Glas ii Amerike. Rojak nam piše iz Amerike: Johnstowp, dne 16. jan, 1912. PreteČeno leto sem imel priložnost, prepotovati skoro celo Severno Ameriko, SlednjiČ sem pa obtiftal zadržan zaradi hUve in zelo hude zime tukaj v Joh'nstovv-Pensilvvania. Ah, to je bila ,,Spasna" reg, to moje ,,.vapdranje"x Tukaj v deželi strdi in medu, pač ubogi popotni človek ne ve, kedaj in pa kje se vsede na lim, Kdo ve, kako neprijetno je, potovati po Združenip državah. v Ameriki, posebno ne, če je Človek tako-le bolj pri suhem! V na&i domovini je potovanjo prijetno, Rokodelčič pobere svoje srajce, zavije svoje stare hlače v culo, pa gre na po*t. Tukaj pa ne gra to kar tako, Vsak vandrovec mora imelti vsa] toliko okroglega, da je v stanu, plaftati yožnjo za svoje telo. Cest Amerika ne pozna, da bi človek po cesti hodil in počival pod vsakim drugim drevesom, kakor se vidijo doma v naših slovenskih krajih, tega tukaj ni, Da se pa tudi pride iz kraja v kraj, so si pa amerikanski postopači zmislili, da vozijo tovorni vlaki ravno tako hitro kakor osebpi, in se pri2eli obešati za vsak tovorni vlak, dokler niso postave tega s strogo kaznija prepovedale. Od 6 mesecev ječe do 2 leti ,,špehkamre" d'obi tak nepridiprav za plačilo. Svobodoljubnim amerikanskim postopafiem to seveda ni po godu, Jaz sem se take vožnje skrbno varoval in si je tudi ne želim, Sicer Se vedno dvomim o svojein obstanku, ker razmere so slabe. Slaba je za delo, Sicer za delo nam ni kdo ve kaj. Dela se največ zato, da se kaj zasluži, Ker pa amerikanski delodajalci ne dajo drugače penez, da jib zaslužimo, zato moramo delati. Na vsakovrstne načine moramo pokazati našo spretnost. Eni v rudnikih, drugi zopet v premogovnikih in v tisočerih tovarnaH; amerikanski delodajalec hpče VS9 videti in ti pa poskusi5 kaj da zmoreš, Slovenci so povsod priljubljeni delavci in jih vsakdo rad sprejme v službo zaradi njih pridnosti. Nahajajo se pa tudi taki, ki jim je obležalo delo v želodcu in ki so prepotovali že tudi celi svet. Mi pomilujemo te poštenjak.ovjee, ker v lenobi so žeTdavno prekosili airikanske beduine (pustinjske pobajalce). Vendar so pa na boljem od nas fp imajo tudi baje dovolj kruha. Ne vzemite nii za bndo, Če se je v m&ni, skromnem slovenskem potniku, v neizmerno dolgih urah moje voižnje vzbudila neka misel: Kaj ko bi 61oh vek takole h kakemu kralju priSel za ministra; zares skromna želja. Najbrž pa ne pride do tega. Delodajalci pravijo, da ni dela, trgovci pa, da so živila vsak dan dražja, Tako človek pe ve, komu ?aj verjame. Kar se tiče našega drugftvenega življenja, ne zaostajamo za drugimi narodi. Tukaj imamo svojo dvorano z odrom, kjer se večkrat vprizori kakšna lepa slovenska igra. Razven tega imamo dobro izvežbano. pevsko društvo. Samo cerkve dtosedaj §e pogreŠamo. Pa tudi za to se že nekaj pripravlja. Vkratkem času bomo pričeli z zgradbo. Nikakor pa ne priporočam, da bi se rojakom tam na oni strani luže, to }& v naši stari domovini, vz.budile želje po Ameriki, ker se vsled tukajšnjih res slabip razmer marsikatere nade ne dado uresničiti. Ce se obrne na bolje, bom zopet poroSal. Z vsemi dobrimi željami in najbolišimi upi, da bi se vsem mojim rojakom v stari in novi domovini prav dobro godilo, pozdravljam V. V., slikar.