Veličaslen sftod )RZ v Lfubljani. Po osmih letih je doživela naša bela Ljubljana zadnjo nedeljo prvi javen manifestacijski sbod JRZ. Ljudske množice so napolnile veliko dvorano in stranske prostore hotela Union in še zunaj je osta* lo tisoče mož ter fantov, ki so iz zvočnikov poslušali izvajanja govornikov. Veličastno zborovanje je priredila ljubljanska JRZ in ga je otvoril ljubljanski župan g. dr. Adlešič. Prečital je navdušeno sprejete udanostne brzojavke: kralju, knezu namestniku Pavlu in predsedniku vlade. Dr. Adlešič je podelil besedo ministru g. dr. M. Kreku, ki je govoril o notrajnem in zunanjem političnem položaju in napovedal skorajšnje volitve v mestne občine. Za dr. Krekom je povzel besedo senator Fr. Smodej in se je zavzemal za demokracijo, ki ee mora izvajati ne samo na političnem, ampak tudi na gospodarskem in socialnem polju. Uradništvo ne sme biti nasprotnik in tlačitelj ljudstva. Tisto uradništvo, ki ni z ljudstvom, je — protidržavno. Zlasti je še precejšen del učiteljstva, ki ni našel poti do ljudstva. Ljubljanski župan g. dr. Adlešič je govoril o ljubljanskem gospodarstvu, ki je bilo podobno pod prejšnjim vodstvom — hlevu polnemu gnoja. Ljubljana je v oeli Jugoslaviji najbolj zadolženo mesto. Vsak, ki se v Ljubljani rodi, prinese na svet breme preko 2000 Din dolga. Prejšnji gospodarji so v Ljubljani tako »gospodarili«, da so kupovali stare avtobuse in napravili milijonske dolgove, katere mora sedaj nositi tramvaj. Pri pogrebnem zavodu so napisali pogrebe, katerih ni bilo. lz sredstev za siromake so dajali denar za politične prireditve JNS in za gotova društva. O teh zadevah bo govorilo sodišče. Med govorom senatorja Smodeja se je pojavil v dvorani notrajni minister g. dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. M. Natlačena. Ljudstvo ga je pozdravilo z vibarnimi manifestacijami. Po govoru ljubljanskega župana je spregovoril g. dr. Korošec, ki je med drugim povdarJ, da smo bili dolgo odstranjeni od državnega krmila. V nati odsotnosti je v javnem življenju zavladala mržnja in nenaklonjenost ne samo proti Hrvatom, ampck proti vsakemu narodnemu pokretu. Ravnopravnosti ni bilo, vse je bilo razdrto. Predno smo začeli delati za sporazum, smo morali ustvariti ugodno ozračje za mir med narodi. Ustvarili smo orodje za to v JRZ. Zdaj smo začeli delati za sporazum. Ta sporazum je malo dete, ki dela svoje prve k^-ake v svet. Voditi ga mora nežna roka. Tako dete se ne sme preveč vlačiti sem in tja. Radi tega tudi ni dcbro, preveč govoriti o sporazumu. Prvi korak je "ispešno storjen. Kot smo že čitali v časopisih, sta obadva obraza (dr. Stojadinovič in dr. Maček) prišla zadovoljna v Zagreb. Kakor v tej stvari, imejte tudi v drugib zaupanje v vlado in potrpežljivost. Marsikaj je vlada že storila, pa še je dosti dela. Imamo trdno voljo in vročo željo, da pravilno rešimo vsa tozadevna vprašanja, ki ležijo na ramah ljudstva in ga tarejo. Kar se tiče govoric o nestalnosti vlade, ni za to nobenega vzroka in tudi taisti, ki o tem govorijo, dobro vedo, da teh vzrokov ni. Mi nismo več majhna, ampak velika vsedržavna stranka. Ako Bog da, bomo še vladali in izpolnili to, kar smo obljubili in kar narod želi od nas. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija z 12 zahtevami. Veličastno zborovanje je bilo končano s himno slovenskih fantov in s pesmijo >Hej Slovani«, ki jo je zasvirala godba.