304
0 ljudski šoli na Švajcarskem.
Vsak učitelj na Svajcarskem mora vrh detovodskih predmetov poduka še naslednje znati:
1.  kmetijstvo in sadjorejo. Djanskega toliko, kolikor je za šole na kmetih zapovedanega; teoretičnega saj najpotrebniše, da more soseski dobre svete dajati;
2.  gosti saj toliko, da je v stanu petje šolske mladosti pristojno spremljati;
3.  peti. Ni zadosti; da le po sekiricah (notah) peti zn&, temuč mora tako izurjen biti, da je v stanu petje učiti;
4.  orglati in najvažniše od temeljnega basa, da je v stanu pri občni službi Božji ljudsko petje spremljati.
Učitelj na kmetih ima plačilo v denarjih in velik vrt. Polovico vrta porabi za-se, druga polovica pa je šoli za djanske poskušnje prihranjena. Pozimi uči vo-dilstvo tistega, kar se o drugih letnih časih djansko učiti ima, ko učitelj svoje učence na vrt pelje, in pričo njih koplje in zemljo pripravlja, sadno in drugo seme vsaja, in poslednjič seme tudi učencem deli, priporoče-vaje jim, da ga ravno tako na vrte ali njive svojih starišev vsade. Tako se ravnd sploh o začetku sadjo-reje. Ko seme požene, pelje učitelj svoje učence spet na vrt, jim rastlinice, ki poganjajo, pokazat; in ko čas ima, obišče zdaj tega, zdaj unega svojih učencev, in ogleda njih sadišča, da se tako od koristi prvega poduka prepriča. Ravno tako ravna učitelj z učenci pri presajanji, cepljenji za kožo, cepljenji z nakladom in s popkom in čiščenji drevčikov in pri reji takih ozim-skih in jarih sadežev,  ki  se v živež ljudi prideljujejo.
305
jPo tem načinu se navadi mladost^ ogledovati, misliti, soditi in delati; po tem načinu so Svajcarji spoznali, da jih le obdelovanje zemlje lakote varovati more; na kratko, po tem načinu se je umetnost in obrtnost med ljudstvom silno razširila.
Krajclingiško semenišče je eno najboljših na Svaj-<jarskem, in vzrok je le-ta: Mestna semenišča ne morejo obširne kmetije imeti, in mesto, naj si bo majhno kolikor le hoče, dd več ali manj priložnosti k razmiš-Ijenosti, in učenci zapravijo marsikako uro pri posames-nih, in pridejo ob navadno vredenost in delavnost. Tukaj je vse po deželsko (po kmetiško), učenci se po-Ijedela o prostih urah vesele", vse je neposiljeno, vse veselo, in vse se dobro ponaša.
K poduka v petji je kakega orodja treba, prvič da se pravi glas dd, in drugič da se pevec v tem glasu podpira in zdržuje. Pri mladosti je to tolikanj več potrebno, ker ni noben človek v stanu, glas tako čisto in na tanko dati, kakor ga orodje da; in ker so gosli majhno, lahko prenesljivo orodje, ki najčistejše glasove daja, se tirja, da učitelj poduk v petji z gosli spremlja.
V Bernrain-u, majhno uro od Krajclinga, je šola za uboge, v kteri se zapuščeni in taki fantje, ki so jim stariši pomrli, od sedmega leta rede in uč6, in toliko časa ostanejo, dokler si živeža z delom služiti v stanu niso. Neko privatno društvo je kupilo za-njo s pomočjo Turgavskega kantonskega poglavarstva nekako pohištvo s potrebnimi kmetijskimi poslopji in z velikim, obširnim zemljiščem.
To veliko kmetijstvo obdeljujejo sir o tiči, ki se v ti šoli red6, pod vodstvom in s pomočjo dveh oženje-nih učiteljev, kterih ženi imate vse gospodinjstvo domd oskrbeti. Pozimi, ob nedeljah, in ob deževnem vremenu poleti dobivajo učenci poduk v šolskih predmetih in v risanji, sicer pa na polji delajo, kjer vsi, tudi najmanjši, svoji starosti pristojna opravila dobž. Lepa vredenost notranjih in unanjih opravil šole je vse hvale vredna. Zdrave in dobro rejene otroke smo našli na polji pri delu. Trije so neko njivo orali; en sam, toda velik in močan vol je ralo vlekel; dva druga sta gnoj tje nosila. Drugi so bili na drevji in pod drevjem, kjer so z veseljem sadje tresli in brali, zdravo od pobitega odbirali, in potem poslednje v stiskavnico nosili, kjer se tolkla ali mošt iz njega dela. V šoli je zdaj 32 ubogih učencev, ki, kakor je bilo rečeno, toliko časa v nji ostanejo, dokler v stan pridejo, si kruha sami služiti. Učenci se dobro ponašajo in posestniki obširniših zemljišč vsako leto po tistih poprašujejo, ki imajo iz šole stopiti, in jih najraji v službo jemljejo.