahko zbolijo vse toplokrvne živali in človek. Bolezen je nevarna, konča se s smrtjo. Edina obramba je preprečevanje. Glede na takšno stanje je nujno, 7?" da spoštujemo nasledn- 3 ja določila občinskih predpisov: V primeru, da imetniki psov ne bodo upoštevali teh predpisov, bo veterinarska inšpekcija ukrepala v skladu z določbami 11. in 15. člena odloka o registraciji in označevanju psov ter reji domačih živali (Ur. vestnik občine Velenje, št. 9/78). Psi so del našega okolja. Če niso vzgojeni in pod nadzorom predstavljajo nevarnost za vse. Človek mora biti tisti, ki odreja način medsebojnega življenja. je ves čas sam, zaprt v pesjaku ali še slabše, vedno pripet na verigi. Pes potrebuje dnevno povprečno dve uri sprehoda. Toda, dokler svojega psa ne obvladamo, naj bo vedno na vrvici. Prosto pod nadzorstvom se lahko sprehaja šele potem, ko ga lahko odpokličemo tudi v situacijah, ko so prisotni zunanji dražljaji, kot so drugi psi, divjad, kokoši... Pes bo naš prijatelj, če ga bomo razumeli in poznali njegove vedenjske, biološke in druge značilnosti. Da bo življenje s psi prijetno, moramo upoštevati osnovne zakonitosti ravnanja s psi. Veterinarska inšpekcija SO Velenje \ Kulturni center Ivan Napotnik j Koledar prireditev april, maj ■ > Petek, 16. aprila, ob 20.00 ■ dom kulture Velenje (za gledališki abonma in izven) ■ Moliere: SVATBA PO SILI, ulična burka ■ Režija: Vinko Moederndorfer, Igrajo: Danilo Benedičič, Maj ■ Končar, Silva Čušin, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Matija Rozma b Bojan Emeršič, Roman Končar, Meta Vranič, Iva Zupančič, Ton ■ Homar, Marko Okorn, Andrej Nahtigal in Božo Šprajc. Svatba po sili je predvsem komedija! Gledališče smeha ■ žlahtne "hudobije" je globoko vtkano v sleherno Molierovo rep ■ liko, tako da nam še danes v marsičem pokaže zrcalo današnj ■ neumnosti, današnjega svetohlinstva in spletkarjenja. Smeh ■ odrešitev vseh budalosti. " "In največja škoda bi bila, da umremo butasti." (Moliere) ■ Vstopnice 500 SIT. ■ Z Torek, 20. aprila, ob 19.30 " obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani ■ Koncert MLADINSKEGA ORKESTRA GUSTA ' MAHLER, Dunaj. Dirigent: Sir Neville Marriner, solist: Ma ■ sim Vengerov, violina. Odhod avtobusa ob 16.30, cen " aranžmana 1.500 SIT, mladina 1.200 SIT. ■ Četrtek, 6. maja, ob 20.00 ■ dvorana Glasbene šole Velenje (za glasbeni abonma in izve ■ NATAŠA MAJER, klavir in MARIBORSKI OPERN Z ORKESTER ■ Dirigent: Simon Robinson I Nataša se je rodila leta 1980 v Mariboru. Klavir se je priče ■ učiti pri sedmih letih pri prof. Miri Cvetkovi. Po končani nižji H srednji glasbeni šoli v Mariboru seje leta 1990 vpisala na visok ■ šolo za glasbo v Gradcu v razred prof. Walteija Kampeija in je tu " najmlajša slovenska študentka, čeprav obiskuje šele sedmi razr ■ osnovne šole. Nastopa doma in v tujini. Leta 1991 je posnela sv ■ jo prvo kaseto z deli W. A. Mozarta. Ob svojem 13. rojstnem dn ■ vu je imela številne koncerte, med katere sodi tudi koncert ■ Velenju. Tu se bo predstavila z Mozartovimi skladbami: Sona " za klavir v F-durn, KV 332, Uverturo k operi "Figarova svatb ■ in Koncertom za klavir in orkester v C-duru, KV 467. ■ Vstopnice 400 SIT. Upokojenci in mladina 300 SIT. ■ ; Sreda, 12. maja, ob 20.00 ■ dom kulture Velenje (za gledališki abonma in izven ) J Herb Gardner: NIŠAM JA RAPAPORT, komedija ■ "Teatar u gostima" iz Zagreba bo tokrat nastopil v koproduk ■ji s satiričnim kabaretom "Jazavac". Režija Relja Bašič. ■ Vstopnice 500 SIT. ■ I Četrtek, 13. maja, ob 20.00 knjižnica Velenje ■ Kulturni večer: DRAGO JANČAR ■ Pogovor bo vodila Tatjana Hudomalj. a Drago Jančar, letošnji prešernov nagrajenec, pisatelj in vpliv ■ javni delavec, bivši predsednik slovenskega PEN kluba, tajn ^ Slovenske matice, najbolj prevajanj slovenski avtor, pisec ■ proznih del, bo na četrtkovem kulturnem večeru odgovarjal jj številna vprašanja o sebi in o svojem pogledu na kulturo, o ■ trebi po novi 57. številki Nove revije, o primerjavi med amerišk " in evropskim načinom življenja ter o svojem zadnjem roma ■ Posmehljivo poželenje. I Petek, 21. maja in sobota, 22. maja ■ dvorana Glasbene šole Velenje Pokojninsko zavarovanje. nNPQNA7FNn*»T 7PAKA NA ORMOČJU OBČINE VELENJE ■ Občinska revija otroških, mladinskih in odraslih pevsk Prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete se UNholNAZfclNUoI ft INA UDtVl UDLrinc tu ■ zborov t£r oktetov, plačuje po osnovi za zavarovanje. Osnova za zavarovanje za širši obseg pravic, ■ je najnižja bruto pokojninska osnova. Sedaj znaša 43.218 SIT. Prispevna stopn- ™ ™ ® ™ ™ ™ . £ R 37 ma: ob 19 00 ja seje povišala s 14,4% na 15,5%. Tako znaša sedaj mesečni prispevek 6.699 _______________________________________________________________________________________■ ^i-niaja, uu sit. Za ožji obseg pravic paje osnova bruto zajamčena plača, ki znaša sedaj ampŠOŠtanj ■ Cankarjev dom Ljubljana 25.000 SIT. Prispevna stopnja se jc povečala z 12,38 % na 13,33 %. povp.24-urna 30 70 10 30 40 40 10 ■ Marian Marinšek: HAVAJI, otoki večnega poletja „ ... , , ■ v imC!T.,™™„ max. 1/2-urna 150 1140 20 370 190 430 20 Zavarovanje za ožji obseg pravic torej znaša 3.333 SIT na mesec. ________________________ _____________________________________________________________■ diapozitivi, glasba, komentar amptopoi^ica " Sedma ponovitev predavanja o Havajih bo v Kosovelo Zdravstveno zavarovanje: E^I™ Jo 629o° 70 320 so°o 32° 30 - dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje se plačuje od katastrskega ____________________________________________________________________________________________■ dohodka gozdnih in negozdnih površin. Prispevek seje znižal z 22 % na 18 AMP VELIKI VRH " Petek, 28. maja, Ob 20.00 % katastrskega dohodka. Letni prispevek se razdeli na štiri dele in se plača PovP.24-urna 70 60 60 70 170 20 10 ' , u • _____„;„;,„„ . 6 max. 1/2 uma 470 2oo 500 430 650 40 io dvorana Glasbene šole Velenje (za glasbeni abonma in izve v s ci K c tri mesece. ____________________________T _ ' Prispevki so se znižali tudi za razširjeno obvezno zdravstveno zavarovanje, ampzavodnjf. " LILJANA MOLNAR TALAJIC, sopran Toje zavarovanje za dodatne pravice in sicer za: nadomestilo med zadržanostjo PovP.24-urna 20 100 20 10 50 50 10 B pri klavirju Darko Domitrovič od dela (bolniška), pravico do pogrebnine in posmrtnine ter zavarovanje za max.1/2-uma 1001250 210 50 340 170 50 m zagrebška primadona Liljana Molnar Talajic bo zaključ primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. v tem primeru pa se višina amp velenje " letošnji glasbeni abonma s programom "Pesmi svetovnih sk prispevka ravna po bruto najnižji pokojninski osnovi. Za te pravice se plačata povp.24-urna 20 30 20 30 30 30 10 b dateljev" in arijami iz oper Rusalka, Moč usode, Aida, La Bo dva prispevka: 1,2% in 0,6%; skupaj 1,8% od osnove. Prej je znašal skupni max.1/2-urna 50 60 190 410 90 60 20 ■ me in Madame Butterfly prispevek 2 2 %. Prispevek za razširjeno obvezno zdravstveno zavarovanje ^jpgraška gora ........................'m Vstopnice 400 SIT. Upokojenci in mladina 300 SIT. se plača vsak mesec in znaša sedaj 778 SIT ali 450 SIT mesečno; odvisno od povp 24.urna 10 210 i0 20 10 20 o b obsega zavarovanja v pokojninskem zavarovanju. max. 1/2-urna 401170 100 280 50 90 10 Če primerjamo obremenitev kmetije po novih prispevkih, lahko ugotovi- -........-........- - -.......- - -........- ------------------------ mo, daje skupna višina prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje povp.24-uma = povprečna 24-uma koncentracija S02 v mikro-g/m3 skoraj enaka kot je bila prej. max. l/2-uma = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 ■ Darko Simončič, dipl. Inž. kmet. SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA ; OBISKI BOŽANSKE KOMEDIJE v Mariboru 1 Posamezne vstopnice za predstave PEKEL (24.4.), VI \ (29.4), in NEBESA (8.5.) so na voljo v domu kulture v Velen 4B Mil V ilC 18 KAa IAa mali OGLASI GREBEN IN KOSO za motokultiva-tor Gorenje, 62 % cene, rabljen 1 leto, širine 105 cm, prodam. » 0602-55-872. NA ZELO LEPI LOKACIJI V SAVINJSKI DOLINI, prodam vseljivo hišo 9 X 8,4 s telefonom, centralno, na 541 m2 veliki parceli in urejenim vrtom, ugodno prodam. 8 0602-22-458 zvečer. IŠČEM VARSTVO ZA DVOLETNEGA SINA. Informacije od 9. do 10. ali od 19. do 20. ure na naslovu Aplinc, Tomšičeva 21, Velenje. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE št. 480, ki se glasi na delovno izkaznico št. 25248 Gorenje na relaciji Legen-Gorenje. PRODAM 8 TEDNOV STARE JARKI-CE. Škale, S 894-056. FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO št. 14 prodam. S 853-841. POSOJAMO DO 1000 DEM od enega do dveh mesecev. S 856-537 Tone. PIT BUL TERIERRKO staro 3 mesece, prodam. Mehle, S 061-267-330. IŠČEM SIMPATIČNO DEKLE za delo v stežbi. »851-396. ŠKODO FAVORIT 1990 letnik, prodam za 8500 DEM. Efenkova 20, S 857-045. NOV DALJINSKI S PANASONIC s tajnico, prodam. Možnost plačila na dva čeka. » 850-552. KUPIM VIKEND ALI KINTA-KUNTE. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas, Foitova 10, Velenje, z oznako šifre "Sara". DVAJSET VREČ FASADNEGA PERLI-TA prodam. S 850-819. FOTOAPARAT PENTACON 6 X 6 S širokim objektivom prodam za 500 dem. Marinšek 855-052. ŽELITE IMETI LEPO UREJENO ŽIVO MEJO? Mi vam jo postrižemo. «857-257. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK ROKI ugodno prodam. 8 885-529. V NAJEM DAM STANOVANJE ali prodam stanovanjsko pravico. Naslov v uredništvu. Gibanje prebivalstva Občina Velenje Smrti: Marija Grebenšek, roj. 1913, Velenje, Tomšičeva c.št.55, Marijan Stopajnik, roj.1951, Stari trg, št. 260, Slovenj Gradec, Milan Zabavnik, roj. 1930, Latkova vas, št 130, Ročnik Franc, roj. 1907, Savina št.68, Micika Dobovičnik, roj. 1908, Koželjskega ul. št.5, Kazimir Rotar, roj. 1932, Liboje št.lll, Gašper Miklavžina, roj. 1928, Hrastovec št.l, Anton Ris, roj. 1930, Vine št. 1, Jože Luzar, roj. 1962, Stritarjeva 1. Občina Žalec Poroke: Matjaž Goršek, Petrovče in Alenka Katajtna, Arja vas. Smrti: Marija Ogradi, stara 70 let, Latkova vas št.71, Julijana Štifter, stara 85 let, Stopnik št. 26. DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravnik: Četrtek, 15 aprila - dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Sla-vič, nočni Stupar, Janežič; Petek, 16 aprila - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Pirtovšek, nočni dr. Kozorog, dr. Vrabič; Sobota, 17. aprila - dopoldan dr. Sladič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Jurko; Nedelja, 18. aprila, dopoldan dr. Sladič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Jurko; Ponedeljek, 19. aprila, dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Renko 0., nočni dr. Bola in dr. Pirtovšek. Zobozdravstvo: Od sobdte 17. aprila do 25. aprila - dr. Mojca Bu-jan, od 8. do 12. ure v dežurni zob- ni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od četrtka, 15 aprila - Ivo Zagožen, dr. vet. med., Jenkova 38, Tel.: 858-704. Občina Mozirje Veterinarska postaja v Mozirju: od 12. aprila do 18. aprila - Marjan Lešnik, dr. vet. med., Ljubija, Tel.: 831-219 od 19. aprila do 25. aprila - Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, Tel.: 841-769. Končnica rokometnega prvenstva Gorenje : Omnikum Rudar Velenjski rokometaši bodo v soboto (17.aprila, pričetek ob 19.uri) poskušali na povratni tekmi nadoknaditi razliko dveh zadetkov s prve tekme v Trbovljah. To ljubitelji rokometa v Šaleški dolini vsekakor pričakujejo. Uprava kluba in rokometaši vabijo gledalce, da se v čim večjem številu zberejo na srečanju in jim s korektnim športnim navijanjem pomagajo k uvrstitvi v polfinale končnice letošnjega državnerga prvenstva. Obenem obveščajo zveste navijače, da sezonske karte ne veljajo za tekme končnice prvenstva. B vos Društvo naturistov "Venera" Spoštovani prijatelji naturizma, če ste simpatizerji naturizma in imate radi družabno življenje kakor tudi naravo in športne aktivnosti (odbojko, tenis, zabavna športna tekmovanja...) vas vabimo v svoje vrste. Obenem vam nudimo ugodne popuste z INF izkaznco v tujini in doma tudi do 20%. Združite koristno s prijetnim. Želejene informacije boste dobili če nam boste pisali ali nas poklicali na tel. 741 773 ali 855 033 in na naslovu Društvo naturistov "Venera", 63001 Celje, p.p. 164. Društvo naturistov "Venera", predsednik Anton Slatenšek VARUJ SVOJE SRCE ! I KINO IKIINC riNC u 1111111 Dam kutfcre Velenje Nedelja, 18.4. ob 16.30 in 19.00 uri, ponedeljek, 19.4. ob 20.00 uri Telesni stražar (Bodyguard) - amer. romantična melodrama. V glavni vlogi: Kevin Costner in Whitney Houston Zadnje predstave tega filma! Kino Šoštanj Ponedeljek, 18.4. ob 17.00 uri Telesni stražar KinoŠma-tnoob P£k! Nedelja, 18.4. ob 14.00 uri Telesni stražar V kinu Velenje priporočajo rezervacije vstopnic na telefon 856-384. Predprodaja vstopnic v Domu kulture, Kinu Velenje (Koroška 44) ter eno uro pred filmskimi predstavami! Od nedelje, 25. aprila do torka, 27. aprila Oskarjevci 93: Hovardov kot, Poslednji Mohikanec, Neoproščeno, Smrt ji lepo pristoji! u Gostije ČETAM Okonina 2, Ljubno Izredno ugodna ponudba: nedeljska kosila 500 SIT specialitete: meso žrebet, puranje, svinjsko sladice ,„. , ,,. ., Vl/udno vabi/eni! inf. tel.: 841164 ■ Nataš ▼B^Šalel ■ ▲FRIZERSKI SALON Nataša ►H Šalek 84, tel. 856 947 Š'U*V*<*L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 boutioue nitko ^ mS^r Šaleška 16, Velenje PESTRA IN POCENI PONUDBA CAS KAMNOSESTVO if OEJAIC Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000 UGODNA PONUDBA: > nagrobni spomeniki > izdelava in obnova nagrobnih napisov > montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov Del. čas: vsak dan od 8. -12. In od 15. -19. ure. SPROSTITEV, PLES, RILO 107,8 MHz KjIIHO VELENJE ZKO Slovenije 8*8*8*88*88888$ 3. srečanje otroških skupin Združenje folklornih skupin Slovenije bo v soboto, 17. aprila, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pripravilo že 3. republiško srečanje otroških folkomih skupin. Na prireditvi bo nastopilo 12 skupin, izbranih na letošnjih tovrstnih območnih srečanjih. Žal, med njimi ne bo nobene iz velenjske občine. Začetek prireditve ob 11. uri. ■ (tp) I O IJ G 9MHz Oddajmo na iMIrakr^kovalovneni območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Vdaje} in 107,8 MHz (oddajnik Pleavec). ČETRTEK,15.APRILA: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Nasveti bioe-nergetika; 17.30 Novosti iz sveta disko glasbe; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 16.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 17. APRILA: 6.00 Pozdrav; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. NEDELJA, 18. APRILA: 6.00 Pozdrav; 6.15 Poročila; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; Trič trač in druge čveke ( posnetek javne radijske oddaje v Vinski gori); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 19. APRILA: 6.00 Pozdrav; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pop; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 20. APRILA: 6.00 Pozdrav; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. APRILA: 6.00 Pozdrav; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živžav; 19.00 Na svidenje. gostišče GRAD VDBOVEC NAZABJE tel. 832 800 V izjemno Cepo urejenem amBientu v starem, gradu Vrbovec vas vabijo z Bogato izbiro /&inari/(e in široko ponudbo SCovensftfi vin. V gostišču je tudi poročna dvorana! 'Det čas: vsakdan razen nedelje od 10. - 22. ure Priporoča se l(g(eJ(tw grada Vrbovec. <§> AVTOCENTED MEHd o.o. Servis in prodaja 63320 Velenje, Koroška 7/b, tel.: 063/ 856 824, fet 063/ 857 005 -Audi 1002,3E •Audi 1002,3E Avant ■Audi 1002.0E 1987 ■ Golf CL 1.6 diesel 1991 •Aedi801.9TDt poblaščeno servisiranje in prodaja vozil prodaja rezervnih delov in opreme garancije Kol sonce sije mamino oko, nobeno sonce ne greje več tako, ko mama v grobu ti zaspi, zdaj nič več liste prave sreče v srcu ni. V SPOMIN KRISTINI ZALEZNIK rojeni LONČAR iz Šoštanja 19. aprila je minilo dve leti bridke izkušnje, življenja brez tebe, naša zlata in nenadomestljiva mama in omica. Nikoli ne boš pozabljena, saj živiš v spominu drugih. Ljubezni in poštenosti s katerima si nas vzgojila ne moremo poplačati z ničemer, kakor s cvetjem in plameni svečk na tvojem grobu. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki kakorkoli počastite njen spomin! VSI TVOJI NAJDRAŽJI Kje si ljuba mama zdaj. kje je nežen tvoj obraz., kje je zlata roka tvoja, ki skrbela je za nas. Zaman so bile vse ure trpljenja, saj smrt je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Prehitro nas je zapustila draga mama, babica in teta TEREZIJA ŠTOBER rojena MLINAR 26.9.1923 - 23.3.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nesebično pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Žubrovi za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem, gospodu župniku za opravljeni obred in vsem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Štefka, Ivan, Rafko z družinami in Boltek. Trpela si mati, ko dva od sinov ti pokrila je ruša. Trpela, a nisi se vdala. Med vnuki in glasbi si uteho poiskala; v trpljanjit ter v sreči si dragim in zase kitaro zaigrala. Zdaj je utihnil drag glas.... ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ELIZABETE VERZELAK iz Velikega vrha 40 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala dr. Stuparju, osebju bolnišnice Topolšica, gospodoma župnikoma Pribožiču in Napretu, pevcem in praporščakom. Žalujoči: sin Darko z ženo, vnuki in pravnuki. Ni te več. zastonj te iščem, srce tvoje je odbilo; nad teboj, oče blagi, zagrnili so gomilo. Kaj bo zemski spev in cvetje meni, ki tako sem srečen! Naj le krije cvet gomilo, kjer sem jaz., pomlad je večna. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ENGELBERTA PUŠNIKA 6.11.1923-3.4.1993 iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in našega očka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebna zahvala sosedom Sedovškovim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi GD Skale za organizacijo pogreba in častno stražo ter gasilcem drugih društev, rudarski častni straži in njihovemu govorniku ter govornikoma Adolfu Lipniku in Hermanu Arliču, pevskemu zboru KD Škale, pevcem DU in rudarski godbi. Zahvala velja tudi osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter posebno dr.Reberniku za skrbno zdravljenje. Hvala gospodu Hrastniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni je odšel v onostranstvo FRANC ŽERDONER iz Lipja Vsem, ki so nam ob tem žalostnem dogodku stali ob strani, izrekli v sožalje, darovali cvetje, sveče, se iskreno zahvaljujemo. . Še posebna zahvala velja vsem sodelujočim na pogrebni slovesnosti. VSI NJEGOVI ZAHVALA ob smrti dragega moža in očeta JOŽETA SKALIČKIJA 3.3.1933-7.4.1993 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala rudarski godbi, govornikoma gospodu Valenciju, gospodu župniku za poslovilne besede in opravljen obred in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: Žena Marija in sin Darko z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice MARIJE DOBOVIČNIK iz Splitske 11 Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ustno izrazilči sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje in vence ter sveče. Posebej hvala bolniškemu osebju intenzivne nege bolnišnice Topolšica in še posebej hvala dr. Renkovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu Semetu za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, hvala gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Hčerki Štefka in Marica z družinama, sinova Tone in Lojze z družinama, vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA ŽGANKA se zahvaljujemo DU Velenje, 10 DU Velenje, RLV, ESO Opremi, OZTK Velenje, NK Rudarju, AK Velenje, Rudarski godbi, pevcem, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ESO OPREMA, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali poslednjo čast inga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, izražena številna ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred in govornikoma Štimac in Letonje ter svakinji Vidi za pomoč v najtežjih trenutkih. VSI NJEGOVI "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: tll l 1I H I4»«I in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Krajani Zavodenj so dobili tožbo s termoelektrarno Tes je kriv Po skoraj petletnem postopku so na celjski enoti Temeljnega sodišča Celje izrekli sodbo: Termoelektrarna Šoštanj mora plačati odškodnino Gozdnemu gospodarstvu Nazarje in dvanajstim kmetom z območja Zavodenj za poškodovane gozdove na površini okoli 315 hektarjev. Odškodnina, ki jo po sklepu temeljnega sodišča mora plačati Teš, znaša skupaj s pravdnimi stroški okoli 69 milijonov tolarjev. Sodba še ni pravnomočna. Radio Velenje ■ ■ ■ vabi na javno radijsko oddajo Izrek take sodbe pomeni pomembno dejstvo v prizadevanjih za ustrezno odgovornost vseh onesnaževalcev narave pri nas, lahko pa seveda tudi pomeni sprožitev novih tožb, kjer so jasne povezave med onesnaževalci in oškodovanci. Postopek v tej zadevi, ko so gozdno gospodarstvo in kmetje iz Zavodenj tožili Tcš za škodo, ki jo je prizadejala z žveplovim dvoki-som na njihovih gozdovih v dvajsetletnem obdobju do leta 1987, se je vlekla dolgo, saj jc Tcš prek svojih zagovornikov hotel oprati svojo neposredno krivdo. Menili so, da jih jc treba obravnavati drugače, ker opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, kar naj bi pomenilo, da se pri opravljanju in gospodarjenju objekta zagotavlja vpliv širše družbe. Za dejanskega obratovalca jc tako po njihovem šteti širšo družbeno skupnost. Menili so tudi, da imajo za obratovanje vsa potreb- na dovoljenja, za škodo pa bi lahko priznali le tisto, ki presega normalne meje. Tožena stranka je v postopku tudi zatrjevala, da ni kršila z odloki predpisanih količin žveplovega dvokisa, menili pa tudi, da te škodljive snovi gotovo niso edine, ki naj bi vplivale na propadanje gozdov, ampak so le eden od vzrokov. Po njihovem znanstveniki niso ugotovili nobene korelacije med stopnjo poško-dovanosti gozdov (ožig) in koncentracijo S02 v okolju. Menili so še, da vseh poškodb ni mogoče pripisati Tcšu. Sodišče se z vsem, kar so v postopku navajali zastopniki Teša seveda ni strinjalo. Menilo je, da res opravlja splošno koristno dejavnost in ima dovoljenje za to obratovanje, vendar kljub temu odgovarja za škodo, ki jo povzroča njena dejavnost, v obsegu, ki presega normalne meje. Odgovornost tožene stranke je zakonska in objektivna: tudi pri dovoljenem obratovanju obstoji pravna nedopustnost škode. Temeljno sodišče jc pri presojanju upoštevalo izvedeniško mnenje prof. dr. Iztoka Winklerja, ki jc dokazoval vzročno zvezo med dejavnostjo Teša in škodo na gozdovih. Poudaril je, daje škoda nastala zaradi škodnega delovnaja elektrarne in ne zaradi kakih drugih škodljivcev, ki bi sicer lahko pripomogli k poškodovanju dreves. Ob ožigih (najhujša sta bila leta 1986/ 87) ni bil ugotovljen kakršenkoli drugačen vzrok za nastalo škodo. Pa še to: po prenehanju delovanja občasnih negativnih vplivov (suša, zmrzal,) bi se drevje opomoglo. Izvedenec je tudi poudaril, da so na tem območju tudi drugi onesnaževalci, vendar je njihovih 670 ton letne emisije zanemarljivo v primerjavi s I 10 do 130 tisoč tonami, kolikor prihaja iz Teša. Zaradi tako negativnega vpliva prihaja do sušenja dreves in do zniževanja letnega prirastka. Ta se je na območju prve stopnje poško-dovanosti gozdov zmanjšal za skoraj 19 odstotkov, na drugem za dobro četrtino, na območju tretje stopnje poškodovanosti pa skoraj za polovico. Sodišče je glede višine odškodnine upoštevalo ccnilne zapiske in izvedniško mnenje prof. dr. Iztoka Winklerja, strokovnjaka s področja ekonomike z gozdovi. Skoda zajema zmanjšanje lesno proizvodnih gozdov (izgubljeni donos in nadomestilo za sankcije), ne pa tudi škode zaradi zmanjšanja splošno koristnih funkcij gozdov. Sodišče jc tako razsodilo, da mora Termoelektrarna Šoštanj plačati GG Nazarje okoli 20,6 milijona tolarjev, Antoniji in Zdravku Ročniku 7,6 milijona, Tereziji in Jožetu Ročniku 2,5, Faniki in Stanku Rogeljšek 1,8 milijona, Milki in Francu Kavšaku 3,3, Mariji in Alojzu Jevšeniku 4.3, Ceciliji in Ivanu Knezu 9.2 milijona, Janezu Medvedu 4.4, Vidi in Mariji Šumak 1.3, Vinku Kopinu 2.4, Jožefi in Ivanu Glosenčnik 4.3, Hcdviki Čopar 3.2 in Mariji in Petru ježovniku 2.4 milijona - vsem z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. julija 1992. Teš pa mora tudi poravnati za skoraj 700 tisoč torajev pravnih stroškov. 17. aprili, ob 20. uri lensko avorano v Vinski gori Alpski kvintet Čudežna polja Irena Vrčkovnik Ansambel Vesna Strašna Jožeta Sanja Mlinar prireditve bo redsednik Slovenije Kučan :rovitelja RLV in je GA Velenje - Od 17. do 23. aprila V znamenju mladih glasbenikov Od sobote, 17. do petka, 23. aprila, bo mesto Velenje glasbeno obarvano. V tukajšnji glasbeni šoli se bo na 22. državnem tekmovanju predstavilo približno 350 mladih nadarjenih glasbenikov. Med njimi bo tudi več kot 20 učencev velenjske glasbene šole. V prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je kot v mravljišču. Priprave na izvedbo 22. državnega tekmovanja mladih Anketa ■■■■■■ Očistimo naše okolje! Na pobudo Republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora bo tudi v občini Velenje potekala spomladanska očiščevalna akcija. Dela bo usklajeval velenjski izvršni svet, izvajalci pa bodo krajevne skupnosti in Komunalno podjetje Velenje. Na skupnem sestanku zbora krajevnih skupnosti in predsednikov svetov krajevnih skupnosti velenjske občine so se dogovorili, da bo akcija v izvenmestnih krajevnih skupnostih organizirano potekala od 13. do 21. aprila, marsikje je že bila, v mestnih krajevnih skupnostih pa jo bodo pripravili v dneh od 21. aprila do 7. maja. Ka j Velenjčani meni jo o takšnih akcijah? Fadil Krupič: "V času ta redno vzdržujejo čisto okolje akcija malo kasni. V aprilu smo že in vsaj do 15. v tem mesecu, bi lahko bilo mesto že čisto. Mislim, da naše okolje nikoli ni bilo tako zanemarjeno kot je zdaj, izjema je okolica nekaterih stanovanjskih blokov, kjer stanovalci samo brez dopisov in navodil. Akcij se vedno udeležim, zato se bom tudi letošnje. Bi pa rekel, da za tak izgled kot je zdaj, ni kriva le komunala, ampak je kriv tisti posameznik, ki mu ni dosti mar, v kakšnem okolju živi." Mira Sevšek: "Zelo, zelo umazano je naše okolje. Akcija, očistimo to mesto, bi lahko bila že prej. Je pa res, da bi na okolico in na to kako ta izgleda, morali paziti ljudje sami. Poglejte recimo Avstrijo in videli boste kakšna je razlika! Sama recimo nikoli ne odvržem papirčka drugam kot v koš za smeti. Raje ga nesem s seboj domov, kot da bi ga odvrgla tja, kamor ne sodi." Silva Vodušek: "Rekla bi, da to mesto še ni prehudo umazno, ponekod je bolj, drugod pa niti slučajno ne. Očiščevalne akcije se bom udeležila, če mi bo to le dopuščal čas. Saj ne gre samo za pobiranje papirčkov v njej, gre tudi za ureditev grmovnic in ze- lenic. Za to skratka, da se bomo ljudje v tem okolju prijetno počutili. Nekaj pa moramo za to narediti tudi sami." Martin Slatinšek: "Velenje se mi zdi še dokaj čisto, vsi skupaj pa bi lahko pripomogli, da bi bilo še bolj. Da bi med najlepše urejenimi kraji že v tem letu dosleglo Velenje vsaj kakšno točko več kot jo je lani. Mesto bi morali čistiti meščani sami, ne podjetja. In če bi v njem živeli ljudje z malo več kulture, bi bilo tudi lepše. Akcije pa se bom seveda udeležil. Čas je povsem primeren, sicer pa za takšne akcije ni nikoli prepozno." ■ mkp, tp Fadil Krupič Mira Sevšek Silva Vodušek Martin Slatinšek nadarjenih glasbenikov iz cele Slovenije so na višku. Na njen bodo nastopili najboljši z letošnjih predtekmovanj v Kopru, Ljubljani, Kamniku, Trbovljah, Mariboru in Vrhniki. Svoje glasbene sposobnosti pa bodo tisti, ki bodo nastopili v Velenju, "merili" v pihalih, trobilih, tolkalih, komornih skupinah z godali in kitarskih duih. V Ljubljani, kjer bo potekal drugi del tekmovanja, pa v solopetju, harmoniki in klavirskih duih. Tekmovalci - učenci, dijaki in študentje glasbe - bodo razdeljeni v tri starostne skupine. Ocenjevale pa jih bodo komisije, v katerih bodo tudi glasbeni strokovnjaki iz tujine. Ob tem je najbrž več kot vredno opozoriti še na spremljajoče prireditve. Poleg koncertov najboljših tekmovalcev letošnje preizkušnje si posebne pozornosti zasluži tako imenovana otvoritvena prireditev - Evrokoncert, na katerem bodo sodelovali najboljši tekmovanci lanskih tekmovanj iz Avstrije, Belgije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Udeležil naj bi se ga tudi republiški minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Zaključnemu koncertu vseh letošnjih nagrajencev (v petek, 22. aprila) pa bo dal svojo veljavo predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Najbrž sc organizator 22. državnega tekmovanja mladih glasbenikov (Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije) ni po naključju odločil za velenjsko glasbeno šolo. Za delavci omenjene ustanove sta že dve tovrstni uspešno izvedeni tekmovanji. številni uspehi njenih učenccv, ... Takšnih priložnosti, kjer je lahko predstaviti občino v tako širokem prostoru na najbolj neposreden način, ni veliko. Zato delavci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje upajo, dajo bodo odgovorni v občini znali izkoristiti. Ljubitelji glasbe od blizu in daleč pa prav tako. ■ tp Urnik tekmovanja: tolkala - sobota, 17. aprila, od 9. do približno 16. ure v veliki dvorani; pihala - flavta III. kategorije (visokošolski študij): nedelja, 18., ponedeljek, 19. aprila ves dan in torek, 20. aprila v veliki dvorani; v sredo, 21. in v četrtek, 22. aprila ves dan v I. in II. kategoriji v mali dvorani; oboa in fagot - v nedeljo, 18. aprila ves dan v mali dvorani; saksofon - v nedeljo, 18. aprila dopoldan in v ponedeljek, 19. aprila dopoldan v mali dvorani; klarinet - v torek, 20. aprila popoldan, od srede, 21. do petka, 23. aprila ves dan v veliki dvorani; trobila - od ponedeljka, 19. do četrtka, 22. aprila v orkestralni dvorani; komorne skupine z godali - v ponedeljek, 19. aprila popoldan, v torek, 20. aprila ves dan v mali dvorani; kitarski dui - petek, 23. aprila ves dan v mali dvorani.