List 52. * * 3 > -V; i / * \ - ^ .M I i* i . »J. —4 3> .. « • ' £ • i * . 3 * . l2 V -fcL ecaj LX. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 , — po za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljnb- ani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic' V Ljubljani 26. decembra 1902. f f z akl i učuj e j o da n ašn j o šte v ilko svoj m tem tudi svoj ro Politični oddelek. m, m m> w M o o I tečaj. Pričujoča številka „Novic" je zadnja z njo Politično življenje na Sloven 5 skem so sicer „Novice" m Elektrika v ljubljanski okolici. Med Loko in Ljubljano se zadnji čas krošnjari z elektriko. Od različnih strani nam dohajajo vprašanja, ali se bode res napeljala električna razsvetljava, dolga leta politično življenje razvilo se je to tako da bode plavala Šmarna gora v žareči luči. tako ? Ta novica se nam koj od kraja zdela malo Heine verojetna in sumljiva, ker vemo. da taka podjetja stanejo milijone in milijone, na drugi strani pa pravi O Indijancih: „Kadar mali dorasejo, vemo, da takih milijonarjev v ljubljanski okolici ni. ubijejo starce". gotovem smislu velja to povsodi. Kadar mali dorasejo, se mo rajo starci umakniti. In tako Pri tem pa imajo zavest ? da jim je Spominjajoč se hvaležnega srca ustanovitelja in prvega urednika „Novic" ki je z „Novicami" Poizvedeli smo, da so v resnici dobila županstva ljubljanske okolice vabila, naj svoje ceste in pota odstopijo za postavljanje drogov, po katerih bi se razpenjala elektrovodna žica. Tudi se nam poroča, da krožijo pri posameznih kmetovalcih tiskane pole, na katerih podpisal, koliko električnih svetilk si želi. Po čem bo taka svetilka, pa ni zapisano, ako-ravno je to za vsakega podpisalca najbolj imenitna stvar; tudi ni rečeno, katera letna številka se bi vsak bo priromala po tistih žicah 5 dr. Janeza Bleiweisa «fr 'tMft' v"* ^ fr- (. oživil slovenski narod iz spanja, in govega naslednika ces. nje- svetnika Ivana Murnika, izrekamo najtoplejšo zahvalo - ■■ vsem prijateljem in sotrudnikom lista. Založništvo in uredništvo. bo takrat pisala, ko električna luč. Sedaj pa smo poizvedeli, da je tisti podjetnik, ki obeta ljubljanski okolici to električno srečo, gospod Tomaž Pavšlar, lastnik mlina ob Kokri pri Kranju. Kakor se v obče sodi, pa gospod Pavšlar nima niti znanja, niti denarja, da bi mogel tako napravo zidati in čez hribe in doline napeljati. Sploh so pa ravno sedaj za električna podjetja tako slabi časi, da še velike in bogate družbe, ustanovljene nalašč za električne priprave, slabo delujejo in se ogibajo novih naprav, ker že stare težko dihajo. Stran 512. Akoravno mi prav radi priporočamo in podpiramo vsako podjetje, ki ima za gospodarski razvoj in napredek naše domovine pomen, ne moremo za te v zraku in v oblakih viseče obljube gospoda Pavšlarja se ogreti in jih priporočati, nasprotno, moramo občinskim predstojni-štvom in posameznim kmetovalcem najtop-leje priporočati, naj bodo zelo previdni pri takih obvezah in izjavah, ker iz tega pridejo največkrat le same sitnosti, nepotrebna pota in pravdne nadloge. Se bolj pa se bojimo, če bi v poznejših časih prišel kak resen podjetnik, da bi ljudje ne imeli več zaupanja in da bi morebiti bili vezani na kako prijavo, ki bi ym kakor coklja delala ovire in jim zabranila podpirati boljše električne obljube. Za družbo sv, Cirila in Metoda. Ob veliki skupščini v Ilirski Bistrici, 7. avgusta t. 1. smo Vam Slovencem povedali, da z našo družbo ni slabo: saj Vam svojega ugodnega stanja prikrivati nismo v stanu. Celo dosti dobro je bilo družbi takrat glede na mali narod, ki jo mora oskrbovati. A od tistega dne so minuli 4 meseci; vsak mesec pa nam provzroča stroškov povprečno 2600 K. Zato porabimo le prezgodaj svote, kojih nam donašajo razni Vaši sestanki ali razne naše nabirateljice in nabiratelji med narodom. — Veselic, da bi nam bile nesle, nad mero, pa tudi sploh ni bilo to dolgo dobo skoraj ni-kakih. — Le samo naša mladež se je bila dvignila tekom svojih velikih počitnic ter je igrala nam v prid tu in tam po slovenski zemlji, donašajoč nam tem potom mesto Vaših velikih — vsaj svojih malih prispevkov. Mladina — ki se s podobnostimi izobrazuje neverjetnim načinom — Vam je odraščenejim s to svojo domorodno vnemo prižgala bila tudi v skrbi za našo družbo pravo luč predsvetilko. Zato nam gre to prilično resnoben glas preko slovenskega naroda, povdarjajoč to vtemeljeno resnico: da smo se začeli bati za družbo. Vi pa, Slovenci, ob taki naši bojazni — kakor Vam drago. Če hočete, da vstavi družba svoje delovanje — to Vaš prav; a mi dobivamo danes in bodemo za vso prihodnost druzih nazorov — to naš prav! Ko smo Vam s pričujočim naslikali resnico in smo teh nazorov, da Vam je vendar mar naše družbe, prosimo: prekosite od slej čč. dame in gospodje, de-kleta in mladeniči drug druzega, družbinemu domu darov nabirajoč in shodov — takih ali takih — prirejajoč. V Čehih ga ni niti sestančeka, da ne bi šla pu-šica na okrog ter bi se ne metalo v njo malo ali veliko za ondotno družbo Sv. Cirila in Metoda, t. j. za „Osrednjo Matico". Češki narod drži „Osrednjo Matico14 po konci. Saj se pa s takim običajnim nabiranjem Letnik LX. tudi nikdo ne nadleguje. Novčič zadostuje, ki ga po sameznik daruje. Dober novčič, če ni forinta. Tudi iz novčičev postanejo tisočaki. Tako je v Čehih pravilo — in taka je pri Slovencih izjema. — Da bi vsak Mohorjan daroval v nas le samo novčič, kaki narn dohodki! Nam eden novčič v prid — Vam pa, koliko Vam jih gre dan za dnem v dim — morda v neprid. Vsak Vaš praznik naj bi Vam bil družbin praznik; vsak Vaš sestanek ob enem družbin sestanek; vsaka veselica družbina veselica Veselim in žalostnim prilikam oblažilo naj bi Vam bil tak Vaš naši družbi namenjeni dar. Zrno do zrna pogača; kamen do kamena palača. Mi ne prosimo zastonj; a tudi delali ne bi radi — oprostite nam odkritosrčnim — tudi delali ne bi radi zastonj. Poglejte v naše šole — vabimo Vas — in videli bodete, kako se v njih uči. Vabimo Vas, posebno čč. dame v Trst, v Velikovec, na Muto, v Maribor, v Celje, v Tržič, na Goriško — povsod tje, kamor sega Vaša narodna podpora. Ne bojimo se namreč glede dobro-vitosti naših šol in naših učnih moči nobenega tekmovanja na slovenski zemlji. — In to hoče nekaj reči ob priznano dobrem slovenskem učiteljstvu in dobrih slovenskih šolah. — Nekatere merodajne dame in gospodje so v tej ali drugi navedenih šol že bili in se niso mogli o njej dosti nahvaliti. — A pridite vsi! Družba je storila do danes veliko; dozdeva se nam, da več, kot je kdo mogel od nas pričakovati. Stori naj pa zanjo tudi vsak malo. Iz tega pomnoženega Vašega malega bode — naše novo veliko. Družbine podružnice, ki spite in spite časih vprek ponavljanim vodstvenim opominom — ve, ki spite prav dostikrat sredi med darežljivim in imovitim ter narodno zavednim našim ljudstvom — Vam pa, če se ne ganete koj, ne zapiše prihodnja slovenska zgodovina laskave sodbe. Opravičevati se utegnete: Strankarski boj! Kaj, strankarski boj? Ne žive li udje vodstvenega odbora tudi sredi med bojujočimi se brati? In morda so stali vsaj nekateri njih že na kočljivejih postojankah, nego kdo med Vami. A svojemu narodu v ljubo niso poznali niti v najhujših letih ne ene stranke. Poznali so le eden celoskupen. vseslovenski narod. Od družbinega pričetka do danes so vstrajali: bliža se že druga desetica let. Če ti morejo in če so ti mogli, kako da bi Vi ne mogli v tem usodepolnem slovenskem boju? Če se, Slovenci, ne odzovete temu našemu pozivu, uverili ste nas, da ste s tem tudi družbinemu vodstvu namignili, kaj mu storiti V nas Slovencih se je zidalo veliko — a tudi podrlo že veliko. — Saj nas umete. Govorili smo Vam s temi besedami dosti jasno. Kadar bo prepozno, rojaki — to gledamo v naprej — potem bodo mnogi o Vas govorili veliko; govorili Letnik LX. NOVICE Stran 513. morda preveč. A tiste besede bodo, žal, brezuspešne, vladna podlaga pokaže neporabno za podlago in da (kakor Mi Vam govorimo danes ko je še čas krat bomo znali molčati. a tisto- le tudi najverjetneje) vsa spravna akcija ostane brez uspeha, ko bo „odločilnim činiteljem" v potem pa da pride trenotek. dolžnost, izvesti rezultantom iz Češkega in nemškega stališča Ko smo končevali pričujoče, došla nam je nad ter dovesti do reš tve v „primerni obliki". Torej tako le malce Resnobni, nam preresnobni odlok absolutizma, sile, oktroi v spravo narodov Parlament avstrijski kam si se zgubil?! Torej: nemški in Češki predlogi so mrtvi, vse žala listina, slav. deželnega odbora vojvodine Kranjske je to izza . m.; št 13 273 živela spravna konferenca m zanjo to, kar pride! Da-li res gospod Körber tisti probek, ki bo plaval na vseh teh Odgovor je ta odlok naši prošnji za običajno juhah?! Ali pa ne bo morda.vsa spravna konferenca imela tamošnjo letno podporo 1000 gld. Letos smo zanjo tudi ta efekt, da spravi gosp. Körberja v kraj?! prosili novembra s svojim 5141tim službenim aktom. Vsak trenutek smo pričakovali prepotrebne nam svote 1000 gld. Kakor sicer, mislili smo, da nam tudi ta dojde brez težav. v svojo vednost sprejmite iz navedenega odloka besede: .... Deželni zbori. Vrsto je odprl deželni zbor avstrij- ski, ki je imel značilno otvoritveno sejo. Po taki naravnost fenomenalni zmagi, kakoršnje ne bi bili pričakovali niti oni sami, ni Čuda, da so včeraj krščanskim socijalistom lica blestela od radosti in samosvesti. To samosvest se pokazali takoj včeraj z demonstracijo proti predsedniku, novoimenovanemu da ne pripada podpora, ki jo je deželnemu maršalu opatu Schmolku. Krščansko socijalna stranka dobivala družba sv. Cirila in Metoda tistim stroškom, kateri so rroračunjeni pri redni potrebščini deželnega gospodarstva". In: Deželni odbor ne more ukreniti je bila namreč odločno zahtevala, da bodi princ L'chtenstein imenovan deželnim maršalom, češ, da taka veČina iaua pravico zahtevati, da bodi predsednik deželnega zbora vzet iz nje srede No,"' ni vspela s svojim zahtevanjem Imenovan izplačila nobene take podpore brez naročila deželnega Schmolk, ki je bolj na liberalno bil opit stran Smatrajoči to kakor Samo ob sebi pa se umeje, da bo deželni afront proti zbora . . . odbor priporočal deželnemu zboru podelitev vsaj do- sebi, so krščanski sccijalisti v otvoritveni seji sedanje podpore Detela". To deželni odbor. demonstrirali s tem, da so mej pozdravnim govorom deželnega maršala obsedeli, dočim je manjšina pos.ušala stoje. Krščanski socijalisti so vstali še le tedaj, ko je predsednik zaklical svoj Da je bil ta odlok v družbi v sedanjih jej zelo „hoch" ceaarju V spopolnjenje te demonstracije je krščanska kočljivih razmerah, kakor uničujoča strela z jasnega socijalna veČina spuščala cele salve pohvale in odobravanja, razvidno bo vsakemu Vas, ko Vam v roke pride pričujoče poročilo. Nadomestite nam, Slovenci prošnjo pokladam s tem pismom do Vaših mehkih ko je govoril namestnik dež maršala, Strobach tako božično . Odstop vojnega ministra. baron Krieghammer vojni minister. Nad devet M je bil teh devetih letih se je src obrabila lepa vrsta ministrov in zamenjalo se je več ministrskih predsednikov, ali baron Krieghammer je ostajal kakor stalna nadomestite nam koj te dneve zastonj priča- točka v valovenju dogodkov in menjavanju oseb. Seveda treba kovani tisočak. o tem upoštevati; da vojni minister ima povsem drugačno Veseleje novo leto nam potem izide kega želimo tudi vsakemu Vas. in ta- oporo, nego drugi njegovi tovariši. Pozicija njegova ni skoro nič zavisna od dogodkov v parlamentu, ali od ljubezni in jeze strank, ampak je odvisna od druge višje volje. No, sedaj odhaja vendar tudi gospod Krieghammer. Kakor vzrok njegovemu Politični pregled. Notranji položaj Spr predlogi so pokopani živele spravne konference. Nemci niso le odurno odklonili čeških predlogov, ampak govore celö, da so globoko razžaljeni po njih Ali za božj da češki predlogi mehuj nemške predloge voljo: Čehi pritrde nemški zahtevi Istotako so morali vedeti tega vender niso mogli pričakovati da po nemškem državnem jeziku vdarjali- to zija : saj so Čehi vedno in vedno da Čehi ne dovole, da bi se Moravska in Šle izključili iz spravne akcije! Jedni glavnih zahfev Nemcev, po razdeljenju po okrožjih, so čehi v principu pritrdili. Da pa niso kar pritrdili tudi po Nemcih predlaganemu modusu postopanja, to vender ne more žaliti nikogar. Istotako ne more odstopu se v obče in menda opravičeno vidi v pone- srecenju vojne predloge, s katero se je hotelo 6000 nadomestnih rezervistov pritegniti v aktivno službo. Ta predloga je najprej naletela na Ogrskem na najhuji odpor, tako, da je ministerski predsednik Szell bežal na Dunaj prosit, naj to predlogo umaknejo in pridejo z drugo, spremenjeno. A pozneje se je tudi v avstrijskem parlamentu oglašal čim huji odpor. Naslednikom barona Krieghammerju je imenovan FML Pietreich, dosedaj namestnik načelnika generalnega štaba. Potovanje ruskega ministra za vnanje stvari. Macedonsko vprašanje je slednjič vendar-le prišlo v ospredje in potisnilo vsa ostala vprašanja nekoliko v ozadje političnega pozoriŠča Nemško in drugo časopisje je toliko časa neizprosno preziralo gibanje v Macedoniji, dokler se je dalo. Sedaj pa nikdo videti Nemcev žalj v tem, da Čehi ne pritrjajo zahtevi vse da namerava Rusija se svojo mogočno roko odločno ker je v nasprotju z ustavo naj se imenovanje posegniti. v macedonske razmere ter napraviti slednjič red. državnih uradnikov uredi tako, da je v nemške kraje imenovati Dokaz temu )e potovanje ruskega ministra Lamsdorffa v Sredec uradnike nemške narodnosti! Če so taki pomisleki „žaljenj in na Dunaj in tako si ta javn)st to potovanje tudi tolmačil. m zasramovanje", potem bi bili morali Čehi ako si niso Ruski minister misli se baje dogovoriti z nišo vlado, da bi hoteli obtežiti svoje vesti s takim grehom, jednostavno reči da se v Macedoniji ne le uvele potrebne reforme, marveč, da bi se Macedoniji podelila avtonomija pod turškim gospodstvom, da bi se torej uvelo v Macedoniji približno tako stanje kakor in amen k vsemu, kar so zahtevali Nemci. Kakor postopajo Nemci, se pogaja oni, ki se noče pogoditi. Ali g. Körber še ni obupal, kajti sporočila govore, da vlada nameruje skli na Kreti. cati spravno konferenco na dan januvarja. Ker so češki in Dogodki v Venezueli. Angleži in Nemci so bom- nemški predlogi tako narazen, da jih ni možno spojiti v pod bardirali venezuelanski pristan Puerto Cabello. Povod lago za spravne konference, hoče vlada te božične praznike bombardiranju je bil baje to, da temu so sekvestrirali angleški porabiti, da najde tako podlago. Za slučaj pa, da se tudi ta parnik „Topaze", dovel premog ondotnim angleškim * Stran 514. NOVICE Letnik LX. vojnim ladijam, ter nastop, proti moštvu te ladije in angleški je zapisano ime imetnika (trgovca) in vrhutega pri- zastavi, akcijo Venezueli pade pa le na Nemčijo, kakor tudi odgovornost za pogreznjenje venezuelanskih vojnih ladij, kar je odkrito povedala angleška vlada v angleški spodnji zbornici. An- jo je moral sneti poveljnik ladije. Odgovornost za stavek: prašiči" » oblastveno dovoljeni prostor za trgovino s 5. Kadar dospe svinjski transport na trgovinski glija in Nemčija sta dovolili, da se tudi Italija pridruži blo- prostor, mora trgovec ali njegov pooblaščeni namestnik kadi venezuelskega obrežja. Zjedinjene države so ponudile An- brez odloga to zglasiti občinskemu uradu ter mu gliji in Nemčiji svoje posredovanje v sporu z Venezuelo, kar angleški minister za vnanje stvari Landsdowne, potrdil v gornji zbornici. Kljubu temu pa se v Zjedinjenih državah ogla- izročiti živinski potni list šajo odlični in vplivni možje, trdijo, . Županstvo ima dolžnost, da zabeleži to zgla- da bodo Zjedinjene site v in da se prepriča, če se število dospelega svinj- države slednjič vendar-le morale poseöi vmes, v obrambo Ve- skega transporta in popis živali ujema z napovedmi nezuele, ker ni zaupati Angliji in Nemčiji. oddanega živinskega potnega lista. ovo I Š&Sž «h; WW * * ' # Kadar se ne najde noben zadržek, kar je pripomniti na zadDji strani živinskega potnega lista, je takoj dopuščeno prodajati prašiče. Kadar pa se pokaže kaka ovira, mora županstvo Važna naredba glede trgovine s prašiči kr. deželna vlada izdala dne novembra . pod št. 18.763 naslednji razglas o nekaterih omejitvah v trgovinskem prometu s prašiči. Da se kolikor moči zabrani razširjanje nalezljivih bolezni med prašiči vsled trgovinskega prometa s to živino, deželna vlada na podstavi občnega zakona o živinskih kugah z dne 29. februvarja 1. 1880., drž. zak. št. 35, dotlej, dokler se ne ukaže drugače, ukazuje naslednje odredbe, poleg tega vzdržujoč prepoved krošnjarstva z živimi prašiči: 1. Prepovedano je goniti prašiče v trgovinskem prometu po javnih cestah in potih ! postaj in na železnične postaje od od železničnih kraja do kraja, na semnje itd. Za transport prašičev v trgovinskem prometu se smejo uporabljati samo železnice, izvzemši slučaje, navedene pod točko 14. Pri tem se je kar najstrožje občnih zakonitih in upravnih predpisih, ravnati po obstoječih za javni živinski promet. Na železnične postaje se smejo prašiči odpravljati samo na vozeh, t upreženih s konji. , Železnični transport se mora napotiti do one železnične postaje, ki je najbližja kraju, kamor so namenjeni prašiči in ki je na živinskem potnem listu zaznamovan. Od železnične postaje sem smejo prašiči šele potem, ko jih je bil živinozdravnik ogledal ter je kon- štatiral, da niso nobene kužne bolezni sumljivi, odpeljati izključno samo na vozovih z upreženimi konji na trgovinski prostor namenilnega kraja ali na pri merno urejeno sejmišče. Pri skladanju rabljene brvi, stopnjice in orodje, kakor tudi skladalni prostor je vselej korenito po-čediti in desinficirati, o čemer se mora ogledni organ na železnični postaji prepričati. . Trgovinske prostore mora pristojno politično to brez odloga naznaniti prestojnemu političnemu oblastvu, in prašiči se smejo začeti prodajati šele tedaj, kadar je zadržek uradno odstranjen. 7. Trgovec ali njegov pooblaščeni namestnik je dolžan, odprodane prašiče po njih številu s pridejanim stanoviščem posameznih datumom, z imenom in kupcev zapisati na posebno zabeleženo polo, ki jo je oddati županstvu, kadar so se poprodali vsi prašiči vsakega posameznega transporta. Te zabeležene pole mora živinozdravnik, ki mu je naloženo nadzorovati zdravstveno stanje prašičev na trgovinskem prostoru, in ob priliki tudi uradni živinozdravnik kontrolirati. 8. Dalje je trgovec ali njegov pooblaščeni namestnik dolžan vsak slučaj, kadar kateri izmed njegovih prašičev oboli za notranjo boleznijo ali pogine, brez odloga naznaniti županstvu. Nadalnje prodajanje prašičev v živem ali zaklanem stanju je toliko časa opustiti, dokler se po živinozdravniški preiskavi, ki jo je takoj zahtevati, ne dožene, da v dotičnem slu- čaju ni nič sumljivega glede kake kužne bolezni. Kadar se pri tem pokaže tudi samo sumnja, da obstoji kaka kužna bolezen, mora preiskujoči živinozdravnik nemudoma, po najkrajšem potu, to nazna- niti pristojnemu političnemu oblastvu ter po župan- stvu ustaviti nadalnje prodajanje prašičev, kakor tudi vsak promet tujih oseb v trgovinskem prostoru. trgovinskem prostoru vsakočasno spravljene prašiče mora v presledkih od pet do pet dni na stroške posestnika prašičev preiskati živinozdravnik, ki ga je politično obiastvo za to posebej določilo. Izid o vsakočasno izvršeni preiskavi živih, za- klanih ali poginulih prašičev se mora vpisati na zadnjo stran dotičnega živinskega potnega lista. Kadar se najdejo kaki zadržki, je to vselej nemudoma naznaniti pristojnemu političnemu oblastvu. 10 Kadar je bil posestnik poprodal vse prašiče obiastvo prve stopnje v zdravstvenem in veterinarno- vsakega posameznega transporta, dolžan kar naj- policijskem oziru za to poslovanje za primerne spo- koreniteje počediti in desinficirati trgovinski prostor znati, označiti se morajo s firemsko tablo, na kateri s sveže napravljenim beležem. Letnik LX. NOVICE Stran 515 Kadar se to očejenje in desinficiranje opusti ali zanemari, ukaže županstvo ta dela izvršiti na stroške in nevarnost dotičnega posestnika. Preden ta dela niso izvršena, se ne sme nov t transport prašičev postaviti na trgovinski prostor, 11. Prepovedano je, postaviti na druge trgovinske prostore prašiče, ki se niso poprodali. 12. 03 železnice na vozovih z upreženimi konji na primerno uravnana sejmišča pripeljani prašiči se morajo tam postaviti na odločena stojišča. Glede teh prašičev je v točkah 5,6, in tega razglasa obsežene predpise zmiselno uporabljati. Vozove na transport trgovinskih prašičev je 13 po vsaki uporabi takoj najkoreniteje očistiti in de-sinficirati. ' % 14. Onih določil tega razglasa, ki se nanašajo na naredbo železniškega transporta v trgovinskem prometu s prašiči, takrat ni upora! Ijati, kadar se ta trgovinski promet od izvirnega ali smajnega kraja razteza samo na dotični politični okraj ali na politične okraje, ki neposrednje nanj meje. Pri tem načinu trgovinskega prometa prašičev, ki se na vozovih pripeljejo na semenj, ni treba staviti na odločena stojišča. po V ostalem pa je vender tudi ta trgovinski promet s prašiči podvržen predpisom, obseženim v točkah 5., 6., 7, 8. in 12. tega razglasa. Določila tega razglasa se ne dotikajo kme- 15 tijskega prometa s prašiči, 16. Glede provenienc iz dežel ogrske krone so za trgovinski promet tako s prašiči za zakol, kakor s prašiči za pleme in rejo merodajna ona določila in one prepovedi ki se pokažejo iz člena VII. prvega poglavja v prvem delu ces. ukaza z dne 21. sep tembra 1. 1899, drž. zak. št. 176., in iz ministrskega ukaza z dne 22. septembra 1. 1899., drž. zak. št. 179., in iz dotičnih izvršitvenih določil, oziroma ki jih na podstavi teh predpisov ukrenejo c. kr. ministrstvo za notranje stvari ali glede obmejnih okrajev oblastva, ki so za to postavljena. Na Kranjskem so v okviru zgoraj navedenih predpisov iz dežel ogrske krone izvirajoče provenience glede trgovinskega prometa podvržene tistim omejitvam kakor domača živina. 17. Prestopki teh predpisov se kaznujejo po zakonu z dne 24. maja 1882 drž zak. št. 51. Predstoječa ukazila stopijo v veljavnost s decembrom Istočasno se razveljavljajo odredbe, ki so bile ukrenjene s tukajšnjim razglasom z dne 12. junija . 1896., št. 9115., in z nekaterimi dodatnimi razpisi o trgovinskem prometu s prašiči v tukajšnjem upravnem ozemlju. C. kr. deželna vlada za Kranjsko Ljubljani, dne 9. novembra 1902. i Letošnje dolenjsko vino in vinska pokušnjs v Krškem. Da so letošnja dolenjska vina vobče boljša lanskih, v tem so se lehko prepričali, vsi obiskovale vinske pokušnje, ki se je vršila v nedeljo, v ponedeljel ter deloma tudi v torek. dne 23., 24. in 25. novembre v Krškem. Splošno mnenje je bilo, da so letošnja do lenjska vina jako kisla, kar pa nikakor ni res. Nekterc so res slabotna in prav kisla, toda večinoma le takil posestnikov, ki imajo svoje vinograde v slabih legah in s slabimi vrstami zasajene in ki s trgatvijo prezgodaj prično. In ravno z omenjeno pokušnjo so hoteli pokazati značaj letošnjega vinskega pridelka iz raznil leg in krajev krškega političnega okraja. Nadaljna dobra lastnost letošnjega, pravilno pri- pravljenega vina je tudi ta, da se kaj rado čisti i kar po- je znamenje, da se bo tudi pozneje dobro držalo, sebno poleti. Priporočamo torej vsem kupcem in drugim ljubiteljem dolenjskega vina > naj ne zamude ugodne i prilike in naj se po možnosti preskrbe s tem pridelkom dokler ga je še dosti in dokler ima še tako nizko ceno. Cene so se sicer nastavile od 28 38 liter > toda povprečna cena je 30 32 liter. Glede vinske pokušnje same pa moramo priznati, da se je popolnoma posrečila. Čeravno je bila ta razstava omejena le na politični okraj krški, je prišlo mnogo gostilničarjev, vinskih trgovcev in drugih inte- resentov iz Koroškega ? Zagreba } Štajerskega, Gorenj- skega } Dolenjskega, posebno pa iz Ljubljane. Vabilu kmetijske podružnice se je odzvalo nepričakovano veliko vinogradnikov krškega političnega okraja. Tru moma so romali v soboto in v nedeljo iz ure oddaljenih krajev v Krško, noseč v svojih cekarjih razne vzorce. Ker se je sproti zapisovalo ime in bivališče razstavljalcev ter kraj in lega kakor tudi cena in množina razstavljenega, oziroma za prodajo namenjenega vina, je bilo iz zapisnika posneti, da je razsta- vilo 435 vinogradnikov 528 vzorcev raznega vina nedeljo popoldne ob i /«2. se je pričela za oficielna pokušnja, in sicer proti vstopnini 1 ktero je pa dotičnik dobil kupon z 20 listki za pokušnjo 20 kozarcev raznih vin. Kmalu se je nabralo toliko obiskovalcev, da se niti več ganiti ni bilo mogoče. nosti prevzele točenje teh vin, so imele kmalu toliko Krške in leskovške gospodične, ki so iz prijaz- posla, da so ga komaj zmagovale. Za njihovo požrtvovalnost, spretnost in prijaznost napram gostom jim bodi izrečena se tem potom najiskrenejša zahvala ? kajti ne da se tajiti, da so ravno one poleg čašic „rujnega" mnogo pripomogle, da je v dvorani nastalo tako živahno m veselo vrvenje ter je trajalo do pozne noci. NOVICE Letnik LX. Skupiček za prodano vino je podružnica porabila pa je tudi da v nas moških o enakem čuvstvu ni v pokritje stroškov ter v dobrodelne namene. niti najmanjše slutnje. Jaz, recimo, nisem se še zares ponedeljek in torek je bila pokušnja prosta nikdar smatral za nekaj angeljskega — Častna be- in brezplačna, ker so še vedno prihajali kupci iz bliž- seda! in tudi nisem nikoli začul, kadar sem se bližal njih in daljnih krajev. Sklenile so se nektere prav kaki ženski, da bi bila zašepetala z ozirom namene: dobre kupčije, in razen tega so si tujci zabeleževali „Angelj!" Nasprotno sem jaz jako pogosto vzdihnil razne naslove. Obenem bodi pripomnjeno, da daje razne Pri pogledu na žensko bitje: „Celi angelj!" Enako se naslove zanesljivih vinogradnikov ter vsakojaka druga 8odi gotovo tudi drugim moškim. Pač so tudi izjeme: tozadevna pojasnila brezplačno tudi kmetijska podruž- so moški, ki se sami nazivajo, da, celo podpisujejo niča v Krškem, oziroma potovalni učitelj za vinstvo »Angelj", kakor na pr. v Pragi neki slikar, neki krojač, Fr. Gombač v Ljubljani. neki branjevec; ali mi drugi jim o tem angeljstvu ne nedeljo dopoldne je imel potovalni učitelj Fr. Gombač poučni govor o vinstvu, ki se ga je udeležilo verujemo še najmanjše trošice ne! In oni bržkone tudi ne verujejo v kako svoje angeljstvo. To je že nam moškim prirojeno, da se pri toliko posestnikov, da je bila sicer prostorna šolska To je že nam moškim prirojeno, da se pri po- soba mnogo pretesna. Predavanju je sledila razdelitev gledu na ženske kar nehote spomnimo na angelje. In diplom, ki so se priznale razstavljalcem povodom pred če se postavimo mi „omikani meščani" ob času, kadar po dopoldanskem pouku, na kakem kraju, kjer sta mesecem dni v Krškem vršivše se grozdne, sadne in vinske razstave. tikoma dve šoli, deška in dekliška Kakor se je sedaj dvakrat zapredoma pokazalo, kadar bruhnejo štrkavci? „Banda!8 kaj rečemo, in kaj re- bo umestno, če se take razstave večkrat prirede f ker čemo, kadar izidejo dekletca? „Angeljci— aDgeljčki! a zanimanje rase in bo uspeh vedno boljši. Take prire- kakor Kollar v svojih sonetih In ni doživel marši ditve dajo sicer mnogo posla, a podružnice smejo v kateri izmed nas doraslih, da je kedaj klečal pred takih slučajih z gotovostjo računati na podporo v to kako žensko stvarico uprav kakor pred angeljem, ter poklicanih deželnih in državnih organo TT » . Kmetovalec." objemal nožice, kakor bi se bal da mu mogla odleteti? Gotovo, da smo si pri tem nehote spominjali slik, na katerih so angelji naslikani s perotmi, z golobjimi — v znamenje dobrote in nedolžnosti, ali 41 mJfe PnnAni in -»ohowni Hol ^dBIkJfe* « ~__„ „„ ---„i; # ,t a i • JL - ^ Jt . S » -i v vjL • »A—i v Jt j . > « ...t-. w i f . _-, A ^ . i v Jt^ , ■> % 4- - A . v_JL / . 1 « , Jt j , i . i ,__S » i t, i. i i ; > »,i . ± . ■___f . >t j \ K » ^ ji k _ Ali so angelji ženske? (Češki spisal Jan Neruda). Ne vem, ali je to njeno krstno ime Mina ali s pavjimi v znamenje, da se tudi angelj, kakor ženska, rad kiti in šopiri. Pač so tudi ljudje, ki ženskam odrekajo kratko-malo vsako angeljstvo. Ženske so baje ljudje, kakor mi, prejkone še nekoliko manj tako zatrjujejo. Sicer naj se tu sam vrag izpozna! Upam si sicer iz- se morda samo piše n Mina u s kratka: „M'na" mi pričati docela nezmotljivo, da je angelj po svojem pisala, da baje imam razvozlati „tisto zamotano vpra- ženska; kolikor pa je nasprotno ženska angelj ne » šanje, ki ga še doslej nihče ni razpletel:" „Kakega tega ne razločim! In so starejši in pametnejši in uče- s pola so angelji? to, mi laska Mina. u Da baje vse vem, torej tudi nejši ljudje in tudi tega ne morejo razločiti Da to dokažem, navedem pesem Miroslava Ze prav jaz to tedaj razvozlam! S^j se itak Rückerta: „Prikazen angeljev žrecev u Vaška dekletca celo božje leto ne govori o angeljih bolj. kakor uprav plešejo ob mesečini in sicer radi vročine v onem ko- sedaj, o božiču, in potem v pustu in vprašanje je stimu, ki ga je rabila Eva pred iznajdbo figove mode. potemtakem tudi časovno. In omeojam rajši takoj, da češ, saj tak nihče ne pride! Toda — naenkrat se se, kar zadeva odgovor, brez ugovora strinjam z go- njima nekdo bliža: stari gospod župnik. Dekletca spodično Mino, ki pravi: „Malodane v vseh jezikih zbežš po krilca. Ali najmlajša — te najmlajše so so angelji moškega spola, in vender, ali si morete vselej najbolj pametne — jih je ustavila: „Čemu to? predočiti angelja v mišičnati podobi moža? . . . Vsa čast moški moči; ali moj nazor je, da pojem „angelj" krilcih nas pozna. Plešimo dalje in ne marajmo zanj In župnik jih je videl, ter se obrnil nazaj proti pristoja edino mičnim in nežnim telescem ženskim" domu in polagaje se v postelj je zahvaljeval Boga, Da, angelji so ženskega spola. In to lahko takoj neizpodbitno dokažem besedami, ako s kratkimi še s t er itn i da je bil zazrl n angelje žreče", kar baje n dobro letino a Torej star in izkušen pomeni pozna- valec ljudi in angeljev gotovo poučna dogodba. Očividno govori iz gospodične Mine nezmotljiv Ali pojdimo malo naprej! Kaj misli čitatelj Ako glas narave, nelažljivo čuvstvo sorodstva. In jaz niti bi po raznih znamenjih spoznali, da je tudi vrag, najmanj ne dvomim, da se oglaša isti glas in isto nekdanji angelj, ženskega spola, ali bi to ne bil čuvstvo tudi v vseh drugih ženskah, kar jih je po naravnost premagalen dokaz za ženskost angeljev svetu. In to je važna stvar! Enako važno in značilno sploh ? Jaz tega dokaza tukaj ne izvršim do konca. Letnik LX Stran 517. jaz čitalca le mimogrede opozorim na marsikaj, naj omike, so tudi moške pestunje. Morda je ta staro- si potem čitalec samostojno misli in sodi dalje. Ali se kedaj pravi v življenju tudi o moških, da so „padli angeljci ?* davna naredba „angeljev varuhov" Indije prišla tedaj z nam No prav mene ne bo čitatelj zmotil! Ravno Ali ni pisano v II. Kor. 11 > 14 » Satan se iz- pred osmimi dnevi sem citiral na tem mestu prosto preminja v angelja svetlobe" in ni s tem označeno, narodno pesem » Kdor preveč za ples vnet > da mu je to čisto lahko storiti brez posebnega truda? ga vzame angelj svet". Prosim, kdo rad pleše? In ali ni hudič vselej prišel, ko je hotel zapeljati ka- to niso ženske? sebi Ali kega svetnika, njemu v • * SVCflt davni podobi, v Čitalec je po tem dokazu zopet pobit. No ženski podobi? Ali ne govori v tem pogledu jaz ga z dokazi popolnoma ubijem! Jaz mu o tem, docela jasno v da so angelji istinite ženske, navedem dokaz, ki stare naših ženskah zopet tisti, že omenjeni negoljufivi vse dvome. Izigram trumf, ki ga ne prebije nihče na glas narave, nezmotljivo čuvstvo sorodstva? Ali nam svetu. Trumf, ki je v istini trumf. ne odgovori vsaka, kadar njej rečemo: „Angelj ste!" pri sv. Lukežu sv. pismu 13 čitamo: „In hitro je bila » Da, ali oni z rogama", „z rožiči" itd.? u Ali more kdo drug na svetu napraviti tak pekel pri angelju velika množica vojakov". kakor ženska? Kadar si da človek dolgo opraviti s hudičem, ali si ga ta potem ne vzame? In kadar se človek, dolgo peča z žensko, ali si ga ta tudi končno ne vzame ? Album. Ruski spisal Anton Čehov. Častni svetnik Kratjerov, suh in šibek človek, je stopil naprej in obrnivši se Zmihovu dejal: In naše staro narodno modroslovje nam ponuja n Vaša ekscelenca! Ganjeni v globočino vsled Vašega dokaj pomisleka vrednih rekov. „Čim kdor lepši, tem dolgoletnega predstojništva in vsled Vaše očetovske hudiču ljubši", ali: „Hudič ima veliko sladkorja, in skrbi . . . zato napravlja tudi greh sladak", ali: „Hudič mora „ ki traja že več kakor 10 let u mu je vselej svojo izvršiti", ali končno: „Bogu služi, hudiču narekoval Zakusin. pa se ne zameri", kar je ravno toli veljavno, kakor če rečeš: Bogu služi, pa ženski se ne zameri". ki traja že več kakor 10 let, mi, Vaši pod-ložniki, ob današnjem, za nas imenitnem dnevu, pri- žrtev Ali ne priganjajo ženske hudiču največ človeških našamo Vaši ekscelenci v dokaz svojega spoštovanja ali jim za to ne pomaga hvaležni hudič in globoke hvaležnosti ta-le album z našimi fotogra- rn kakor se je zgodilo v Nemančicah, da je hudič neki fijami in želimo si, kar zadeva Vaše zaslužno živ-ženski, ki je na biljo sv. Tomaža predla preko desetih ljenje, da bi še dolgo, kar najbolj dolgo, do oddaljene zvečer, ter se je s tem zamerila svetniku, nasvetoval, kako naj prevari svetnika? smrti nas vodili . . ." n s svojimi očetovskimi navodili po potu res- Ali ne zapeljuje hudič pogosto tudi v sami hiši nice in napredka . . .", je pristavil, obrisavši si pot, božji moško dušo k raztresenosti in nepobožoosti? ki mu je uđaril na čelo, Zakusin, kojemu se je oči-In ne delajo ravno tam ženske isto? vidno hotelo tudi govoriti, ker je imel, kakor se je Ali se ne slika hudič na Poljskem v nemški zdelo, pripravljen govor noši? Pri nas črn? Na Laškem rudeč? Med zamorci » Naj se torej množe in kopičijo", je končal, bel? In ne razodeva to ženskega značaja, ki zahteva „Vaše zasluge in čini še dolgo in dolgo na potu duha vedno kake izpremembe v modi? Ali si ne vzame hudič, kadarkoli se ženi, vselej staro babšče, in moški? t. d ! ali to storil, ako bil dela in javnega blagra". Na levem, zgubanem licu gospoda Žmihova se prikazala solza. „Gospoda", je dejal s tresočim glasom. „Nisem pričakoval, nikakor nisem mislil, da Toda, pojdimo še malo dalje Čitalec morda že boste slavili moj skromni jubilej Ganjen sem da zelo ganjen. Ne pozabim tega trenotka do upije: „To so zgolj verjetnosti, negativni dokazi smrti in verujte verujte, prijatelji, da Vam nihče jaz zahtevam že naravnostnega dokaza!" Prav, toli dobrega, kakor jaz In če tudi bilo kaj kakor si kdo želi, ponudim vam torej naravnosten med nami, bilo je to i k Vašemu pridu dokaz, da je angelj po spolu ženska! Vsakdo ve, da so » angelji varuhi", ter da Žmihov, pravi državni svetnik, je poljubil svetnika Kratjerova, ki ni pričakoval tolike časti ter je angelji varujejo otroke. Prosim, ali si jemlje za pe- obledel v zamaknjenju. Med tem mu je predstojnik stisnil roko, s Čim je naznanjal, da ne more vsled stunjo, za varuško k otrokom moški ali ženska? Čitalec je osupnjen! Ali čitalec je jako omikan ganjenja govoriti, in je zaplakal, kakor bi mu ne pri človek in v hipu se osvesti, ter reče: „Hm v Iztočni Indiji, odkod so nam prišli vsi začetki našali prekrasnega albuma, temveč nasprotno, mu ga jemali. Potem pomirivši se nekoliko, ter izrekši še % Stran 518. Letnik LX. nekaj iskrenih besed in pustivši si od vseh stisniti roko, se je napotil doli, vsedel v kočijo in spremljan z blagoslovljenjem svojih podložnih se je odpeljal. Sed6 v kočiji je čutil, kako se mu v prsih razlivajo neka nezavedna doslej radostna čustva in se je zjokal še enkrat. Deželni šolski svet je imenoval v svoji zadnji seji g. Ivana Rodiča v Stolpiču nadučiteliem istotam in učitelja v Ihanu, g. Vendelina Sadarja, učiteljem na prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Potrjeni zakoni. Cesar je potrdil zakon konškega deželnega zbora, s katerim se delodajalcem nalaga dolžnost, da plačujejo za svoje uslužbence bolniške pristojbine Deželni odbor je iz stražnogasilnega zaklada do- volil raznim gasilnim društva, ki so 31. marca t 1 svoie Dobe društvom prošnje podpore; iste pa dobe vpodale pravočasno t. j do Doma so ga čakale nove radosti. Tam so mu njegova rodbina, prijatelji in znanci, pripravili tak sprejem, da se mu je zdelo, kakor bi bil v istini prinesel domovini jako mnogo koristi in da bi bilo brez 400 kron; po 300 kron: postojna, Dobrepolje, Škocijan, Ore- njega jako slabo z domovino. Celi jubilejski obed je hovica, Srednja vas, Štefanja vas, Sv Križ pri Kostanjevici, bil iz govorov, objemanj in solz. S kratka: Žmihov Kamnik, Studeno in Mirna peč; po 250 kron: Stara Loka in pa: Ljubljana 600 kron; Moravče nikakor ni pričakoval, da bodo njegove zasluge tako iskreno cenjene. Sv. Gregor; po 200 kron: Radovljica, Šmartno pri Litiji, ».Gospoda", je dejal pred pri k uskom » Pred Trnovo, Železnik, Moste, Št nt Rupert, Ribnica, Motnik, Trata, Zagorje na Pivki, Stari trg pri Ložu. Škof) a Loka, Komenda, dvema urama sem dobil zadoščenje za vos trud, ki ga mora človek pretrpeti ko služi da se tako razim, ne obliki, ne črki, marveč dolžnosti. Ves iz-čas Ob- Mozelj , Šmarno mesto, Cirknica, Dolenja vas goro, Šenčur Lese, pri Gfameljni, pri Onek, Cirknici, Šmartno Kranj, Pirniče, pod Novo Kranju Bled, Mengeš in Škofeljca ; po po svojega službovanja nisem odstopil od načela: činstvo ni za nas, temveč mi smo zanj. Danes pa sem sprejel krasno nagrado! Moji podložni so mi vzročili album Lejte, sem ganjen 160 kron: Vič-Glince, Borovnica, Črnomelj in Dobrova; 150 kron : Črni vrh,. Breznica, Krka, Ig, Selce, Št. Vid pri Vipavi, Mošnje, Razdrto, Kamna gorica, Leskovec, Begunje, Sodražica, Planina, Bdrnjska Bela, Vinica, Kočevje, Koroška bela in Rateteče; po 140 kron: Bloke; po 120 kron: Mokronog, Polhov gradtc, Domžale, Vrhnika. Trebnje in Krško ; Prazniški obrazi so se nagnili k albumu, ter ga začeli prelistavati. po 100 B Album je lepički", kron: Gotenice, Št. Vid pii Ljubljani, Kropa, Lukovica, Idrija, Šmarje, Tržič, Poljane, Stara cerkev. Žili. Mojstrana, Vipava, Dovje, Bela peč. Kranjska gora, Dol, Brtzo- dejala hčerka gospoda vica, Voglje, Bohinjska Bistrica, Preddvor, Gorje in Zužtmberk; Žmihova, Olga. „Mislim, da je veljal kakih 50 rubljev. Kaka krasota! Atej, daj mi ga! Čuješ? Jaz ga shranim!" po 80 kron: Mozovec, Dolsko, Bizavik in Višnja gora; po Po 60 kron: Dob, Šiška, Senožeče, Koprivnik, Vesa, Toplice in Svetli potok; po 60 kron: Rovte, Nemška Loka, Velike Lašče, log in obedu je odnesla Olgica album v kabinet, Cerklje, Litija, Dolenja vas pri Ribnici. Semič, Stari ter ga zaprla v miznico. Drugi dan je izvzela iz njega Bukovec pri Koprivniku. Skupno se je razdelilo 17 690 kron. uradnike, razmetala po tleh, in mesto njih je vložila tja svoje součenke. Uniforme so prepustile svoje mesto krilcem. Kolja, sinko njega ekscelence. je preslikal obleko gospodov uradnikov z rudečo barvo. Onim, ki niso imeli brkov, je naslikal zelene brke, brezbradim Opomnjeno bodi da bilo več prošenj skrajno pomanjkljivih odloku deželnega odbora, ne bodo in take se v bodoče, po upoštevale. Iz Tržiča se nam piše: Res Čudne razmere so tu v Tržiču. Že dolgo let se godi Slovencem v Tržiču krivica zaradi poštnega pečata. Zakaj je na poštnem pečatu samo za- pa brado cimetove barve. Ko ni imel več barvati, pisano Neumarktl in ni tudi enskega napisa ko ie je izrezal iz papirja podobe uradnikov, prebodel jim z buciko cči, ter igral se je ž njimi vojake. Izrezavši končno svetnika Kratjerova, pritrdil ga je na škatljico od vender v Tržiču 95 % Slovencev in samo pičlih ne maramo prenašati, da j Nemcev, zaradi pičlih 5% Nemcev bil samo nemški napis na poštnem pečatu, zaradi 95% Slo pa ne tudi slovenski, ko je Tržič vender slovenski kraj, kabinet vžigalic, ter ga prinesel v taki opremi očetu v more to gledati slavna poštna direkcij Slovencem v Tržiču godi taka krivica v Trs Zakaj Kako , da se nam je bil popreje Atej! Spomenik! Lej!a Žmihov se je zasmejal, zazibal se ginjenega, ter pobožal Nikolajčka po obrazu. čuteč se slovenski napis, ko je bila pošta v privatnih rokah in sedaj ko je erama pošta, pa ne? Prosimo, da bi slavna poštna rekcija v Trstu vse potrebno ukrenila, da pride v Tižiču na pošto tudi slovenski napis da na poštnem pečatu ne bo samo » No, pojdi šaljivček, pokaži to tudi mamici. Naj Neumarktl, nego tudi Tržič se še tudi mamica nasmeje a Slovenci prezrti. Med prerogative krone spada tudi imenovanje Članov gospodske zbornice. Seveda imajo ta imenovanja velepolitičen značaj in je ob sebi razumljivo, da se zgcde vedno na predlog ministrstva. Te dni je bilo imenovanih 27 novih Članov gospodske zbornice Novi peri so večinoma politično brezbarvni ljudje, tako brezbarvni, da se glede Osebne vesti. Davkar v Kostanj gosp Karol nekaterih ne ve, se pridružijo desnici, levici ali središču gospodske zbornice, glede nekaterih pa se na to sklepa samo Seitz, je šel v pokoj. Premeščeni so: davčni pristavi gosp. iz ozirov na njih narodnost. „Vaterland" tolmači to dej- Rajko Lev s tek iz Ljublj v Novak iz Krškega v Kranj in davčna praktikanta Cerknico, gospod Valentin stvo tako, da je vlada pri izbiranju novih perov jemala v Fran iz Metlike v Mokronog ter Ludovik Košar iz Ilirske didatov, da s tem novič pokaže, kako smatra gospodarske Zoreč Bistrice v Kočevje. Poštar v Zatičini gospod Friderik Lah imenovan poštarjem na Rakeku poštev v vi vrsti gospodarske sposobnosti nasvetovanih kan- zadeve za prvo skrb države. To se čita prav lepo pa ni druzega nič, kakor cenena fraza. narodnostnem oziru Letnik LX. NOVICE Stran 519 ministrski predsednik dr. najnežcejŠe obzire na Nem Körber tuii Menda iira ti priliki mel oblastim, katere so naprav pisnik o najdenih stvareh Mej hotel pri ti pri- drugim so dobili na truplu pletenico (maja) kakoršno nosijo liki pokazati, da imajo Nemci v tej nesrečni državi v vsem in pri vseh zadevah prvenstvo, da so postavlj druge Člani spodaj črke eslarskih društev z nadpisom na prsih n Hanza m (Rudolf Seifert), uro z verižico, na kateri narode in poklicani gospodarji, kajti med 27 novimi člani je bila podoba Bismarcka Ura se je ustavila na 7*38 torej gospodske zbornice je 17 Nemcev, grof Borelli, katerega reklamujejo Italij Poljakov o O Hrvatj ni bil imenovan bed in tudi S čehi in Malorus beden. so ponesrečenci okoli ure in en četrt zvečer bili v morje rŽeni je burja najmočneje pihala Trupi drugih treh še niso najdena. Vsi štirje so mladeniči od 20 let Rodoma so Zakon določa, da se pokličejo v gospodsko zbornico možje, eden iz Češke, eden iz Koroške eden iz Kranjske in eden iz so bili Nemci imajo posebne zasluge za domovino, za cerkev, za znanost Grorice. Po mišljenju itd. Posebne zasluge! Ako pa pregledamo imenik članov go- _ Večni dijak. „Zeit" poroča: Neki dunajski dijak spodske zbornice, se pokaže, da je med avstrijskimi lordi jako je Tonček in Tončka. Rada sta se prej imela, a ko pred nekaj tedni dal Tončki Tonček v krčmi tri klofute, se je ljubezen spremenila v mržnjo. Ta teden je moral priti Tonček k sodišču v Pragi, kjer je Tončka takole utemeljevala svoje razloge: „Ponižno prosim, g. sodnik, naj ga le obsodijo ker drugače ne bo zame maral noben fant več, ako se tako meni nič tebi nič pustim v krčmi oklofutati." — Tonček se v P°~ je izgovarjal da to niso bile „prave" klofute, temuč le rahlo cmokanje roke po licu, in takih se baje razdeli pri vsakem plesu na Češk em cele vagone. Toda razžaljeno dekle ni hotelo Poskušeni bratomor. V Trstu odpustiti in Tonček je moral iti za 24 ur v luknjo. Domača mačka in mrtvec. Iz Iloka na Hrvatskem se piše: Jurij Dinga je več let samotaril v svoji hiši. Ker ga sosedi že več dnij niso videli, odprli so šiloma vrata njegovega stanovanja. Grozen prizor se jim je pokazal. Dingo je ležal mrtev na postelji, na njem pa je Čepela mačka, ter mu grizla meso z leve čeljusti, docim je me30 z desne strani čeljusti že popolnoma pojedla, mačko so morali s silo odpoditi streljal Anton od mrtveca, na kar so jo ustrelili Zafred na svojega brata Ivana, krČmarja pri klavnici. Do ga je ranila kroglja le na licu brez nevarnosti sreči razpora Ženske časnikarice. V Rimu je začel izhajati dnevnik „Via Lucis" (p^t luči), katerega urejujejo ženske. je prišlo med bratoma, ker je Ivan baje grdo ravnal z materjo. Prva urednica je Rosy Amodori. Tudi v Parizu izhaja neki dnevnik „Fragole", katerega vodijo ženske. okoli društva Nesreča na morju. Predzadnjo nedeljo popoludne Francosko-italijanski dvoboj. Učitelja mečevanja Kirhofer in Marignac, francoza, sta razglasila iakozvani „Cartel" ure odjadrali so štirje člani nemškega veslaškega s katerim pozivata vse italijanske učitelje mečevanja naj se „Hanza" z malo barČico z jadrom iz tržaške luke in ž njima merita v veljavi mečevanja. Italijana Vega in Pessina, se ustavili na prvi „bovi" izven luke, privezavši ladjico na tudi učitelja mečevanja sta pisala tema dvema žaljiva pisma, „bovo". Kasneje je začela močnejša burja, ter so gotovo po- da se bahata in drugo, vslei tega sta francoska učitelja poskusili, ali bi na jadro dospeli nazaj v luko. Ker pa so bili zvala italijana na resen dvoboj, ki se je izvršil v Četrtek v malo vešči jadranju, jih je veter gnal zmiraj bolj od luke, a Niči. Oba italijana, Vega in Pessina sta bila ranjena. Re-ker je o zapadu solnca burja silovito narastla je ladjico pre- darstvu so se duelantje dan popred skrili, da morejo izvršiti kucnila in mladeniči so padli v morje Najbrže so se nekaj dvoboj Po končanem dvoboju je francosko redarstvo zasačilo časa držali za ladjico, ter ž njo plavali, ali konečno so eden dvobojevalce in njihove priče, ter jih peljalo naravnost na koza drugim utonili. Blizu Benetk so v četrtek dobili ladjico in lodvor ter odpravilo iz dežele, da se vsled njihove prisotnosti truplo enega ponesrečenih. Truplo so ribiči nesli italijanskim ne kali mir. Z uspehom niso gotovo zadovoljni italijanski uči- Stran 520. Letnik LX telji mečevanja; a tudi ne italijansko novinstvo, katero je popred do nebes hvalilo sposobnost italijanskih učiteljev mečevanja. To je sad kulture v XX. stoletju. Zoper novo naredbo pijančevanje. Danska policija je izdala določa, da mora oni go- zoper pi|ancevan)e. stilničar, ki je dni pijanemu zadnji kozarec pijače, plačati prevozne stroške za pijanca na njegov dom, nadalje vse poškodbe. jih provzroči pijanec osebam in imetiu, a če bi pijanec mu mora tudi neposredno na to zbolel, ali se pobil, plačati zdravnika in zdravila. Lope za pijance. Diuštvo treznosti v Klewu je napravilo posebne lope, v katerih spravlja pijance, katere po- bero na cestah, da se v teh lopah iztreznijo Ti prostori so z železno ograjo predeljeni v prostore za moške in v prostore za Ženske Na mesec rabi pomoč teh lop 150 — 200 pijancev je iz inteligentnih stanov. Često dijakinje v tem oziru ne zaostajajo dosti za dijaki VeČina pijancev se strežne v par urah, dobe se pa tudi pijanci, pri katerih traja pijanost 15 ur. Pri takih so vsi napori družke treznosti zaman. — Burska vojska še ni končana. Bivši burski po- niso odložili veljnik Simon javlja, da stoji še 2000 Burov, orožja, pod poveljstvom vodij Vanzila, Maritža in Jouberta. Te čete naraščajo in v kratkem se zopet sprimejo z Angleži Velikansk požar v Kanadu. V Montrealu v Kanadi je nastal silen požar v skladišču lesa Več milijonov kubičnih metrov stavbnega hsa je že pogorelo, razun tega vsa ladje- delavnica, 6 parobrodov, 2 jadrnici, 11 hiš in veliko število delavskih barak Škode je nad sedem milijonov frankov. Brzojavke okoli sveta. Brzojavke, romale okoli in okoli naše zemlje rabile so 30 ur naprej pa bo potrebovala taka brzojavka samo 39 minut, to so dozdaj od zdaj pa za to, ker je že dogotovljena kabeljska zveza v Sangaju. Najsnažnejše mesto na svetu je bržkone ja- pansko glavno meto Tokio, ker je tam 800 javnih kopališč, v katerih se koplje povprečno 300.000 ljudi na dan. 00 CO Ravnokar v zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika In Mala za navadno leto ki ima 365 dni Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba Loterijske srečke. V Brnu dne 10. decembra t. 1.: 19, 75, 35, 76, Na Dunaji dne 20. decembra t. V Gradci dne 20 decembra t. 1. 53, 64 26, 89, Tržne cene. rž V Ljubljani dne 26 decembra 1902. Pšenica K ajda K 6 50 h, ječmen K 6 50 h, oves K 6 50 1. 57 75, 11, 49, 23. proso K 7 50 b, turšica K 8 — h, leča K 9 — h, fižol Kil Vse cene veljajo za 50 kilogramov. i ♦ Blasnikova tiskarna v Ljubljani na jrfregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto.. WEFAw a t ♦ Blasnikova „Yelika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že cez Sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pra tika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Yeliko Pratiko" vsako drugo Ta „Pratika" ima na prvi strani zavrnite, kot nepravo. Velika Pratika" stane 24 vin., „Mala Pratika 20 vin. Odgovorni urednik Rajko Pirkovič. trm založba J. Blasnikovi nasledniki 9 i »