Političen list za slovenski narod.
T* p«ltt ^nJcbm	Z» oelo leto predplaian 16 fld., m pol leta 8 vid., is ^trt leta
4 fld., xa en mesec 1 gld. 40 kr. V atelniatrMlJi rnJ«*** velM: Za oelo leto 13 fld., za pol leta < fld., la četrt leta f fU., u en Beaec 1 fl4. V Ljabljani na dom pošiljan velji 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. HsroiniBO projaBa opravaiitTo (adminiitracija) in okipedicija, Semeniške nlice št. 2,11., 28.
Xaznanlla (inaerati) te iprejemaje in veljit triitopna p«tit-vnU: 8 kr., S« le tiska enkrat; 13 kr če se tiika dvakrat; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večkratnem tiikanji ae eena primerno tmanjia
Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana piima le ne iprejemajo.
Trednlitvo je v Semeniških ulicah b. št. 2, L, 17.
Ishaja vsak Aan, isviemii nedelje in prasnike, ob >;,6. ari popoludne.
^tev. ISO.
V Ljubljani, v sredo 28. maja 1890.
I^tnili XrVTlT,
Velevažiio narodno pravo.
Jedoa izmed glavnih nalog naših v tem letu je, kakor smo poudarjali svojedobno v članku „Ljud-sko štetje leta 1890", pripravljati ljudstvo naše, osobito pa slovenske manjšine, na ljudsko štetje, ki se bode vršilo dnč 31. decembra leta 1890, kajti to štetje je za naš narod velevažnega pomena. V dragih državah, kjer je stanovništvo skoro samo jedne narodnosti, nina ljudsko št«tje takega pomena, kakor v naši državi, kater« tvorijo različni narodi. Pri nas eo od izida ljudskega štetja za-visna najvažnejša narodna prava po slovenskih pokrajinah, in radi tega treba skrbno gledati na to, da se Ijodsko štetje vrši povsem pravično.
V	državnem zboru vršila se je letos jako zanimiva razprava o ljudskem štetji. Ta razprava avstrijske odnošaje jako dobro označuje. Po drugih državah razpravljalo se je glede ljudskega štetja o stvareh, kako treba dognati in poznavati štetje ljudstva po okoliščinah.
Ali v Avstriji ima ustavoverna stranka zagotovljeno veliko korist, to namreč, da se s štetjem pospešuje nemška narodnost. Za vse drugo se ne brigajo gospodje, kaj je prospešno temu ali onemu narodu, da imajo le tolažbo iz minolosti, koliko avstrijskega stanovništva se bode pod plaščem „obče-valnega jezika* predelalo v Nemce. Slovenci, Čehi in Hrvatje so temu nasproti primorani, braniti v prvi vrsti sveja prava in svojo narodnost, in nimajo nikake prilike, da bi se mogli potezati za zboljšanje štetne izvršbe, dokler niso njih praviae zadostno zagotovljene.
V	istini je to čudno, da tako jasno pravo, od katerega Slovenci nikoli ne odstopimo, in mora konečno dospeti do pravičnega izvajanja, da se to
pravo omejuje vsled malenkostnih izgovorov in ovir. Da bi se narodnost navajala v evropskih statistikah in v javnih publikacijah povsem kot kaka tipična posebnost ali lastnost, n. pr. rjavi lasje, črne ali modre oči, telesna velikost, ustavaška in vladna stranka bi se vzlic temu izgovarjali z razlogi, kakoršni so se navajali v napominani seji. Toda kakor je narodnost tudi podstava pravice, odločno moramo poudarjati, da se ta narodnost pravičnim in ne-ovrgljivim načinom določuje od časa do časa. Slovenci in naši slovanski zavezniki zahtevah so že pred jednajstimi leti v državnem zboru, naj se že pri štetji leta 1880 določuj« narodnost. Tedaj se to ni zgodilo. Ko se je pa pokazalo, da so se povodom ljudskega štetja glede občevaloega jezika dogajale velikanske krivice, zavladalo je vseobčno mnenje, da se ta zadeva mora popraviti pri novem štetji leU 1890.
Nedavno torej razpravljalo se je v državnem zboru o svoti, koja se tič« troškov za bodoče ljudsko štetje. Ta zadeva je bila že v proračunskem odboru predmet boja. Poslanec grof Kaunic ostal je pri svojem lanskem predlogu, naj se pri letošnjem ljudskem štetji nadomesti rubrika „Občevalni jezik* z rubriko ,Narodnost". Proračunski odbor je pa dotično resolucijo odklonil ter vsprejel resolucijo, v koji se pozivlje vlada, naj skrbi za to, da se bode pri poizvedovanji občevalnega jezika postopalo nepristransko in ne trpelo nobenega pritiska. V zbornici je pa vsprejel poslanec Jahn predlog grofa j Eaunica za svojega, naj se namesto „občevalnega jezika" uvede rajši »narodnost". Jahnov predlog je bil odklonjen z 101 glasom proti 47; za predlog so glasovali Cehi, členi Hohenvvartovega kluba in središčni klub, koji so bili prisotni v zbornici. Zoper predlog so glasovali razven ustavovercev tudi — Poljaki, menda nasproti Rusinom iz tistih razlogov kot ustavaki.
Bes je, da vzajemno postopanje pravice za Jahnov predlog ni bilo dogovorjeno in skleneno, toda to glasovanje napravilo je nstavovernim Nemcem veselo presenečenje, okrepilo njih nadeje, podnetilo njih gospodovalne skomine, naporom pravice pa prizadelo vehk udarec!
Mi Slovenci se ne bojimo sicer za popolnem slovenske kraje, tu smo skoro povsodi obvarovani pred narodnimi izgnbami, a pomejnim krajem in glede narodnosti namešanim moramo obračati največjo skrb. Radi tega moramo biti pripravljeni! Vedno moramo pomishti, da so od vspeha tega štetja zavisne pravice naših narodnih manjšin, kajti namešano ozemlje smatralo se bode povsem kot tako, v kolikem številu žive v njem obe narodnosti.
To štetje bode imelo v Slovencih vpliv na vse novo desetletje, vsled česar se utvorijo novi odno-šaji, odločilni za slovenski živelj v teh pokrajinah, in celo odločilni i za politično življenje vsega naroda.
Radi t«ca Hora vsakdo stati na straži in spol-novati dolžnatt svojo. V kakeršnem-koli oziru more kdo tu kaj storiti za slovensko stvar, kdor more kaj pripomoči do nepristranskega izjavljanja slovenskega prebivalstva, mora tako storiti. Tu veljajo v polni meri besede: ,Kdor ni z nami, je zoper nas!"
Železnica Loka-Divač*a.
Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 8. maja 1890. I.
Visoka zbornica! V seji dne 19. aprila sem izročil peticijo več kranjskih občin, da bi se izdelala državna železnica v Trst s tem, da bi se zgradila železnična proga Divača-Razdrto-Škofja Loka, iu danes si dovoljujem v kratkem podpreti to peticijo. Predmet gotovo ni nič novega. Z njo se pečajo in interesujejo krogi in pokrajine že več let. Pri raz-
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Dne 23. aprila sem spisal članek, o katerem sem ravnokar govoril, članek, v katerem sem se rotil, da me nič ne bo odvrnilo od boja zoper verstvo. Ko sem bil poslal liste v tiskarno, pripravim se, da bi končal dan s prestavljanjem pravde Jovane d'Are. Siloviteje kakor kdaj so me napadla umovanja, ki so se trkala in si ugovarjala v mojem osuplem duhu. Naenkrat začutim grozno potresenje vsega mojega bitja. Zdelo se mi je, kakor da bi mi notranji glas vpil:
„Tepec, ki sil Tebe samega mamijo čuti! ti ne razumeš torej, da je Jovana svetnica, in da od tistega trenutka, ko ni bila zmožna laži, je imela res prikazni, katere je trdila! Ti torej ne razumeš, nesrečnež, da je spolnovala čeznaravno poslanje? Ti torej ne razumeš, da je čeznaravno, vkljub tvojemu brezbožnemu dvomstvu, vkljub tvoji neveri?"
Ne vem, kaj se je takrat zgodilo. V nekaterih sekundah je oživela pred menoj vsa moja preteklost: moje prvo dobro obhajilo in moje prvo božjeropno obhajilo; Mongre, Saint-Louis inMettraj; moj oče, moja mati, moja sveta botra; srečni dnevi mojih otroških let in grenkosti mojega protiklerikalnega
življenja; odkritosrčna prijateljstva tistih, od katerih sem se ločil in neutolažljiva s6vraštva ločinarjev, s katerimi sem se zvezal; dobrota onih in zloba druzih; moje laži, moje neumnosti. Začel sem ihteti.
^Odpusti, moj Bog!" mrmram med solzami; ^odpusti mi bogokletstva! odpusti mi vse hudo, kar sem ga zakrivil!"
Skrbno sem se zaprl v svojo pisarno, da bi ne bil moten; na kolena padem in prvikrat po sedemnajstih letih molim.
Ko se je storil večer, nisem nič rekel o spremembi, ki se je izvršila v mojem notranjem. Nisem mogel obtJovati in nisem nič pojasnil vzroka, da mi manjka .slasti. Tudi spati nisem mogel. Žena se nič ne čudi; ker velikrat se je dogodilo, da mi je bil duh poln predmeta, katerega sem obdelaval, in da sem kako noč, v kateri nisem mogel spati, porabil za pisanje. Vrnem se še v pisarno, in pre-bijem to noč v molitvi. Sklenil sem, drugi dan iti po odvezo svojih hudodelstev. Pri prvem svitu dne sklenem sporočiti svoje spreobrnenje katoličanu, ki ni nikoli obupal nad menoj, in ki mi je vedno kazal prijateljstvo. Ta prijatelj je bil g. Mercier, s katerim sem se spoznal v Marseilli leta 1873.
Tukaj je pismo, katero sem mu pisal:
Pariz, dne 24. aprila 188.5.
Dragi gospod Mercier!
To pismo vam če prinesti prav prijetno, nepričakovano vest. Od včeraj nisem več stari iMovek;
popolnoma sem spremenjen. Vaše katoliško in prijateljsko srce je gotovo trpelo poslednja leta vselej, ko ste zvedeli, kako je moje protikrščansko pohujšljivo dejanje; pa gotovo ste prosili zd-me — ker Vi ste me, to vem, resnično ljubili — in Vaše prošnje so uslišane.
Včerajšnji dan, proti tretji uri popoldne, je bilo, da sem slišal v sebi kakor kak glas očitajoč mi vse moje prestopke. To je bilo močneje, kakor jaz, jokal sem. Moje brezbožnosti so me prestrašile. Vprašal sem se, če bom mogel kdaj doseči odpuščenje od Boga, katerega sem toliko razžalil. Potem sem premišljal, kako neskončno je božje usmiljenje, in sem začel upati.
„Da", sem si rekel, „Bog je dober, ki je prenašal taka bogokletstva, kakoršna sem jaz pri-občeval, taka svetoskrunstva, kakoršna sem jaz doprinesel! . . . Mogel bi me bil s strelo ubiti in me po pravici pogrezniti v večno brezdno pogubljenja. I'a ni hotel; temveč je čakal, da sem se pogreznil najgloblje v temno jamo nevere, da bi mi podelil naenkrat luč svoje milosti."
Verujem! verujem!
Se to jutro bom šel k izpovedi, jaz, ki sem toliko črnil izpoved! Konec je, duh teme je za vselej izpojen iz moje duše. Odslej bom vse svoje napore obrnil na to, da popravim, če je mogoče, vse zlo, ki sem ga storil.
pravi dne 20. oktobra I. 1887. se je prav dobro pojasnil na vse strani. Odkar veže žel»eni6na proga Trst in Hrpelje, povekšalo se je zanimanje za to železnico. Ker se je torej o tem le tolikrat razpravljalo in je stvar vsekako znana, hočem stvari le ob kratkem omenjati in svoj govor bom omejil le na okolnosti, ki pridejo posebno v poštev pri tem vprašanji. Gotovo je čudno, gospSda moja, da veie Trst jedna sama železnična proga z notranjimi deželami naše države. To je tembolj čudno, če pogledamo druga primorska mesta, posebno ob Sredozemskem morji in če se ozremo, recimo tndi sam6 na Reko.
Južna železnica, edina zveza avstrijskih notranjih dežel s Trstom, pa tudi ni kratka. Južna železnica ni imela namena, da bi po najkrajšem potu zvezala Dunaj in severne pokrajine naše države s Trstom. Južna železnica ni iskala najkrajše iveze imenovanih krajev, temveč gledalo se je pred fsem na to, da zvežejo ž njo velike kraje naše države, zatorej je pa črta precej dolga.
Če pa hočemo zavarovati Trst proti konkurenci mest ob Sredozemskem morji in severomorskih pristanišč, če hočemo, da si Trst spet pridobi ono prekmorsko trgovino, katero so potegnila nii-se se-vernonemška pristanišča — saj je znano, da dobivamo mnogo prekmorskega blaga čez Hamburg, katero smo dobivali poprej iz Trsta — napravi naj se najkrajša zveza avstrijskih notranjih dežel s Trstom in morjem.
Resnica je, da se naravne daljave skrajšajo z diferencijalnimi tarifi. Vendar to sredstvo ni trajno in trpežno in s tem, da se dajo posamičnim krajem ugodnosti, se večkrat škoduje drugim.
Dovolite mi, da opozarjam ua nevarnosti, ki jih imamo pri sedanjem odnošaji in o katerih je močno želeti, da jih odpravimo. Ves promet s Trstom se vrši vkljub železnični progi Ljubljana-Divača le po tirih južne železnice.
Ta proga je vsekako med vsemi na južni železnica najnevarnejša. Ce pogledamo na pr. ljubljansko barje, ki ima mehko podlago, poplavljeno tolikrat s povodnjimi. Težke vlake morajo tukaj z vso previdnostjo prevažati. Ako si mislimo ogromni, gotovo vsakemu izmed vas znani viadukt v Borovnici koncem ljubljanskega barja, objekt, ki se prav lahko poškoduje. Če bi se ta objekt močno poškodoval, prestal bi za dolgo časa ves promet s Trstom. To neugodnost so menda nekateri tudi uvideli in menili so, napraviti železnično progo ob tamošnjih hribih.
Nadalje je burja, ki razgraja posebno med Postojino in Trstom. Vsako zimo ovirajo zameti tukajšnji promet; in zgodi se lahko, kakor I. 1887., ko je bil promet avstrijskih notranjih dežel s Trstom popolnoma pretrgan, če se vzame vse to v poštev, ni mogoče misliti, da je promet na južni železnici trajno zagotovljen. Kaj pa bi še-le bilo v slučaji vojne? Onda bi se prevažalo na njej le moštvo in promet blaga bi moral prenehati, če pomislimo, koliko bi se moralo prevažati po tej želez-
Moj izvrstni oče ni obupal nad mojim spre-obrnenjem; tudi on je veliko molil za me. Spominjam se, da mi je velikrat to pravil in je pristavljal , da se zaradi tega obrača s posebno prošnjo do sv. Monike, ki jo prosi, da dobi od Boga moje spreobrnjenje tako, kakor ga je dobila za svojega lastnega sina. In glej, kakor sin te blažene matere, kakor sv. Avguštin, sem se spreobrnil v dva in tridesetem letu svoje starosti.
Prosim Vas, dajte opraviti eno sv. mašo v zahvalo milosti, da se počasti Bog zaradi svojega usmiljenja proti meni. Dajte jo opraviti pri naši Gospej de la Garde, kamor bom šel z Vami ob svojem prvem potu v Marseille.
Ne mogel bi Vam povedati, kako sem srečen od včeraj. Nikdar nisem čutil tako sladkega notranjega vtiska. Vzeto mi je breme, ki me je hotelo uničiti.
Kako velik je Bog, in kako neizvedljive so njegove namere! Strmim, da čutim tako srečo, da sem predmet blagohotnosti, kakoršne .sem jaz najmanj vreden na svetu.
Objemam Vas iz vsega srca.
(iabriel Jogand Pages, imenovan Leon Taxil.
35, rue des Kcoles.
(Dalje sledi.)
niči ob vojnem času in kolike nevarnosti sploh prete tej želeinični progi, priznati moramo, da bi bila sa državo samo velika nevarnost, ko bi imela v omenjenih nevarnostih le to železnico.
Prošnja, katero imam čast izročiti, meri pred vsem na to, da se zgradi državna železnica iz Loke v Divačo. Tej železnici gotovo ne bi pretile take nevarnosti, kakor jih ima južna železnica. Šla bo po trdnih in zavarovanih tleh in bo sploh sama na sebi krajša, kakor južne železnice proga; kajti dosedanja proga med Skofjo Loko iu Divačo meri 122 kilometrov, znašala bi direktna zveza Škofje Loke z Divačo le 88 kilometrov. Pa ne glede na to okrajšavo, je vsa osnova državne železnice krajša, kakor južne železnice. Cesarjeviča Rudolfa železnica ima pri pri Št. Mihelju ob Ljubnem velike ovinke, in želeti bi bilo, da se tudi te nepriličnosti odstranijo. (Prav res! na desnici.) Skrbeti bi se moralo, da se kje od kranjske proge napravi zveza čez Karavanke, na pr. čez Ljubelj v Celovec (Prav res! na desnici.) in nadalje bi se morala napraviti zveza iz Thalheima čez rottenmannske Ture z Rottenman-nom. S temi popravami bi se skrajšala proga za 150 kilometrov. (Prav res! na desnici.) Taka okrajšava bi morala imeti ugodne posledice za prevažanje in ceao blaga, zvezala bi pa tudi po naj-direktnejšem potu avstrijske pokrajine, po katerih obrt in kupčija najbolj eveteta, z morjem in čez Prago bi bila najkrajša proga v Severno Nemčijo.
Vse interesovane korporacije se že leta potezajo za to železnico. Kranjski deželni zbor je sprejel jednoglasno 1886. I. predlog, da se zgradi železnica od Loke do Divače, deželni odbori tržaški, isterski in koroški so izročili jednake prošnje; kupčijsko zbornice tržaška, ljubenska in koroška so večkrat in v najnovejšem času v zvezi s koroškim glavnim mestom Celovcem vložile prošnje, da bi se, kakor hitro mogoče, zgradila ta železnica.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. maja. Notranfe dežele.
Češki deželni zbor. Spravna komisija deželnega zbora je sprejela postavo o šolskem nadzorstva ter zavrgla od Mladočehov nasvetovane premembe. Sicer pa se obravnave vrše zelu počasno in celo optimisti ne pričakujejo mnogo trajnega vspeha teh spravnih pogajanj.
Delegacije se snidejo, kakor že poročano. dne 4. junija; cesar jih bode sprejel dn^ 7. junija.
Tnanje driare.
Nemčija. Na dolgo in široko se je poročalo listom o pogovoru kneza Bismarcka z dopisovalcem nekega ruskega časnika. Po svoji navadi je poudarjal knez Bismarck tudi zdaj, da si je vedno prizadeval, ohraniti si dobrega soseda na vzhodu, a kako nasprotovalno se je obnašala Rusija njemu nasproti od leta 1870. Zadnji čas je govoril bivši kancelar tudi z Lvovom, ter si dovolil opombo, ki dovolj jasno kaže, da je sicer tudi velik diplomat v tej ali oni reči nepoučen. Knez Bismarck je namreč poudarjal, da tiči vsa nesreča avstrijske države v mon-arhijskem principu in v štiristoletni slabi upravi. O tej ne kaže, da bi se s knezom Bismarckom prepirali, vendar pa lahko rečemo, da tudi v Nemčiji ni vse zlato, kar se sveti, in da se nahajajo i v vzorni Prusiji stvari, ki govore za vse bolj, kakor za uravnano upravo. Kar se pa tiče namišljene slabosti monarhijskega principa, priznati moramo, da se nekdanji nemški kancelar močno moti. Toliko ljubezni in naklonjenosti, kakor jo izkazuje nemški nsrod Hohenzollerjem, izkazuje jo izvestno vsak posamičen avstrijski narod svoji cesarski hiši. Takih neopravičenih opomb naj se bivši kancelar Bismarck v prihodnje zdržuje, da ne žali plemenitih čutstev avstrijskih podložnikov.
Francija. Iz Besancona se 26. t. ra. poroča: Danes dopoldne je sprejel Carnot, predsednik francoski republiki, oblastva. Vsi nagovori so pokazali globoko domoljubje prebivalcev v Francbe Comte. Skof je predstavil duhovščino svoje škofije Carnotu, ter poudarjal, da je mir pred vsem potreben. Mnogo si prizadeva, da bi sv. cerkev in Francijo združil, hoteč dokazati, da je mogoče jedno ljubiti, ne da bi drugo izdajal. Tukajšnje draštvo „Alzačani-Lota-rinžani" je izročilo predsedniku šopek v francoskih deželnih barvah, povit s črnim pajčolanom. Gospa Schiedenheinova je nagovorila Carnota, poudarjala udanost Alzacije in Lotaringije nasproti Franciji, ter rekla, da jima Francija jamči svoje varstvo pod tremi barvami, za katere hočeti živeti in umreti. Predsednik Carnot je izrazil na to svojo zahvalo za veliko prijaznost in naklonjenost; opomnil, da je napravilo tukajšnje bivanje nanj globok vtis, ter pristavil, da pozna dobro pravo mišljenje Alzačanov in Lotarinžanov.
Busija. Poročalo se je listom, da se boda ruska vnanja politika iipremenils.';;Time8''ifn drugi časniki so trdili zadnje dni, da se Rusija oddaljuje od Francije in v isti meri približuje Neniiji. Proti tem listom obrnil se je pred vsem peterbnrški nSvet" ter imenoval dotične spise bajko, izmišljeno ie za to, da bi vzbudila v francoskih politiških krogih vznemirjenje. A vsa izmišljotina ps je bila preokorna, da bi bila dosegla svoj namen. Francoski listi so dvomili nad izpremembo ruske politike ter trdili, da so vse te vesti neosnovane, neverojetno. »Journal des Debats" pravi, da tiči francosko-rusko približevanje v mejsebojnih interesih obeh držav, o direktni politiški zvezi pa še ni bilo govora med njima, ker si je Rusija ohranila popolno prostost v svojem postopanji. »Svet" pravi, da ne bi bilo mogoče natančneje in pravilneje označiti razmer med Francijo in Rusijo, kakor jih je označil zgoraj imenovani list. Nadalje omenja peterbnrški list, da je ruska politika izključno obrnena na zavarovanje in varstvo ruskih interesov in baš radi tega si mora ohraniti popolno prostost v svojem delovanji. Vsekako pa so mogoče tudi take naravne zveze, ki nastanejo iz vkupnih interesov, ne pa iz diplomatiških izmišljotin. Ideja francosko-ruskega sporazumljenja je osnovana le na teh vseskozi realnih tleh, ki je tudi radi tega trdnejša in močnejša, kakor vse umeteljne zveze. V Rusiji so že zdavna uvideli napako politike iz leta 1870. in gotovo ne poseže Rusija nikoli več po takem zistemu in sicer že radi tega ne, ker trpi še zdaj vsled te napake. Konečno trdi »Svet", da so nameravale »Times" s svojo izmišljeno vestjo le izpodkopati zaupanje Francozov do Rusije ter jo tako popolnoma osamiti, ker na drugi strani je zveza z Nemčijo vsaj pri dandanašnjih razmerah popolnoma nemogoča. Da ne sme Rusija Nemčiji preveč zaupati, razvidi se po mnenji ruskih listov iz napitnic in govorov cesarja Viljema v Kraljevci in Bremi ter iz obravnave v nemškem državnem zboru o armadi.
Anglija. Londonska kupčijska zbornica je priredila preteklo sredo pojedino na čast Stanlejju in njegovim drugovom. Pojedini je predsedoval sir John Lubbock. Stanlej je imel govor, ki je vzbudil veliko pozornost med navzočimi. Primerjal je nemške naselbine v Afriki z angleškimi ter konštatoval, da jih Nemčija nadkriljuje v tem ozira. Nemška vlada podpira podjetja svojih državljanov, dočim odreka angleška vlada angleškim podjetjem potrebno pomoč ter celo kaže, kakor da bi hotela najrodovitejše kraje prepustiti svojim nasprotnikom. Ko bi se to v resnici zgodilo, pravi Stanley, bil bi on prvi, ki bi svetoval angleški vshodno-afriški dražbi, naj se vrne takoj v svojo materno deželo. Stanlejjev govor je vzbudil pri zadnjih besedah vihar domoljubnega navdušenja in na vdeležence napravil globok vtis. — Državni podtajnik Fergusson se je vdeležil v sa-boto konservativnega kluba ter pri tej priložnosti omenil mej drugim to-le: Četudi je Anglija prva odprla Afriko civilizaciji, vendar se mora zadovoljiti le z enim delom Afrike. Da bi zaukazovala Anglija vsemu svetu, za to ima pač premajhno armado in brodovje; vlada naj podpira podjetja angleških naselbin ter naj ne prevzema ob jednem prevelikih odgovornosti.
Izvirni dopisi.
z Dunaja, 22. maja. Dne 21. t. m. umrl je tukaj ekscelenca general topništva Gabrijel baron Rodič ob »/j na 8 zvečer po dolgem bolehanji. Kdo ga ni poznal saj po imenu vrlega graničarja kot slavnega guvernerja dalmatinskega, kamor ga je vlada poslala v časih za Dalmacijo jako tožnih, v letih vstanka v boki kotorski I. 1869 in 1870. Kolikor je bilo pred njim ondi guvernerjev bodi-si civikih, bodi si vojaških, nikdo ni pogasil vstajnega ognja v južni Dalmaciji, ker ga — ni znal, ker ni umel naroda. Rodič mu je bil kos in to ne s hudo, ne z grdo, pač pa s pametno besedo ob pravem času in v domačem jeziku vstašem na srce govorjeno, in takoj je bil mir. In ne le to, Rodič je storil za Dalmacijo še več. Dvignil jo je iz lahonske mlake, kamor so jo bili sovražniki Avstrije do njegovega prihoda že popolnoma pritirali, ter jo postavil na slovanski podlagi zopet na avstrijsko stališče. Slovan-ščini je Rodič pomagal v Dalmaciji na noge, da sedaj zavzema spodobno ji mesto v uradu in v javnosti.
Rodil se je 13. decembra 1812 v Verginmostu v tedanjem okraju prvega graničarskega polka »ba-novcev". Duč 17. oktobra 1826 vstopil je za kadeta v 54. pešpolk iu ob jednem prišel v kadetsko kompanijo v Gradec, kjer je postal I. 1827. navod-nik (frajtar), I. 1830. korporal in I. 1831. c. kr. kadet. Dne 25. aprila istega leta imenovan je bil praporščakom, 1. 1833. premeščen v prvi banovski graničarski polk št. 10, kjer je postal leto kasneje poročnik, I. 1840. izvanredno nadporočnik. Leta 1847. premestili so ga k nemško-banaškemu gra-ničarskemu polku št. 12, ter ob jednem zopet izvanredno povišali v »kapitan-lajtenanta", V tej dobi sluL-
boval je Bodic vrlo uspešno kot učitelj v kadetskem zarodu, kot batalijonski in brigadni adjutant in kot stavbinski častnik. Leta 1848. prestavljen k drugemu graničarskemu polku banovcev št. 11 postal je 12. decembra stotnik — 36 let star. V tem letu poklical ga je oa svojo stran ban Jelačič, kjer je postal član komisije za organizacijo deželne obrambe. Meseca septembra bil je že adlatus generalnega adjutanta pri odhajajoči vojski proti Dunaju. Leta 1849. je bil major in pribočnik in v decembru istega leta generalni adjutant bana Jelačiča, na strani katerega se je vdeležil bojev: leta 1848 pri Pakozdu, pri naskoku Dunaja, pri Schwechatn; I. 1849. na Ogerskem pri Teteny, Izaseku in Stein-brucbu, pri Novem Sadu, O Becse in pri Hegjesu. Za velike zasluge prejel je vojaški zaslužni križec in Leopoldov red. Po končanem boju postal je podpolkovnik. Leta 1850. povzdignili so ga v viteški stan in leto kasneje imenovali polkovnikom pri dunajskem polku Hoch- und Deutschmeister št. 4. Hrvatski ban izročil mu ju odhajajočemu na Dunaj jako laskavo pohvalno pismo v priznanje izbornega in povsod nad vse vspešnega službovanja.
Leta 1852 prevzel je Rodič novo ustanovljen polk št. 46; leta 1859 postal je generalmajor v Dubrovniku, odkoder so ga kmalu na to poslali za poveljnika v Kotor. To Vam je bil težaven položaj. Južna Dalmacija, tedaj vsa razrita po laš'{ih patri-jotih, skoro ni imela domačih ljudij, ki bi si bili upali braniti jo pred Lahom. Bodic jih je našel take junake. Sestavil je iz slovanskih sinov dalmatinske dežele nekako prostovoljno, brezplačno deželno brambo, katero je znal navdušiti za cesarja in državo, in čast jim bodi, vrlo so se obnašali! Ta previdnost in hrabrost Rodičeve deželne brambe prinesla mu je 17. decembra 1859 red železne krone III. vrste, in 8. marca 1860 pa baronstvo. Leta 1862 odšel je k 8. koru na Laško. Dne 23. junija leta 1866 prevzeti je moral poveljništ'n 5. kora, s katerim se je ua kresni dan, t. j. 24. junija, tako oslavil, da ga je cesar na vojnem polju imenoval podmar-Salom!!
Sodeloval je pri St. Luciji in Kustoci. Istega leta dne 29. avgusta prejel je najvišji vojaški red Marije Terezije in je postal poveljnik 12. pehotne četne divizije; 31. marea 1867 pa mu je cesar podelil polk št. 68. Leta 1869 postal jo Ujni sovetnik cesarjev in ob jednem začasni vojaški poveljnik na Dalmatinskem, kjer je storil, kar sem že prej povedal. Vsled tistih njegovih zaslug imenoval ga je cesar leta 1870 svojim namestnikom na Dalmatinskem in stalnim vojaškim poveljnikom čez vso Dalmacijo. Dn^ 13. oktobra 1871 napravili so mu T Zadru presijajno svečanost ob petdesetletnici službovanja; cesar mu je pa poslal red železne krone prve vrste (vojna dekoracija III. vrste). Leta 1873 povišan je bil za generala topništva (Feldzeugmei-ster), in leta 1875 odičen z velikim križem Leopoldovega reda. Leta 1881 prosil je vrli general po doslaženih jedeninšestdesetih letih za pokojnino, katero je tudi dobil. Redov in odlik je imel toliko, da hkrati niti prostora ni bilo na suknji.
Jaz sem ga osebno poznal prijaznega generala, črnikastega, okroglega obraza, majhnih, črnih očij, majhne, čokaste postave, in primerno rejenega telesa. Tri leta služil sem pod njegovim poveljstvom v Zadru, dve leti bil sem vsled svojega službenega posla vsak drugi dan pri njem z raznimi pisarijami na podpis pri raportu, a nikdar nisem čul Žale besede iz njegovih ust, kakor tudi ue, da bi se bil kdo drugi, naj si bode prostak ali častnik, o njem pritožil. Bil je blaga duša v vojaški suknji. Bog mu daj večni mir in pokoj I
Z Blok. 15. maja. (Konec.) Zadnji čas je, jed-najsta ura je odbila, vrzite soobčanje Bločanje sekiro iz rok, denite plenkačo na stran, nagrobna pesem ponosnim jelkam naj utihne. Naši gozdi so bolnik, bolniku gre prva skrb in postrežba. Zasajajte jelke, smreke, mecesne po poraženih gozdih, dokler je še kaj prsti v njih, kdor ga še ima, čisti, trebi, varuj ga. Po druzih krajih porabi človek vsak prostorček, da vsadi vanj drobno drevesce, a na Blokah temu ni tako. v gozdu neče zasaditi tik poraženih debel nežnih drevesec, pa naj ja po pašnikih. Ne, tega ne, upira se z vsemi štirimi in vsi lepi sveti, nagovarjanje, svarjenje, vse je zaman, nepremičen je, kakor skala v njegovem posekanem gozdu. Ne, to ni tako, vsi Bločanje niso taki, hvala Bogu! Tu pa tam naletiš na moža, ki ceni lep gozd pri kmetijstvu nad vse. Taki gospodarji varujejo svoje gozde iu vržejo ob tla le ono, kar več škoduje, kakor
koristi, in kjer najde kak nepotreben prostor, brž zasadi vanj drobno drevesce. Vzgled, a premalo posneman vzgled, takega gospodarja je bil pokojni A. Lavrič, posestnik v Novi Vasi in je naš sedanji gospod župnik. Sicer pravi pregovor: Verba movent, exempla trahunt, a ta dva velezaslužna moža sta jih še malo za sabo potegnila. Sem ter tja se oglašajo sicer v Novi Vasi možje, da bi zasadili pašnik Hrib. Prelepa misel, a žalibog, je še zdaj misel. Hrib se razteza ob cesti, ki pelje iz Nove Vasi v Bibnico ; prostran pašnik sicer, a malokoristen. Brez vsake škode pogozdili bi vsega razven pod njim le> žečih trat, katere naj bi ostale še v prihodnje pašnik. Pogledamo li danes na Hrib, vidimo le brinje in semtertja skalnata rebra; kajti po nekaterih mestih je zelo plitka zemlja, in burja z nalivi odnaša še to skorjico rodovite zemlje in sivega skalovja.
Čas, zadnji čas je, da se Hrib pogozdi ter zabrani burji neusmiljeno gospodarstvo. Koliko več bi J bil vreden potem ta prostor in drugič koliko lepši bi bile Bloke. Obrasten temnozelen Hrib, pod njim bela cesta in ob cesti ravno polje, kako bi ta podoba dobro dela očem. Sicer bi bilo uajbolje, da bi se pogozdil ves prostor počenši z Javorščicami pa do nemških senožeti oziroma pašnikov, kolikor ue bi sploh zabranjali neobhodno potrebui pašniki in polja. Da bi se tem potom zaprl burji pot, umeje se samo ob sebi. Ko bi bil obrasten ves imenovani prostor, ne nagajala bi toliko burja Bločanom, vzlasti po zimi ne. — Gozdi lepšajo kraje in blažijo njih podnebje; kajti oni ustavljajo in razbijajo vetrove, ki vzlasti vspomladi sadnemu drevju škodujejo. Kraji, kjer ni gozdov, postajajo nerodoviti j in mrzli. Dež pade neredno, pogostoma nastopajo I suše, nalivi in viharji in toča rada pobija. Gozdi hlade po leti zraic, manjšajo vročino, čistijo zrak ter so sploh blagoslov božji vsacemu kraju, kateri je ima. Nesrečni in revni so kraji brez gozdov, in mnogi kmetovalci zapustili so svoja zemljišča radi pomanjkanja gozdov ter se preselili drugam. Grško, Španija, Italija in Francoska Jso slabo gospodarile s svojimi nekdaj lepimi gozdovi in sedaj jih zaman tako pogrešajo. V Italiji n. pr. jim gre tako tesna za les, da ga ne prodajajo na mero, temveč na vago, kakor pri nas meso. Ko so imeli lepe gozde, niso vedeli, kaj imajo, a sedaj vedo, kaj so imeli.
Torej Bločan, ne gospodari več tako neusmiljeno v gozdu, pogozduj goličave, ne obhodno potrebne pašnike, zasajaj po vrtu in pri hiši sado-nosno drevje in imel bodeš lep dom. Sreča se ti bode naselila pod prijazni slamnati krov, zadovoljnost na tvoj obraz in „potem ta kraj bo pravi raj."
J. Burja.
Dnevne novice.
(Mestni ibor ljubljanski) je sinoči nadaljeval razpravo o stavbišču za novo deželno gledališče. Debata je bila jako burna. Odbornik Valentinčič je v daljšem govoru navajal pomisleke proti gradnji na Mayerjevem zemljišči, katero priporoča deželni odbor. Mesto se razširja proti severu, oziroma železnici, torej naj se ozira na to okolnost. Govornik imenuje tri prostore, ki se mu zde primerni. Ti so Jalenov prostor, ki ga je mesto že odkupilo za 25.000 gld. Dokupiti bi se morala Andretova hiša B kosom vrta. Dalje je vrt za vojaško bolnišnico, ki je lastnina verskega zaklada. Konečno bi se moglo dobiti staro gledališče ter k temu prostoru dokupiti Kastnerjevo hišo za 60.000 gld. Hranilnica kranjska bi gotovo dovolila primerno svoto za gledališče, četudi se ne zgradi na Mayerjevem prostora. Nasvetuje torej, naj se predlog vrne združenim odsekom, da tekom jednega meseca priporoče nov prostor. Ta predlog odločno podpira odbornik Vel k o-verh, ker se mu zdi v Šiški zemljišče predrago štirijaški seženj po 28 gld.
Odbornik Povše naglaša, da morajo mestni zastopniki skrbeti za to, da se gledališče zida v Ljubljani, ue pa v drugi občini. Zato on ne more glasovati za 30.000 gld., dokler ne bode izvršena inkorporacija dotičnih parcel k mestni občini ljubljanski. Stavi torej predlog, naj mestni zastop dovoli 30.000 gld. za gledališče, toda s pogojem, da se prej ko mogoče izvrši inkorporacija.
Odbornik Gogola naglaša, da se s takimi predlogi hoče stvar le zavleči. Troški so proraču-njeni na 225.000 gld., torej bi moralo mesto po sklepu dovoliti 22.500 gld. Govornik je odločno za Majerjev prostor. Bavno tako zagovarja ta prostor odbornik Hrasky, češ, da bode 30.000 gld. le Da-
naidsko darilo za Šiško. Šišenska občina bode sicer dobivala od vsake predstave po 50 kr., toda troški njeni bodo večji. Gledališče pa je nujno potrebno, da se bode saj tukaj slišala slovenska — beseda.
Žup an Grasselli naglaša, da se gre le za to, ali mesto dovoli 30.000 gld. za deželno gledališče na Majerjevem prostoru, kakor predlaga deželni odbor; za drugo se ne gre. Le mestu Ljubljani je na tem, da se zgradi gledališče, torej mesto tudi ne more narekavati deželi pogojev. Dežela stori za gledališče, kolikor mogoče, akoravno ji je vsejedno, ali je ali ni. Ce pa mesto hoče imeti poseben prostor, dežela ne bode ugovarjala, pač pa rekla: dobro, izberite si prostor, pa tudi, posezite v žep! Občina šišenska pa bode še sama prosila, da se te parcele združijo z mestom. Zato je on proti predlogu odbornika Povšeta.
Odbornik dr. Tavčar opozarja na cesarja Jožefa trg. Da se stvar zopet ne zavleče, naj se zgradi gledališče na imenovanem trgu. Odbornik Murnik omenja, da se gledališče vsled mnogih zaprek nikdar ne bode zidalo na cesarja Jožefa trgu, zato priporoča Majerjev prostor. Odbornik dr. Majaron se izraža za cesarja Jožefa trg, ker uradnih zaprek proti temu prostoru ni znanih. Odbornik Zapan je proti cesarja Jožefa trgu. Župan odgovarja, da je finančno ravnateljstvo prisiljeno izreči svoje pomisleke proti cesarja Jožefa trgu. Dalje so bližnji posestniki hiš proti temu, da se tamošnji prostor zazida. Nato je poročevalec Iv. Hribar na dolgo in široko odgovarjal vsem proti-govornikom in zagovarjal predlog združenih odsekov (finančnega, stavbinskega in olepševalnega), da mesto dovoli 30.000 gld. za gradojo deželoega gledališča na prostoru, ki naj se od g. E. Mayerja kupi za 35.000 gld.
Pri glasovanji so bili vsi predlogi odklonjeni, in sicer predlog odbornika Valentinčiča s 13 glasovi proti 11, predlog odbornika Povšeta ravno tako; predlog poročevalca gosp. Hribarja pa z 12 glasovi proti 12.
Naposled odbornik Hribar stavi še nujen predlog, naj se nameravani vodomet naredi na cesarja Jožefa trgu, namesto pred deželnim muzejem. Predlog je bil sprejet.
(Deželni zbori) gorenje-avstrijski, solnograški, štajarski, koroški, bukovinski, moravski, šlezijski in predarelski so vsled cesarjevega patenta z dne 23. t. m. razpuščeni. Štajarsko cesarsko namestništvo je razpisalo nove volitve, ki se bodo vršile dne 27. junija za kmečke občine, dne 30. junija za mesta, trge, trgovske in obrtniške zbornice, dn^ 3. julija za veleposestvo.
(Trnplo) nesrečnega gimnazijskega učitelja Piehler j a so našli, kakor se poroča, še le včeraj pri sv. Andreju pod Gorico.
(Mestni zbor tržaški) je imel v soboto javno sejo; na dnevnem redu je bila tudi premenitev rav-nateljevega stanovanja v Škednji v šolsko sobo, in predlog, da se na tamošnji ljudski šoli odpre četrti razred za laški oddelek. Pri tej priliki so laški mestni očetje pokazali vso svojo strast in nasprot-stvo slovenskim zastopnikom. Kakor čitamo v listu „11 Piccolo" z dne 25. t. m., protestoval je t imenu Trsta zastopnik d' Angeli proti govoru poslanca Na-bergoja v državnem zboru, ter mu predbacival, da ni govoril resnice. Nato pohvala galerije in laških zastopnikov. Poslanec Nabergoj odgovori, da ni pričakoval takega napada na mestu, ki ni primerno, in da je on za svoje besede v državnem zboru odgovoren le svojim volilcem, a nikomur dragemu. Od teh volilcev pa gotovo 95®/o podpiše vse, kar je govoril. (Oh! Oh! Moti d'indignazione.) Na to je zastopnik Spadoni ponavljal d' Angelija trditve in dostavil, da Slovenci vpeljujejo politiko v šolo in cerkev. Na galeriji je nastal velik vrišč med ploskem občinstva. Nabergoju sta pritrjevala slovenska zastopnika Martelanec in Nadlišek.
Predsednik je nato jako netaktno napal gosp. Nabergoja, češ, da bi bilo proti njegovi časti, ko bi se zagovarjal. Nabergoj odgovori, da nikjer v Evropi bi si predsednik ne dovolil take izjave. Zastopnik Fontana udari s pestjo ob klop ter zakliče: Basta! Predsednik zavrne, da ui govoril kot predsednik, temveč kot žaljena oseba. Nabergoj zakliče: „CtviIta italiana!" (Italijanska omika!) Strahovit hrup nastane v dvorani, laški zastopniki krič^: „Fuori, faori!" Zastopnik Porenta kaže pest, galerija ropota, poslanci se zbirajo v središče. Nabergoj je naposled preklical svoj vsklik. V takih razmerah je pač nemogoč vsak stvaren razgovor. S tem činom
BO TDOTiS označene žalostne razmere tržaških SIo-Tencev.
(Glas ie-med občinstva.) Oba binkoštna praznika je bilo na železnici jako živahno. Vsi za prevoz potnikov odredjeni vlaki so bili polni. V divne gorenjske kraje se je iz Ljubljane odpeljalo mnogo izletnikov, osobito v nedeljo zjutraj. Iz Karlovca se je pripeljalo mnogo članov pevskega društva .Zore", ki so se v nedeljo odpeljali na Bled, drugo jutro pa v Postojno. Obžalovati pa moramo, da državna železnica nima dovolj voz tretjega razreda. Kedar pride več potnikov, posedati morajo v vozovih, ki sicer niso namenjeni ljudem. Občna želja je, naj se odpravi ta nedostatek.
(V Postojino) se je v nedeljo s posebnim vlakom, broječim dvaindvajset v5z, odpeljalo s tujci vred do 500 izletnikov z godbo 17. pešpolka. Jama je bila lepo razsvetljena. Obiskovalcev je bilo na tisoče, največ Italijanov.
(Svarilno znamenje.) Kako malo se pri nas skrbi za podporo katoliškega tiska, dokazuje nam prenehanje dunajskega katoliškega lista .Die Ge-meindezeitung". Namesto njega počel je izhajati demokratiški organ .Wiener Tagespost" pod pokroviteljstvom znanega .prijatelja" cerkve in katoliškega dubovništva, dunajskega odvetnika dr. Kronawetterja. Bivši katoliški list .Gemeindezeitung" služi za pod-stavo lažiliberalnemu glasila. .Gemeindezeitung" je mnogo let vredoval sedanji dekan pri sv. Petru na Dunaji, čast. g. dr. Wiesinger; list je pošteno deloval v katoliškem zmislu, in se torej zelo pogreša. Žalostno je to, da se nihče še ganil ni, ohraniti ta list, ko nasprotnikom ni bilo žal tisočakov, da se je .Gemeindezeitung" pridobila za podlago lažiliberalnemu organu. Linški „Oesterr. Revue" pravi: .Kar se tiče katoliškega tiska, ni pravega razuma in požrtvovalnosti. Samo katoliški tisek more izdatno nasprotovati lokavim namenom; in ko se vrše vse-možne zbirke, ni ga vinarja za katoliški tisek, in se pripušča, da je katoliški list podlaga cerkvi sovražnemu glasilu." Želeti je, da bi bilo tudi pri nas več razuma la katoliški tisek in več — požrtvovalnosti!
(Glasbena šola) priredi jutri popoldne majnikov izlet na Dre nikov o.
(Toča.) Skoraj povsod po Slovenskem letina lepo kaže. Poljedelci se vesele pridelkov tembolj, ker je minolo leto bila slaba letina. Iz mnogih krajev pa dohajajo žalostna poročila, da toča uničuje op kmetovalcev. Tako je nedavno po krški dolini toča pobila. Po Štajarskem in Koroškem je v mnogih krajih napravila veliko škode. Minolo soboto pa je potolkla pri Dobu, Podrečji in Domžalah. Treska in hudega vremena varuj nas Bog!
(V Ljubljano) se je včeraj popoldne po državni železnici pripeljal na svojem zabavnem potovanji skozi Koroško oddelek gojencev graške gluhonem-nice v spremstvu svojega ravnatelja č. g. svetovalca A. Zeiringerja, enega učitelja in učiteljice. Daues so se odpeljali v Trst.
(Nesreča.) Iz Trsta se nam poroča, da se je v soboto ponesrečil strojevodja g. J. Bobnar, ki je mnogo let posloval v tukajšnji tiskarni Kleina in Kovača. Stroj v tiskarni Amato mu je zdrobil roko, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
(.Spominski listi',) imenuje se mala knjižica, katero je ob priliki razvitja društvene zastave izdalo slovensko akademično društvo .Triglav" v Gradci. Knjižico je sodelovanjem Fr. Mohoriča, Fr. To-minška in J. Žolgarja vredil Jožef Rake ž. Društvo .Triglav" se je osnovalo 1. 1875. in je imelo doslej 7 častnih, 252 rednih in 24 podpornih udov; po-
vprečno je vsako leto vstopilo 17 novih udov. Društvo ima 954 knjig in 256 muzikalij, listov pa 25, katerih 20 dobiva brezplačno.
(Akad. društvo .Triglav") prosi oproščenja vse rodoljube, ki bi po zmoti ne dobili vabila k slavnosti, ker se pri tolikem številu rabil pri vsej pazljivosti ni lahko moči ogniti neljubim pomotam. Ob enem nam je opozoriti vse čast. udeležence naše slavnosti, da se bodo ustavljali tudi brzovlaki v Središči, dovažujoči goste. Slavnostise bodo vdeležili skoro iz vseh slovenskih in bližnjih hrvatskih pokrajin. Po razvitju zastave gredo društveniki na pokopališče z zastavo, da položi venec na grob bivšega Triglavana, obče priljubljenega Frana Sajn-koviča.
(Rodoljuben čin.) V kopeli na Oljski gori poleg Jeruzalema je na prostornih mramorovih ploščah izklesan .Očenaš" v dvaintridesetih jezikih. Doslej na teh ploščah ni bilo „Očenaša" v češkem jeziku. Princ Karol Schwarzenberg, poznat iz zadnje hu-sitske debate v češkem deželnem zboru, je kupil za 1000 frankov prostor ter za 700 frankov dal izgotoviti lepo mramorovo ploščo s češkim .Očenašem".
(Pevsko društvo .Adrija" v Barkovljab) poleg Trsta priredi v nedeljo, dne 1. junija, na vrtu gostilne .Al Risorgimento", veselico. Začetek ob polu 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., sedeži po 10 kr. Vspored: 1. A. Hribar: .Pozdrav gdstom", zbor. 2, H. Ražem: .Himna Adrije", zbor s spremljeva-njem Piccolijevega orkestra. 3. Foerster: .Pjevajmo", zbor. 4. Foerster: .Ave Marija" iz operete .Gorenjski slavček". 5. S. Gregorčič: .Domovini", deklamacija. 6. H. Volarič: .Kdo vstaja na dan?", zbor. 7. J. pl. Zaje: .Večer na Savi", zbor z orkestrom. 8. K. Trifkovič: .Šolski nadzornik', vesela igra. 9. Prosta zabava._
Telejrrsimi.
Dunaj, 28. maja. Uradni list je objavil postavo o podporah iz državnega zaklada za Kranjsko, Češko in Goriško; dalje postavo o maksimalnih tarilih za osobni prevoz na železnicah in koncesijo za lokalno železnico Kadgona-Ljutoraer.
Dunaj, 27. maja. Streha paviljona avstrijske sladorne industrije na razstavi je pogorela. Druge škode ni.
Gradec, 27. maja. 700 zidarjev je ustavilo delo.
Praga, 28. maja. Štrajk rudokopov po-jemlje, ker štrajkovci ne pričakujejo v speha. Pri dojiolnilni volitvi v deželni zbor za fideiko-misno veleposestvo je izvoljen grof Evgen Czeniin.
Sofija, 27. maja. Državni pravdnik zahteva za Panico, Arnavdova in Risova smrtno kazen.
I Cm	stanje
--—— Veter Vreme j*-; jj
opazovanja I "Vrr	|	J* g
""[771. zjut.| 731515 15^2 svzbod"	del. jasn. 27 2. n. pop. 730 O 19-6 szapad oblačno VI 9. u. zveč. 731 1 16-2 si. jzad oblačno
23.	maja. Marija Petač, delavčeva hči, 5 mesecev, Cesta v mestni log 41, katar v črevih.
24.	maja. Frančiška Bergant, delavčeva hči, 8 meseuev, 8v. Petra cesta 55, jetika. — Viljem pl. Lehman, c. in kr. nadporočnik v pokoji, 68 let, na Bregu 20, pljučnica. — Ivan Habe, dijak, 11 let, Mestni trg 10. meningitis. — Pavel Skof, pisarjev sin, 11 mesecev, Starinarska cesta 1, katar v črevih.
V bolnišnici:
20. maja. Uršula Lesjak, gostija, 73 let, pljučnica.
23. maja. Marija Civha, gostija, 79 let, marasmus.
25.	maja. Terezija Počilar, gostija, 70 let, marasmus.
TremeiiMko Mporočllo.
Srednja temperatura 17 O« za 0-9'' nad normalom
DanafHka borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. maja.
Papirna renU po 100 gl. (s 16» davka)	89	gld.	05	kr.
Srebrna „ 5>;, , 100 „ „ 16 % „	89	„	75	„
6% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	45	,
Papirna renta, davka prosta......101	„	20	„
Akcije avstr.-ogerske banke............966	„	—	„
Kreditne akcije ..........301	„	40	„
London • ■ •..........117	„	20	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	35	„
Cesarski eekini...........5	„	57	„
Nemške marke ..........57	„	55	„
Zadruga brivcev in vlasuljarjev ljubijansiciii
naznanja slavnemu občinstvu, da bodo pričenši s 1. junijem brivnice in vlasuljarnice
ob nedeljah in pra/jiikih od 3. nre popoldne zaprte. (12-1)
ITmrli ho:
21. maja. Terezija Brus, trgovčeva vdova, 74 let, Lingarjeve uliee 7, apopleiia. — Matija Simčič, delavec, 30 let. Kravja dolina 11, jetika.
(20-13)
Ktrolft Gianija ulogo umetaljne vezenine in tkmnine priporočata
FelliB?er S;
amsger
Dunaj, I.,;Seilergasse IO'G6ttwejgerhof
TclcČastiti duhovščini Icukor:
bandera, baldahine,
mašnc plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kelihe, kadilnice,, altarne svetiinice,
svete kipe,|križeva pota, 1 >o ay cf
cerkvene leatenoe cd
stekla in medi,
vsaliovrstiic oblike in zloga.
Ka zahtevanje pošiljajo se
paramenti na ogled. Skoro 100 let imajoči sloveč obstanek nase ustanovitve jamči zanesljivost naše tvrdke. (IF nuslrovane cenilce poži-Ijava brezpUino in rranko.'VB
Tujci.
26. maja.
Pri Maliiu: Brauelibar, Habliček , Mandel, Krankel, Sinreich, trgovci, in Vogel, potovalee, z iJunaja. — Arko, trgovec, iz Ribnice. — Kleperer, trgovec, iz Prage. — Viljem Putick iz Kočevja.
Pri Slonu: .Tosip baron Fluk in dr. Bolaflio iz Trsta. — Piazza iz Triiča — Man-drovič s sinom iz Zagreba.
Št. 9021.
Bazglas.
(3-1)
V dodatku k ttiuradnemu razglasu z dne 8. t. m. št, 8349 opozarja podpisani magistrat, da je prepovedano psom dajati torbe, napravljene samo iz mehkeg^a usnja, ker te toi-be ne zabranijo grizenja.
Prestopek te prepovedi smatral se bode kot prestopek [»asjega kontumaca in kot tak postavno kaznoval.
Mej^tiii iiiagisti-at ljiil>liaiisli i,
dne 24. maja 1890.
r»d»:»tslj: Katrji Kalti-.
Odgovorni vrviinik: Ignasij ŽHiilk
TiHf .Katoliške Tifkaroe" v Ljubljani.
^ OIiJNATB 8ARVIS n
V
koBitai*!«kih |»ii$iiilc'ab po pol In Je«len kilo
l>i'il><>i'<>i5a iiajoeiieje tovarna oljnatih barv, laka in iirneža	u3) ^
^ semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. ^