Inž. Hugo Keržan 1913-1985
V sončnem julijskem dopol-dnevu smo se na Žalah posled-njič poslovili od našega obča-na  Huga   Keržana.   Poslovili smo se od predsednika občin-ske skupščine Ljubljana Cen-ter, kateri je predsedoval od aprila 1976 do marca 1978.
Občinsko skupščino je vodil v času, ko so se razvijale in utrjevale delegatske vezi v krajevnih skupnostih, v zdru-ženem delu in v celotni družbi. V tistem času je bilo njegovo delo še posebej dobrodošlo. Silno stno širili volunterski način našega odločanja. De-narnih problemov ni bilo. Ži-veli smo čez mero. Pogosto se spominjam njegovih resnih opozoril, ki jih je izrekal na se-stankih Ijubljanskih županov, da ni mogoče dolgo hoditi po poti, kjer se samo delijo tuja posojila, ustvarja pa zelo ma-lo. Svoja razmišljanja je redno zabelil s svojim šegavim be-sednim zakladom izkušenega gradbenega inženirja.
V času njegovega predsedni-kovanja je imel za seboj že do-brih štirideset let dela na šte-vilnih gradbiščih po vsej Jugo-slaviji. Po končanem študiju gradbeništva leta 1937, se je naslednje leto zaposlil pri ing. Umeku v Trbovljah. Leta 1943 je prevzel gradbeni oddelek v Papirnici Vevče. Vevški papir-
ničarji so složno podpirali par-tizane v njihovem boju. In Hu-go je bil med njimi. Takoj po osvoboditvi je bil dodeljen med delavce Gradisa. Gradil je, kot vodja, pomembne grad-bene objekte. Začel je z grad-njo HE Moste, po končanem delu je gradil železarski gigant Zenico in leta 1953 je že moral prevzeti vajeti Gradisa. Četrt stoletja je bil na čelu te po-membne slovenske gradbene organizacije. Kjerkoli po Jugo-slaviji so gradili velike grad-bene objekte, je tako ali dru-gače sodeloval Gradis in z njim inženir Keržan. Njihova specializacija so bili mostovi in veliki industrijski objekti. Kdo ne pozna mogočnih in ele-gantnih viaduktov Ravbarko-mande in mostu čez Peračico na Gorenjski cesti, pa atomske centrale v Krškem. Tudi na tu-
jem so veliko gradili. Ni dal veliko na priznanja. Z uspeš-nim delom si je prislužil Kra-igherjevo nagrado in visoko državno odlikovanje Red dela z rdečo zastavo.
Inienir Hugo Keržan je spo-štoval gradbeno stroko. Vse svoje življenje ji je posvetil, jo plemenitil in nikdarji ni delal sile. Delo v gtadbeništvu je ce-nil in ga istovetil z umetni-škim delom. To svojo ljubezen je presajal na mlade inženirje in tehnike. Ustvarjalen je bil in drugim pustil ustvarjati.
Gradil je mostove po sloven-ski in drugih pokrajinah, toda še več jib je zgradil med ljud-mi. Tako je tudi obiino Lju-bljana Center povezal s črno-gorsko občino Bijelo polje. Ni ostalo samo pri podpisu slo-vesne Hstine o pobratenju. Tamkajšnja tekstilna industri-ja se je tesno povezala s tek-stilno iz AJdovščine, Radenska je v Bijelem polju postavila polnilnico za mineralno vodo in Gradis je sovlagal sredstva v novo tovarno gradbenih ele-mentov, ki je začela obratova-ti na dan, ko se je inženir Ker-ian poslovil od življenja. V enem razredu osnovne šole v Bijelem polju se učijo sloven-ščino. Vse širši je most med obema občinama, ki ga je pred leti ustvaril naš predsednik Hugo Keržan.
Po končani predsedniški mandatni dobi smo ga povabi-
li, da bi s svojimi bogatimi de-lovnimi izkušnjami pomagal sanirati Ijubljanski grad. Z ve-seljem je prevzel delo odbora. Marsikaj je bilo postorjenega, med drugitn popolna protipo-tresna sanacija obodnih zidov. Škoda, da so prekmalu prišli težji časi za denar in da so tudi druge velike mestne natoge tr-kale na vrata. Zato je prevzel tudi delo predsednika projek-tnega sveta za novo potniško postajo. Projekti sopripravlje-ni, le začeti je treba graditi, saj je potreba res velika.
Življenje Huga Keržana je bi-lo en sam delovni dan, ki ga je grobo prekinila zgodnja sntrt. Podoba našega občana in kra-jana ne bi bila celovita, če ne omenim tudi uspešno opra-vljanje zelo nehvaležne nalo-ge, ki jo je opravljal zadnja štiri leta v hiši Titova 25: bil je predsednik hišnega sveta. Kdor se je kdajkoli spopadel s tem delom, že ve, koliko je drobnih in velikih opravil, obilo odgovornosti in še več zajedljivih kritikov, pomočni-kov pa zelo malo, še manj pa hvaležnih besed.
Inženirja Huga Keržana ni več. Zapustil natn je bogato dediščino. Ostalo je njegovo nedokončano delo. Njegov ne-mirni ustvarjalni duh nas bo spremljal pri nadaljevanju njegovih del, kjerkoli bomo z objekti bogatili našo Lju-bljano.                     Albin Vengust