PRIMORSKI DNEVNIK Cena 35 lir Leta XVI. - St. 225 (4688) TRST, torek 20. septembra 1960 Učenja se 15. zasedanje skupščine OZN Afriško-azijska resolucija o Kongu Preprečena ameriška spletka v zvezi s sprejemom novih članov ^ Tudi sovjetska delegacija je predložila svojo resolucijo IS & u. s^Pščinpa'rv7xr se začne redno zasedanje £u.antib zasedo ’ ki velJa za najvažnejše od vseh •» ^ 0 na n,i0„J zaradi obilice važnih vprašanj, ki - obravnavali, in zaradi nove zaostrit- rata TrtpH tr u lij. aui livrvc AHOotlil* MmL?10 medne.;2? om in Zahodom ter zaradi spre-V, v1 neodv..^?0 , orS anizacijo cele vrste novih J.^ejše vnrS- držav, h: želijo ostati izven blokov. Vnrc» v ^ VAOLO.l/1 IZiVCll UiUAUV, t ®sanie bo na zasedanju razen razoro- l:ltSi ^akcionlP^^Pj6 K°nga, ki je povezano s po- Ctnost affihmdSvnialističnih si1, da bi raz-St tud^e za°r^redne važ- *!ew ga ko Ude??1-, deJstva. C 10 naivišiib velik0 Sp v^nes .• ^V^v>tskaSPierta «č*v Vadio Sn 3 hežpr^,t1i.Hfu- vpra- v New a »Balti- * -vTe,s?risP^ adjo *&***» ter Ma Je- aUne in Be- '‘ol^sovT Hruše - ’’ PmdseH^* delegaci- "'fctšv- v*°ča 7° 'teli Go- $ c*? “"zSi1 ^ trnt °stmi ^rUS ^aton- OZN biU tudi usceva ča- °rka. au pa me- odšel v V le 8msX°rk“* Ob bi v 9."’ v Cruščev katerj v pri- Prebral iz-Pravi, da „ *t Možitev v‘’rt- aa 8% i^«nei -at na' t trUdii= °dal je a mir f reži ■ da na d-a se bo N ^rešena ren na' med Ta61?' da *i Po-s« k. ?p am?-.?y razume ir aihpp;., ld^me >k&h?JSenhowp vlade* tC^‘. soClde OZN. Ud-ležil ZDA pr o- m°va' 1; ^ a 2aL-i v So mor- S>*«Snka' da S0 do P°saja-XfZltvi- Ce sP°razuma N k'*»ntSira"e b° šlo »s11'! d;,nstrukt?v ]em-,em-I * Iu slf, yno Udelež-Szeseljemlplčine. bomo V ohtaB.riPisuiosPrejeli ta važ- »> dr? 36 ni"!!? miru- da sem pa ^tP0‘^Vlniki'P-Pri-CSftl P°d stroraZUma 0 ^ie,.nadJ?r°g'm med- Cin^vt Potrebno b?n“h za'Vr dV rebi Pod •t!«le H nadrorsUSlm med' CS drUščev f,vom. Na t. ŽDa se v Jekel pre- \ i boa in sv 0 °dnosi ^ >n k»^l Izboljšali N hdst Prijetgj.Prfsb sreč-i^%a°m obeh a ?dnosi ta nJ?dama av in ^ 4'vko^so govorUi fig ^Ce,d rornun- ^ vodit iUdstvom « 1 stvari ' vseh ‘v " - -U', fivk?,«iaPorov "!Vanja med- i,iv°ditelf°gaJa"11-% df.i Javil ri ^-odor i-M*,0Z}( g4cija an Prihaja v..uiu«tvi zase- Prija- ,^H1# ptzhdrdrž.av čla-\ ** o, 0t|Vij!Ja spre-tV°bodile h. držav, %, a v0koncu koloma- “rak'‘ do ž0h dejnt s0 - berna ^?.b°iišati S ^itim^ii v ?ržavama. kov. Zatem poziva resolucija na prostovoljne prispevke za sklad OZN za Kongo. Vse države pa naj se vzdržijo slehernega dejanja, ki bi nasprotovalo vzpostavitvi zakonitega reda in izvajanja oblasti s strani republike Konga in zakonite vlade. Dalje poziva resolucija vse države, naj ne pošiljajo neposredno ali posredno orožja Kongu, kar naj bi veljalo za začasno dobo vojaške pomoči s pomočjo Združenih narodov. Kesolucijo so podpisale naslednje države: Cejlon, Gana, Gvineja, Indonezija, Irak, Jordanija, Libanon, Liberija, Libija, Maroko, Nepal, ZAR, Sudan, Saudova Arabija, Tunizija in Jemen. Sovjetska resolucija v začetku obsoja oborožen napad Belgije na Kongo ob podpori njenih zaveznikov NATO ter zahteva takojšnji umik vseh belgijskih čet. Resolucija ugotavlja, da Hammarskjoeld in poveljstvo OZN nista izvajala nekaterih glavnih določb resolucije Varnostnega sveta, zlasti tistih, ki se tičejo ne-vroešavanja v notranje zadeve Konga in ozemeljske celovitosti te države. Resolucija dodaja, da je tako ravnanje povzročilo razkroj kongoškega gospodarstva, poslabšanje položaja in rušitev zakonite vlade Konga. Zatem poziva vse vlade, naj se vzdržijo sleherne akcije proti ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti Konga. Preden Je predložil resolucijo je sovjetski delegat Zorin izrekel mnenje, da afriško-a-zijska resolucija ne vsebuje elementov, ki bi bili važni za katerokoli resolucijo. Na nočni seji od sobote na nedeljo se je povsem izjalovil ameriški poskus, da bi še bolj zapletli zadevo. Vprašanje sprejema novih članic je bilo v nevarnosti, da ga ponižajo in izkoristijo za ozke in trenutne politične cilje ZDA. Ameriški delegat je namreč proti vsakemu pričakovanju takoj v začetku seje zahteval, naj razpravljajo o sprejemu novih članic v OZN, to je 14 afriških držav in Cipra. Skupščina pa je s 34 glasovi nastopila proti temu, da bi v vsej naglici odločali o tem brez udeležbe zastopnikov novih afriških držav. Ameriška delegacija je verjetno hotela parirati sovjetske argumente, ko je sovjetski deiegat izjavil, da ZDA zahtevajo izredno sejo v zvezi s Kongom, da bi preprečile vpliv novih afriških držav. Zato je bila ameriška poteza povsem propagandnega značaja. Toda verjetno je bil glavni vzrok v dejstvu, da se je po mnenju ZDA položaj v Kongu dokončno spremenil v korist zahodnih krogov, in z naglim sprejemom r.oviii afriških držav bi hoteli doseči, da bi povabili Kasavtibujeve-ga delegata, naj sodeluje pri dnevi, ko je bil položaj zakonite vlade še trden, odloč no uprle, da bi povabili kon goškega predstavnika na sejo Varnostnega sveta. Ameriški propagandhi pote-zi pa so se uprle afriške in azijske države. Posebno odloč no so nastopili predstavniki Gane, Indije in Gvineje. Na predlog Gvineje so končno sklenili zadevo odložiti na redno zasedanje skupščine, kakor je bilo prvotno dolo ceno. Ko je sledila razprava o Kongu, je sovjetski delegat obtožil ZDA prodiranja na kolonialna ozemlja, ki jih njihova zaveznika Velika Britanija in Francija ne moreta več nadzorovati. Poudaril je, da so ZDA organizirale zaroto proti Kongu in njegovi vladi, ker je Lumumbova vlada imela pogum, da je stopila na pot resnične neodvisnost! in se je postavila po robu vsem kolonialistom. Lumum beva vlada namreč ogroža pozicije kolonialnih sil v Afriki in tudi pozicije ZDA. Izjavil je tudi, da se je koaliciji ZDA in kolonialističnih sil posrečilo spraviti v svojo službo sile OZN, njihovo poveljstvo in celo glavnega tajnika Hammarskjoelda. Ostro je kritiziral tudi stališče Hammarskjoelda in mu očital po izkus razorožiti kongoško vojsko. Dodal je, da pri izvrševanju svojega poslanstva v Kongu ni pokazal niti najmanjše objektivnosti in njegovo stališče je koristilo ciljem kolonialistov. Hammarskjoeld je v svojem ougovoru samo izjavil, da je pripravljen odstopiti, če sodi-da njegova dejavnost «ne služi najbolje interesom Orga mzacije združenih narodov« Italijanski delegat Ortona je v celoti podprl dejavnost Hemmarskjoeidu. Med debato na nočni seji od ponedeljka na torek je govorilo osemnajst govornikov. Vzhodnoevropski in afriški predstavniki so odločno obsodili vmešavanje poveljstva OZN v notranje zadeve Konga in so še posebno napadli ZDA. Nova seja ie bila danes popoldne, na kateri je sovjetski delegat predložil svoj o-snutek resolucije. V začetku popoldanske seje je britanski delegat v celo-odobril delovanje Hammar-skjoelda in ie zahteval «odlo čilno glasovanje proti tujemu vmešavanju v Kongu«. Sporočil je, da je britanska vlada pripravljena prispevati v poseben sklad OZN za gospo-urrsko pomoč Kongu. Trdil >p da v Kongu ni učinkovite vlade in da je Hammarskjoeld *nrndi tega moral snreieti • nuine ukrepe, da prepreči razkroi«. O afriško-az.iiski re-“olueiii ie deial, da se mu z,d: *manj učinkovita kakor resolucija, ki je bila predložena v Varnostnem svetu« in proti kateri je SZ postavila Veto Iranski delegat jc podprl a-f-iško-azijsko resolucijo, Špan. ski delegat pa je kot pred-si -vnik kolonialne države pohvalil Belgijo »zaradi načina, kako je vodila svojo koloni-zreijsko poslanstvo in se je znala prilagoditi dogodkom rii-našnie dobe« Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da ima skupščina dolžnost izreči sodbo o početkih debati o Kongu. Znano je namreč, da so se ZDA pred kengoške krize. Dodal je, da imiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMHiHiiHiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMitiiiiiimiimiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiii TITO V NEW Y0RKU Jugoslovanska delegacija se bo izkrcala danes okrog 13. ure “ *%, Ho Je(*ah letalom. 1 / / ss „ !* ,dtžavn. Po mi-ameriško A-Jnlk C. ''iffOožh °rk i„ .od * n?1' Uk«-, Pr'va odhoda Privatne ■ tal ' tacmedUa"<“!i’erjem je' ?sedanjem >XiNosu 1ZJavil, d™ j;' t1] h^hho S^H13’* Se Hrušče- se8i’em aa *ame- •' wAhra Pnrab;valcUe 1,17 oh SVai.h El° in Predstavni- NEW YORK, 19. — Predsednik FLRJ maršal Tito bo prispel jutri na ladji «Queen Elisabeth« v New York. Predvideva se, da se bo jugoslovanska delegacija izkrcala o-krog 13. ure po jugoslovanskem času. Med bivanjem v New Yorku bo maršal Tito stanoval na sedežu jugoslovanske misije na Peti Aveniji, eni največjih newyorških ulic. Ameriški tisk piše zadnje dni mnogo o Jugoslaviji in njenem predsedniku. Listi ob. javljajo informacije o potovanju predsednika Tita, o politični aktivnosti in položaju Jugoslavije. V mnogih komentarjih se omenja tudi želja VVashingtona, da se prouči možnost sestanka predsednika Tita in Naserja z Eisenhovver-jem in drugimi uglednimi osebnostmi. Na sedežu Združenih narodov se pričakuje velika aktivnost izvenblokovskih držav. Predvidevajo se mnogi stiki 'n razgovori na najvišji stopnji tako v palači Združenih narodov kot izven nje. VNew Yorku se poudarja, da bo dK rektna udeležba osebnosti s takšno avtoriteto, izkustvom in ugledom kot je maršal Tito, vfelika neposredna pomoč v naporih, da se najde reši., tev za važna mednarodna vprašanja. Delegati in novinarji z živim zanimanjem pri. čakujejo eventualno izjavo, ki jo bo predsednik Tito dal pri izkrcanju v New Yorku in njegov govor, ki ga bo imel na rednem zasedanju skupščine Združenih narodov. «»------- Bebler o zasedanju skupščine OZN BEOGRaD, 19. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleš Bebler piše v »Mednarodni politiki«, da je letošnje zasedanje generalne skupščine Združenih narodov eno najpomembnejših zasedanj v zgodovini svetovne organizacije. Bebler ugotavlja, da samo Združeni narodi s svojo avtoriteto lahko zavarujejo človeštvo pred novo katastrofo. Čeprav se od sedanjega zasedanja generalne skupščine ne more pričakovati, da bo rešilo temelje, na podlagi katerih ho mogoče doseči sporazum o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Bebler poudarja, da je zeio koristno, da so številni najodgovornejši državniki sklenili osebno udeležiti se zasedanja, in da bo to olajšalo rešitev nekaterih osnovnih vprašanj. «»------- LONDON, 19. — Nad tisoč pet sto ljudi je včeraj v Londonu demonstriralo proti akcijam OZN v Kongu. Demonstracijo sta organizirala gibanje za kolonialno svobodo in odbor afriških organizacij. Demonstranti so organizirali tudi pohod po londonskih u-licajj. mora skupščina ugotoviti napake OZN pri izvajanju skle pov Varnostnega sveta, poudariti potrebo, da se te napake popravijo ter obsoditi poizkuse kolonialističnega prevrata, katerih namen je zrušiti zakonito vlado v Kongu. Gvinejski delegat je izjavil, cia se pridružuje afriško-azij-ski resoluciji in je nato obsodil imperialistično zaroto proti mladi kongoški republiki. Dejal je, da ima nepobitne dokaze, iz katerih izhaja, da so se nekateri funkcionarji OZN vmešavali v notranje za-deve Konga. Filipinski delegat je podprl afriško-azijsko resolucijo in je dejal, da bi morala skupščina izglasovati zaupnico Hammar-skjoeldu. Francoski delegat je sporo čil, da se bo pri glasovanja vzdržal in je kritiziral nekatere dele afriško-azijske reso- lucije. Seja se je nadaljeval* zvečer. Zvečer so avstralski, mehiški, iraški, irski in burmanski delegati izjavili, da bodo glasovali za afro-azijsko resolucijo. Južnoafriški delegat je izjavil, da se bo vzdržal pri glasovanju o tej resoluciji in da bo glasoval proti sovjetski resoluciji. Nizozemski delegat je izjavil, da o-dobrava akcijo Hammarskjoet-da in da bo glasoval za vsako resolucijo, ki bo podprla akcijo OZN. Ni se pa izrekel o afro-azijski resoluciji. Govoril je tudi belgijski delegat, ki je ponovil trditev, da v Kongu ni več belgijskih čet in da so tam samo »tehniki«, katerih pomoč je zahteval Hammarskjoeld. Seja se je nadaljevala ob 20.15 (ob 1.15 po srednjeevropskem času). Prizadevanje skupine afriških držav za spravo med Lumumbo in Kasavubujem Ves dan so si včeraj sledile nasprotujoče si izjave o pobotanju med obema državnikoma lumumba je sporočil, da misli oditi v New York, kjer bo vodil kongoško delegacijo LEOPOLDVILLE, 19. — Ves današnji dan je potekal v znamenju nekakšne «voj ne z uradnimi poročili in (izjavami*. Predsednik vlade Lumumba je že sinoči izjavil, da se je pobotal s Kasavubujem in da bosta skupno delovaia za vzpostavitev reda in zakonitosti v Kon-igu. Kasavubu pa je danes zanikal, da se je pobotal z Lumumbo. Toda neki maroški diplomat je davi izjavil, pa sta Kasavubu in Lumumba podpisala izjavo o spravi. Ponovil je, da je Ka savubu podpisal ta doku-(nent. Tudi neki drugi član afri-iiko-azijske skupine, ki skuta pobotati razne nasprotnice, je izjavil, da je videl sikupno izjavo, ki sta jo podpisala Lumumba in Ka-sitvubu. Pozneje je še izjavil, da je Lumumba zaupno povedal, da bo odpotoval nocoj z letalom v NewYork, p 19. u-rl 18.4, zračni tlak 1013.4 pada, veter vzhodnik 9 km, vlage 94 odst., nebo oblačno, 21.9 mm dežja, morje skoraj mirno temperatura morja 20.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2«- seP,tB'111 Brane ^ Sonce vzide ob 5 49 lnt2Zfs. W9 18.07. Dolžina dneva,”'^ ,jji vzide ob 5.03 in zatone Jutri, SREDA, 21. Matej septen«’ Pred novimi pokrajinskimi volitvami Sinoči je bila zadnja seja tržaškega pokrajinskega sveta da bi prišla k zavesti, čez nekaj ur umrla ob prisotnosti hudo potrtih staršev. Kot smo že omenili, je Daniele Tuli vozil s svojim avtomobilom, v katerem so bili še trije člani njegove družine, iz Milj proti mestu, od koder se je vračal z neke poro-ke; O nesreči je bila takoj obveščena tudi prometna policija, ki je izvedla preiskavo o njenih vzrokih. Po končani preiskavi so gasilci odpeljali avtomobil Tulla na poveljstvo prometne policije v Rojanu. Omeniti ie treba tudi, da se štirje potniki, ki so bili v avtomobilu, niso na srečo nič poškodovali. Truplo nesrečne Laure je bilo včeraj položeno v mrtvašnico glavne bolnišnice na razpolago oblastem. Tula so včeraj aretirali in ga prijavili sodišču zaradi nenamernega umora in povzročitve telesnih poškodb. Razen tega se bo moral Tul zagovarjati, ker je kršil člen 102 in člen 103 cestnega zakona. Prvi člen določa, da morajo biti šoferji bolj previdni med vožnjo v slabem vremenu, drugi pa prepoveduje po naseljih večjo brzino kot 30 km na uro. Ob 18. uri so Tula odpeljali v koronejske zapore. Žalosten dogodek in obtožba šoferja naj bosta resen opomin vsem vozačem, ki mo. rajo biti še bolj previdni, če je slabo vreme in če imajo sopotnike. Prometna nesreča Bdjunčana Ko se je sinoči 26-letni Vit-torio Bernazza iz Boljunca peljal z vespo iz Doline domov, je zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na cesto, ker ga je oslepil z močno lučjo avto, ki je prihajal z nasprotne strani. Vespist se je pobil in ranil po čelu in obrazu, po stegnu in kolenu desne noge ter rokah. Dobil je tudi rahel pretres možgan in se bo moral zdraviti na I. kirurškem oddelku od 10 do 20 dni. Predsednik prof. Gregoretti je prečital poročilo o štiriletnem delovanju pokrajinske uprave - Priznanja načelnikov svetovalskih skupin pokrajinskemu predsedniku Starši šoloobveznih otrok rojenih leta 1954 morajo pri vpisu predložiti: 1. rojstni list; 2. izkaz o cepljenju proti kozam in davi-ci; 3. izkaz o cepljenju proti o-troški paralizi. Popravni izpiti na omenjenih šolah se bodo začeli dne 21. sep'embra ob 8.30 Ravnatelistvo Državnega znan. stvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča da se nadaljujejo vsi popravni izpiti (sprejemni za licej, vstopni, razredni) v jesenskem roku 1959-60 Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tainištvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12. Čilajte in Urite OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. septembra t.l. se je v Trstu rodilo 14 otrok, u-mrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: inženir O-mero Fioretti in uradnica Giu-seppina Zotti, trgovec Giovanni Cucchiani in gospodinja Ornella Gasparotto, uradnik Umberto De Petris in gospodinja Ermenegil-da Rusconi, mesar Diego Cernaz in prodajalka Egle Cumin, tramvajski uslužbenec Diano Geatti in frizerka Maria Dragan, električar Sergio Bavdaž in študentka Maria Luisa Aviani. inštalater Carlo Mauri in šivilja Edda Bussignani, zdravnik Bernardo dr. Torchiana in zdravnica Oriet-ta dr. Tagliaferro, uradnik Dui-lio Schiavolin in uradnica Nidia lanesich, agent CP Mario Maran it uradnica Liana Verzier, natakar Lodovico Zabotto in uradnica Savina Quebella, mesar Lu-ciano Cociani in gospodinja Olga Kocjancic, uradnik Paolo Furlan in šivilja Miranda Carli, inštalater Giorgio Bonifacio in delavka Maria Marin. UMRLI SO: 6Q-letni Mario Sgu-bin. 5S-letna Ida Posavez por. Car .-p' a, 63-letni Francesco Carli, 39-letni Bruno Lando, 72-letna Frančiška Ferfila por. Škamperle, 84-letna Emiilia Cova por. Pian, 80-letna Elisabetta Massa-rutti por. Paggiaro, 45-Ietni Giovanni Iurissevtch, 61-letna Elisabetta Tomasmut. 88-!etna Olga Mioni vd. Moggioli, 77-Ieini Me-notti Loy, 71-letn.i Ettore Bassi, 12-letna Laura Corrente. Začetek razprave o položaja v podjetjih z državno udeležbo Resolucije so predložili: eno KD-PSD1 in PRI, dve pa KPI - Vsi govorniki so zahte* vali od pristojnih oblasti takojšnje in učinkovite ukrepe za rešitev gospodarske krize MALI Tržaška pokrajinska turistič-nančnih straž na pomolu «Fra-sebnike, ki oddajajo v najem sobe in ki imajo za to redno policijsko dovoljenje, da morajo po zakonskih predpisih do konca septembra prijaviti cene posameznih sob ali stanovanj, ki jih bodo računali za leto 1961, Kot je znano, so prijavljene cene maksimalne in se ne smejo zvišati iz nobenega razloga. Kdor se ne bo držal tega predpisa, bo kaznovan. Zato poziva pokrajinska turistična ustanova vse tiste, ki oddajajo v najem sobe, naj izpolnijo svojo dolžnost. Nadaljevanje stavke v ORION Uspela stavka elektromehanikov predvaja danes 20. t. m. z začetkom barvni Universal film: Stavka v ORION-Petrochimica traja že deset dni in se bo nadaljevala dokler ne bodo lastniki preklicali enega krivičnega odpusta in dve suspenzij z dela Na skupščini članov KPI v miljski občini so po poročilu poslanca Vittoria Vidalija odobrili volilni program in kandidatno listo KPI za miij-ski občinski svet. Kandidati so: Giordano Pacco, Gastone Millo, Pietro Micor, Renato Braini, Ricciotti Santalesa, Ne-reo Martinelli, Carlo Prodan, Kiljan Ferluga, Paolo Nico-lini, Peter Viola, Giuseppe Robba, Natalia Zilli por. Postopna, Adriana Denicoloi poročena Furlani, Galliano Do-nadel, Giuseppe Scherian, Bruno Maniago, Libero Marassi, Giovanni Stokovic, Claudio Bordon, Dario Robba, Pietro Prodan, Mario Depangher, Teseo Millo, Guido Fontanot, Giuseppe Ciacchi, Ottavio Gruber, Giuseppe Demarchi, Elvia Bratuš, Giuliano Millo. «»__ MURVYN VYE • IRVING BACON RACE GENTRY u£sse TRŽAŠKA KNJIGARNA Prosvetno v tovel Pr'.ref,U v sv ffff enodnevni V V' Škocjanskih J^ro^ >frJaf> gleu farme b° v* Vpisovanje v:,sede2u 22. ure na . Proseku. I i-m1 - (J I. sv. 1'rančlška 29 Telefon 61-7»» NOVO: Jožica Veble: Preživela sem taborišče smrti L 760.— Viharni časi L 660.-— V ponedeljek 19. septembra smo spremili k večnemu počitku Frančiško Ferfila por. Škamperle. Pokojnica je bila skromna in preprosta žena, a jv svoje otroke vzgojila v zavedne Slovence in napredne ljudi. Udeleževala se je vedno vseh naših kulturnih prireditev in bila vedno poleg, ko je šlo za izpričati svoje napredno mišljenje in to vse dokler je ni huda bolezen priklenila na posteljo, iz katere ni več vstala. Svetoivančani jo bomo ohranili v trajnem spominu. Njenim otrokom izrekamo iskreno sožalje. UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 699 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelliro l-II. "— Tel, 33-83 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. JO - Tel, it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm v ilrini enega itolpea: trgovski HO, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, ceicletna 4900 Hr — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega neka Trst 11-5374 — Za FLP.J: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3-375 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MA TICO I Namesto cvetja na grob pok. Franca Kralja daruje teta Zora in Križničevi z Opčin 10.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojne Frančiške Škamperle daruje družina Kolarič 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob Franca Carli (Kralj) darujeta Laura in Ugo Margon 2000 lir za Dijaško Matico. Izvršni svetne zY.e“u svojemu 0b iskreno s°^a vladajočim krogom. Turati je namreč med drugim trdil, naj kapitalisti najprej industrializirajo Jug, šele nato naj gredo socialisti organizirat delavstvo, ki ga bo ta industrializacija porodila. V spojem determinizmu je šel tako daleč, da je čakal, da se bo vse razvijalo samo od sebe in pozabil pri tem marksistično načelo, da je treba poseči t) razvoj z odločno voljo, da se usmerja, kajti resničen marksist — je dejal Basso — ne drži nikoli križem rok. Mladi Salvemini je bil torej med tedanjimi maksima- listi in reformisti res resničen socialist in prihodnost je v marsičem pokazala, da je imel prav. Ze takrat se je po Crispijevi in Pellouxovi strahovladi, ko je v vse stavke posegala vojska s silo, Giolitti izrekel za bolj liberalno politiko s priznanjem i delavcem, da se lahko org a- Basso sam. Se pred Gramscijem je jasno nakazal nujnost tesne povezanosti med severnoitalijanskim delavstvom in siromašnim južnim kmečkim življem, pri čemer je dejansko ravnal marksistično, čeprav se ni sam prišteval k marksistom. S tem je takrat, plaval v socialistični stranki proti toku, saj se niso te prozorne nujnosti zavedali niti maksimalisti, to je besedni revolucionarji, še manj pa reformisti s Tu-ratijem na čelu. Turati je namreč trdil, da morajo socialisti izključno braniti interese severnoitalijanskega industrijskega delavstva in še kvečjemu interese kmečkih delavcev v Padski nižini ter se sploh ne zmeniti za zaostale južnoi talijanske množice. Tej zmotni razlagi interesov delavskega razreda se je Salvemini uprl, ker je bila dejansko nazadnjaška in o prid ve matere. Koristni naslovi in tel. številke Po dolgi bolezni nas je za Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17,30. Anagratski urad: Ul. A. Diaz št. 25-2t — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Občinski trošarinskl Ul. del Teatru 4 — tel • • • Gasilci — 22-22 Rdeči krit — Trg V. — 24-024 urad: 35-520. Venetu [{Morski dnevnik — 3 — 20. septembra 1960 Preprosta Črnka demantira Stefana Zmiga Življenje v «favelah» vCarolininem dnevniku gensko provizorično življenje» stotisočev ljudi na robu mest, one v senci nebotičnikov - Dnevnik smetarke postal bestseller Od včeraf ¥ Wew Torku Rio (r0Seben “OP«) E JAN BIRO, sredi ra‘ Sloviti knji- zevnik 5 ££'• “ -** “ Ili9l toliko *'at uštel n*'*1/88, Se ie en' "‘»ittbvii „*!* 50 l6ti SB je tojem c . naglim raz- “iteeea in še P°sebei nega m dovcerajšnjega glav-Ploj uD a Ria de Janeira. a,aavdušenja je bila 'Piaziliia knpBa 2 naslovom ■tii. 2e dežela bodočno-^tlatativ381 naslov ie dovolj Sov0r „ {n' Poglavju, kjer ** značiien ah>>’ pa je dal ki bojo ^ Podnaslov «Stvari, lfl' Ta «iutrd& Že jUtri izgini' ničil in A * pa sa ni ures- r>' To V'*rnost ga demanti- kateri kft?rnost je bolie kot dolop reP°nter ali so- ko PteDro«! -V drastično sli- ‘«tih dem enSka' ki po 50 ke*a «koiantlra sv°5oga veli- '«10, da keg0» Zweiga. Rekli Mutira eprosta ženska de- dfži, v°Jega «kolegoi>. To 'ei noč , pyeProsta ženska je . Novela kot pisatelj - JPrei nekaj 0 «tavelah». «io ,0®Ur le ta izraz neznan, bo_ aaselja t.'!'111; da so to tipična J1'*1 bait f ’ *esenjač, skrom- “Ovih v'C* nastanejo ob ro-,e tatviiainrV®likih in naglo 'teli tem mest- V Mi- IX Bravibredelom velikega d' Janezu 1-<>> v Rio Ve'ai m J. Rao Paolu pa J® «Vrin;.U Zive «izrinjenci» Ji se v Jaci»’ torej ljudje, '■»viti, in , .u niso znali «uve-Netelj. JUdje> ki jih je s »ie® iivibrigna'a želj a po ?s ®estn„ 'epiu' niso pa bili i'1"' ker « Z!v'jenje priprav-9 in s:° z stroke, br l^an , orez 1, Zw ■6 za*° 'z dneva !° te «favef k menil> da b0' jakov i1!11',ta naselja si- '»t so N« aneir° jn gao paoiu !'k*’ ki . absorbirali nebotič s^ka. bfeinak splošnega na-!10 de ot'eniki pa so v V «favel. e» le odrini- 'a' Sicer bo^ Pr°ti ro- & da £ J* ®a.lone nemo-m.° Ualahko sta Gr njena veli-v namreč za na- Ri- iadi. g." Zlvi ogrom-de j 0 v ^ fffavelah« ;in. 5 oseb t 'ra Žlvi ok°li C' vele- JS te\‘8ko Prikazali «fa--S. ft^Punimo še z ju- % Ornic mo se z 1Ca1,.aria de ?° rodu Car0' Da °2iveK ,, *esUs 3e «fave- H is‘o kot °.Pao'n, kar Uh« °trok ^V R'u- Je mati ki • V s, katerih ^‘»tede,,0 Pa°lo j„ ■«„S nP8pr,edek taga Sao n“vT“n °ee ni a°lo jo je zva- 'Ma nee» > _tega me. itn« abHe tj sJe infi, ki so C'i> do''-1”-50 bile doso- %8ih dv; Pred nekaj dnevi. vpjset i -on -Pij e Je života- 19 i.‘ Pr*d « fV0Jinii tremi »iuitrai - i dnevi pa S* "•i?*".0 \ t. °dšla ’ kar ]e ime-»i ^Or ,0 . neko knjigar-SJ°*>Uki, rt=° Poklicali nje-^ na "S ‘S 6 tri dni so H> J* njen^f 1500 iz' ie de«!J»'- evnik «0 ft* i'tiS°»(Soba za iHr-■ ki' boraVi brazilski S rijetl čas,Pr8V gotovo 'kih 8i'ga tuH. Poital zelo Meja. Udl 'zven bra- moje hčerke Vere Eunise. Hotela sem ji kupiti čeveljčke, toda nimamo niti kruha.« S tem kratkim stavkom je na kosu papirja dala duška svojemu obupu in trenutno ji je odleglo. V naslednjih dneh so se vsi podobni primeri odražali na kosih čisitega papirja, ki ga je našla med odpadki. Tako je začel nastajati dnevnik, ki je izrazit odraz težkih razmer, v katerih je živela ona, njeni otroci in njena soseščina, v katerih žive «favele». Caroiina je v najtežjih urah jemala v roko svinčnik in pisala. Zdelo se Ji je, da ji je potem laže. Dnevnik se je množil, večal in lani, bilo je prav tako v juniju, je v «fa-velo* prišel neki novinar, da bi napisal reportažo o siromaštvu v senci nebotičnikov. Naključje ga je pripeljalo v barako Caroline, Beseda je da. la besedo in na dan je prišel njen dnevnik, ki je bil napolnil prazne strani že 25 zvezkov. Novinar je začel dnevnik listati in na neki strani je bral tole: «Danes ponovno nimamo nič za v usta. Hotela sem otrokom reči, naj se vsi ubijemo. Premislila sem si. Pogledala sem jih in začutila veliko bol. Otroci so tako polni življenja. Toda kdor živi, mora jesti...« In pot dnevnika se je od tega dne začela razvijati dokler ni prišla k založniku, od založnika v tiskarno in od tod v knjigarno, v kateri, kot smo že povedali Caroiina ves dan dajala avtograme preprostim bralcem in tudi znanim književnikom. Mnogi recenzenti njene knjige pravijo, da je «Soba za odpadke« najbolj avtentičen opis življenja sto tisočev ljudi, ki jih je beda pognala s podeželja ali iz središča me. sta na rob velemest, sto tisočev ljudi, ki jih je v mesto primamila industrializacija, kateri pa niso bili dorasli ali pa jih Je industrializacija izločila, ker zanjo še niso bili zreli. In ti ljudje, ti sto tisoči živih bitij na robovih metropol, danes ne živijo niti mestnega niti podeželskega življenja, pač pa nekakšno «pe-kleriško provizorično življenje«. Njihova naselja, alave-le», so nekakšni labirinti, v katerih najdejo zatočišče lopovi, prostitutke in brezposeL ni siromaki, ki sicer žive na robu asfalta, tako rekoč v senci nebotičnikov, ki pa hkra. ti ne vedo, kaj se pravi vodovod, kaj se pravi električna razsvetljava, kanalizacija, kaj se pravi — civilizacija. Njihovi otroci ne vedo kaj je šola, njih bolniki ne poznajo zdravnika. Tudi normalnega civiliziranega zakona — civilnega ali cerkvenega — ne poznajo, ker žive povečini «div-je zakonsko življenje«. Gre v glavnem za množice črncev in mešancev, ki so še do danes ohranili poleg raznih krščanskih obredov praznoverja in vraže, celo stare poganske rituale njih prednikov iz A-frike. In to v Rio de Janeiru, v Sao Paolu, povsod ob velikih mestih ki v Južni Ameriki naglo rastejo, se širijo in zvabljajo... Onega dne ko je Caroiina Maria de Jesus bila ves dan v knjigami, da bi dajala avtograme, je zvečer s svojim dnevnikom nadaljevala. Vanj je napisala tole; «Brž ko sem stopila v knjigarno, so mi dali v podpis knjige. Bilo jih je toliko, da nisem opazila, kako ure tečejo. Obute sem imela nove čev. Ije in noge so mi otrpnile. Ljudje pa so rinili in rinili brez prenehanja... Knjigarno smo zaprli po 9. uri zvečer. Založnik mi je plačal taksi do «favele». Pred zadnjo tramvajsko postajo sem ustavila, da bi otrokom kupila kruha in ribe. Ko je šofer, ki je bil japonskega rodu, videl, da vozi v «favelo», je prestrašeno vprašal; aGospa, kaj vi živite tukaj?« «Da, to tukaj je soba za odpadke našega mesta,« je odgo. vorila Caroiina. J. A. ** S,!S«S*fS!Š » V, v Svečanosti v soboto in v nedeljo v Novi Gorici Sovjetska ladja «Baltika», s katero je včeraj zgodaj zjutraj prispela v New York sovjetska delegacija za 15. zasedanje Generalne skupščine ZN, ki jo vodi sam sovjetski premier Nikita Hruščev Goriška j e proslavila Bevkovo 70-letnico Slavnostna premiera «Krivde» ■ Sprejem jubilanta v dvorani Okrajnega ljudskega odbora ■ France Bevk povabljen v Trst Prejšnjo soboto in nedeljo | so ožji rojaki z Goriškega priredili našemu Francetu Bevku še prav posebej prisrčno proslavo za njegovo 70. obletnico. V soboto zvečer je goriško gledališče u-prizorilo Bevkovo dramo «Krivda», glavni del proslave pa je bil v nedeljo dopoldne. Ijprizoritev sta pripravila režiser Hinko Košar in scenograf Vladimir Rijavec. Delo jo doživelo velik uspeh in občinstvo je uprizoritev sprejelo z velikim navdušenjem. Kot smo že poročali, je dramatizacija (Krivde« Bevkovo novo delo, katerega snov je prvič obdelal v prvi svetovni vojni pod naslovom «Materin greh«, njegova premiera pa je bila v Brdih. Dramo je preoblikoval pozneje v povest pod naslovom «Krivda». Glavni del proslave pa je bil v nedeljo dopoldne, ki se je začel s slavnostnim sprejemom jubilanta v pre- 1 ročil tudi lepo darilce. Za lepi novi dvorani Okrajnega ljudskega odbora Nova Gorica. Tu so jubilanta najprej pozdravili mali pionirji in pionirke iz Nove Gorice, nato pa je predsednik Okrajnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Milo Vižintin obširno orisal Bevkovo življenje in poudaril njegove zasluge ter mu v imenu Goričanov čestital ter zaželel, da bi svoje delo nadaljeval in slovensko književnost obogatil z nadaljnjimi deli. V imenu Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je Francetu Bevku čestital prof. dr. Andrej Budal, ki je jubilanta povabil v Trst, kjer mu bodo tržaški Slovenci priredili posebno proslavo. Iz stare Gorice je prinesel čestitke v imenu Zveze prosvetnih društev mladi goriški pesnik Filibert Be-nedetič, ki je jubilantu iz- Zanimive novosti na razstavi britanske aeronavtične industrije Navpično reakcijsko dviganje in princip «zračne blazine» Rešitev problema navpičnega dviganja letal bi odpravila vedno bolj zaskrbljujoči problem dolgih vzletišč - Letalo za 212 potnikov Od 5. do 11. t. mš je bila jugozahodno od Londona. To v Farnboroughu na Angleškem tradicionalna XXI. razstava britanske avionske industrije. To razstavo prirejajo vsako leto v začetku septembra istočasno s francosko razstavo in revijo, ki se prirejajo vsako drugo leto v Le Bourgetu pri Parizu. Namen teh razstav je, da se javnost seznani z najnovejšimi dosežki na področju aeronavtične tehnike, v ozadju tega namena pa je očitna in razumljiva težnja voditeljev britanske aeronavtične industrije, da doslej dosežene u-spehe in področju tehnike reakcijskih letal čimbolj izkoristijo za osvajanje tržišč za svoje proizvode. Mesto Farnborough z okrog 30.000 prebivalci, leži 50 km je britanski center za eksperimentalno aeronavtiko. V njem je zrakoplovni tehnični zavod (Royal Aircraft Esta-blishment) z velikim aerodromom, ki je opremljen s posebnimi napravami za vsestransko preizkušanje prototipov letal. V sestavu tega zavoda so raziskovalni instituti za aerodinamiko in konstrukcijo letal, za radio-opremo, navigacijske naprave in ostale avionske instrumente. Razstava je razdeljena v dva dela; «razstnvo modelov« letal, letalskih motorjev in o-preme za letala, nato modelov raznih vrst raket in takoime-novano «statično razstavo« novih tipov letal na aerodromu. Razstavni prostor zavzema okrog 46.000 kv. m. Svoje Najnovejši projekt britanskega 4-motornega reakcijskega letala za prekooceanske polete kSi Mi X,utl 1 Iva a arj^ j ob5-er So "-dŠla V knH' *U se Poleg dru-til' ■&£ ST?.* d" ve- r,bHi okoli n.ie S^tem”8.3 500~~avto- 10 stopila toda... S topila v HlCl, f leti prišla s 1U" Mi San aria Paolo se je N>iu\de Jesus naj-5S 8l^o služkinja, - i:. Mala BubUa in od Pod .v* - stare krpe~, =, _s,ekl »tj* v it! i« a . !•» V ]e bil mostovi. 0 treba. Za- eniCe V' U^Padkp papir in ‘ X t b st h aveličala J CHla ,ieho Pod mo- 'S\h t a70l w 0 skr, P^d mo-1® ^reho, pa '' omna. In Je v ^omna. In ;rJgradb\^med,",fa- V a > ^<7^». Niko- !> Enot Sme <ie k si je Postavi-*n pločevi- «?9a' C ^-la°dpadkov je 1,11 i "ithrv ne tudl mo- s. 5J Siko“ V »»J tSb OkM 8maUdn°- !>VaSaPirjem ;in8h je > Vč6lati: »Ho je “# :Ho ^npisa ‘\.ie Pobra- ' »k a«k! Pred’ n paP'r-Mk i., petimi leti ^ dne Xe,le «ba„naid«nTh J18 fisti b«s j- kn.pg za. r°istni dan Tort-k, 20. M«pt«inl>ra 1900 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in Koledar; 11.30: Drobit od vsepovsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkester Sciascia; 13 30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Josip NaDergoj: (Klinika za zdravljenje govoric«; 18.10: Glasbeni kaleidoskop; 19.00: Utrinki Iz znanosti In tehniike; 19.20- Skladbe Corelli-ja in Vivaldija; 20.00: Šport; zO.30: Stare melodije v novi izvedbi; 21.00; Mirko Javornik: «1 rgovec z goljulijo na debelo«; 22.00: Josip Tavčar: «19 Mednarodni testival gledališke u-metnosii v Benetkah«; 22.15: Obis,; v Harlemu, 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 12.10: Tretja stian; 14.15: Veliki orkestri lanke giasbe; 14.50: Ciklus koncertov v oskrbi Tržaške ljudske univerze; 15.40: Franco Russo pri klavirju in ritmi. Koper 7.15- Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otrosk-i kotiček; 11.30: Rimski Korzakov: iz suite »Shell- zadee; 12.00: Glasba za vas; 12.50: Glasba za vas (drugi del); 13.40: Odiomki iz oper; 14.30: Sola In življenje, 14.50: Glasbena medigra; 15.10: Zabavna glasba, 15.30: Melodije iz filmov; 16 00: Igrajo orkestri Edgar Sampson, Claude Gordon, Rucardo Santos In Mex Greger; 16.30: Tretja stran; 16.45: Glasba na ploščah; 17.30: Glasbeni mozai-k; 17.50: Tuji tisk o Jugoslaviji; 18.00: Prenos RL; 19.00: Mau- rice Larca-n-ge s svojo harmoniko m zborom; 19.30: Prenos RL; 22.15: Dan Perry s svojim orkestrom; 22.35' Glasba za lahko noč. Nacionalni program 6.30: Vreme na i-ta,. morjih; 7.00: Jutranja gttvsba; 11.00: iz beležnice Mihaela Zoščenka; 12.10: Pojejo Aura D’Angeio, Aurelio Fierro, Rayma in Clau-dio Viila; 13 30: Operna glasba; 18.30: Razne dežele, razni ritmi, Peru; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Bernard Shavv: »Človek usode«; 22.00 80 let Ilde-branda Pizzettija; 23.00: Poje Dean Martin; 23.15: Orkester Armanda Trovajolija. II. program 9.00: Jutranja glasba; 10.00: Parada revija «Helikopter»; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.45: Parada orkestrov; 1540: Srečanje z Marinom Bar-rettom; 16 20: Pesmi smeha; 17.30: Glasbena predstava «Ar-cidiapason«; 18.30: Ptešite z nami; 20.30: Pesmii iščejo besede; 21,45: Duet Speedv West-Jimrny Br.vant; 22.00: Večerna glasba. III. program 17.00: Instrumentalne skladbe Franza Schuberta; 18.45: Španske ljudske pesmi za sopran in kitaro; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21-30: Spanskii roman Ottocenta; 22.00: «H Madrigale«; 22.30: Radijska povesti — Slvavv: «B'ill smo trije«; 23.25: Poslovilni koncert Slovenija 8.40: Zabavm orkester Rapha-e)e; 8.55: Radijska Sola za srednjo stopnjo; 9.25: eoje ženski zbor; 9.45: Klavirske sklad- be Vladimirja Lovca; 10.10: Pa-r«ua popeva; lt.uo: Veon zvoki, tl.so: iviccoio ragan-ih.: ivoncert za viouiio ut orne-ster; 12.00: otane buaresmic poje in igra belokranjske pesmi; 12.2s: Klavir v r.unu; iz.no: Pisarni zvoki z Dravskega po-ja — pihaint Ansamoei, 13.»a. Obvesti,a in zabavna glasb« 13.30: jugoslovanski pevci pred mikaotonom; l».uo: KoUijSka So ia za višjo stopnjo, li.Jo: Joe Loco s svojim kubanskim orkestrom; 15.»0: «iatn oolj za Dravco« in c-rugod z domačimi ansambli; 16.20; Predstavljamo vam znamenite orkestre; 17.20: Ljucske pesmi m plesi iz Sovjetske zveze; 17.35: Veliki zabavni orkestri; 18.00; Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.45: Parada plošč. 18.50: CJovek in zdravje; 20.00: Pojo tuji pevski zbori; 20.30: Radijska igra; 21.35: Marijan Lipovšek: Toccata quasi apertu-ra; 21.45: Mandoline in godala; 22.15: S popevkami po svetu; 22.40: Jazz! 2. orkestrom Stan Kentor,; 22.10: Nočni komorni koncert skladb Blaža Arniča. /tal. televizija 17.00: TV za otroke, 18.30: V dnevnik; 18.50. Slavnostni večer z Renatom Carosone, 19.55: Dokuniemarij: «Henry Moore«; 20.30: TV dnevnik, 21.05: Perry Mason. ((Karlova dediščina«; 22.00: Glasba za dva (Vilma De Angelis in Ni-cola Arigiiatio); 22.30: Sodobni portreti: (Ildebrando Pizzetti); 22.55: TV dnevnik Jug. televizija Od 22.50: Dalje prenos sporeda italijanske TV. proizvode je razstavilo nad 4U) britanskih podjetih, med 'katerimi so najvažnejši novi odnosno izpopolnjeni tipi letal, raket, rauarjev in ostalih pomožnih naprav. Nad 3ij tipov letal je vsak dan sodelovalo v letaliških ekshibicijah. Razstavo je obiskalo nad 8000 gostov .z vseh krajev sve-ta (leta 1953 jih je bilo samo 4500) in med njimi tudi iz vzhodnoevropskih dežel. ■opiosr.i v trs z razs tave je: vet razstavljaicev, vec obisko. vaicev, rekorden izvoz, toaa tuni vec S-ilOl za OOQO>-llUSl. c-u točba pristojnih organov za posie državne obrambe, aa mora oa sectanjm kiastcnin tipov letal britanska zraao-piovna industrija postopno preiti k izdemvanju letal brez posadke au takoimenovanih «vodenih izstrelkov« je imela namreč za posledico, da so se posamezne tirme začele preusmerjati na druge proizvode. Tako naprimer danes že ni nič več nenavadna slika, da se v velikih montažnih dvoranah, v katerih dokončujejo poslednje serije donedavna najmodernejših lovskih letal, vsporedno vrsi montaža raznih avtomatov za prodajo prehrambenih artiklov. to urugi strani pa so se tudi na področju civilnega letalstva pojavil, novi prubie mi, ki so posledica nagiega razvoja reakcijskih potinskin letal in naj.iovejsih dosežkov na področju astronavtike in raketne tehnike. ciomiSxia .e,a*, za nauzvoc-no uitroatjo au program za izgradnjo -imeinin zcmijinm satelitov/ To je aanes «oui mi ne biti« Dritanskui aeronavtičnih m raketum raziskovanj. Vlada se je postavna na stališče, oa si veiika Britanija ne more dovoliti oooje. znanstvena raziskovanja, konstrukcija, izgradnja in razvoj nadzvočnega potniškega letala oi stalo okrog 40, milijard dinarjev, za uresničitev umetnih Zemljinih satelitov pa bi bila potrebna dvakrat večja vsota, zvedelo pa se je, da so se Dristojnu britanska ministrstva od'očil;. za potniško letalo »Supeisonica« in da so v Veliki Bntanji že začeli proučevati problem v zvezi z izgradnjo prototipa takega potniškega 'etalu prihodnjosti. Menijo, da b. prva nadzvočna potniška letala lahko prišla v promet najkasneje do 1. 1970. Za seda- sta v proučevanja baje dva tipa takih letal. Eden bi razvijal hitrost i okrog 2 Mach-, in bi posloval [ na velikih razdaljah (v tem I primeru bi pele* od Londona j do New Yorka trajal okrog 3 ure), drugi tip pa bi bil namenjen za srednje daljave ; in bi imel hitrost okrog 1.5 ■ Macha I M»d števi'-umi tipi letal, ki so bda razstavljena na »sta- tični razstavi«, jih pet doslej na tej razstavi še ni bilo nikoli prikazanih. V tej skupini letal priteguje posebno pozornost potniško-tovorno letalo vrste «Avro 748», ki je junija letos opravilo svoj prvi polet. To letalc ima turbopropelerski pogon, (dva motorja in 44 sedežev.) ima približno isto nosilnost kot znano ameriško dvomotorno potniško letalo tipa «DC 3», ima pa večjo hitrost (okrog 600 km na uro). To letalo so že naročile štiri britanske zra-koplovne družbe, razen tega pa ga izdelujejo tud, v Indiji po britanski licenci, kot transportno letalo za potrebe indijskega vojnega letalstva. Veliko senzacijo je vzbudilo tudi letos «letalo» (Hoo-wer-Craft) tipa «Sauders Roe SR-N1«, podjetja Westlan, ci sploh ni letilo v pravem smislu besede, temveč povsem novi in revolucionarni tip vozila, ki se giblje nad zemljo v višini okrog 30 cm s pomočjo «zračne blazine«. Medtem ko je bil lani ta aparat označen kot eksperimentalna »letalka«, se je letos pojavil kot resen komercialni eksponat. Er.a največjih britanskih firm za uvoz banan je sklenile pogodbo za izdelavo večjega števila tak.tn «letal». Vsako od njih bo ime-i tako tri.ispor’no kapaciteto, da bo v dveh urah lahko pripeljalo ..oiikšni tovor, Kolikšnega bi 'To kamjonov mo ralo prevažati dva dni. Na tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiiiuiii Bog Mars nima odmora Skupina švicarskih znanstvenikov se je lotila teme: koliko let je v zadnjih petih tisočih letih na Zemlji vladal mir in koliko vojna? Nadalje so se Švicarji vprašali, koliko je bilo vojn in koliko so te vojne stale, ter koliko je bilo žrtev’ Po dolgem proučevanju, ki je terjalo celo elektronske računske stroje, .-.o u-gotovili, da je na Zemlji v 5000 letih bilo le 292 let, v katerih je bog Mars bil brez dela, dočim je ves ostali čas bil kaj pridno zaposlen. Vsega skupaj je bilo 14.513 «spopadov», torej večjih in manjših vojn, od onih z lokom ali batom, do zadnje z atomsko bombo. Te vojne pa so stale 2.150 trilionov švicarskih frankov. Nekoliko prevelika številka, kajne, da bi jo človek zapo-padel? To je toliko, kolikor velja zlat «pas, ki bi bil 10 m debel, 161 km širok in bi obsegal vso našo Zemljo na njeni največji širini, na Ravniku«. sličnih tipih vozil delajo tudi v drlu,"n državah in predvsem v ZDA. Letos je v Farlbourghu prikazan izpopolnjen tip takega vozila, ki ima celo reakcijski motor za pogon v vodoravni smeri, kar mu daje maksimalno hitrost okrog 95 km na uro. Na razstavi modelov bodočih tipov letal je bil opažen tudi projekt (Buper VC-10« firme VVickers-Armstrong, šti-rimotornega potniškega letala na reakcijskih pogon z motorji izdelanimi v zadnjem koncu trupa. Naročenih je že 55 letal tega tipa, ki Dodo dana v promet do konca leta 1965. Najeta so za prlete preko Atlantika, s svojo 'r.ins. portno kapici teto 212 potnikov bo to drugo največje potniško letalo na svetu za sovjetski, gigantom »TU-114«, ki že sedaj sprejme do 220 potnikov. Cena takega letala bo okrog 2 in pol milijona funtov »terlingov. V središču pozornosti je bilo tudi letaio tipa «Shord SC-1», v navpičnim reakcijskim dviganjem. Ta tip letala je bil ze lani prikazan toda brez demonstracije v poletu. Letos je demonstracija vertikalnega dviganja tega prototipa popolnoma uspela. Letalo se je namreč s posebne platforme vzdignilo navpičn > s pomočjo štirih motoijev za reakcijsko dviganje, nato p> je prišlo iz vertikalnega v horizontalen let, pri cemer je obdržalo popolno staoilnost Letalo ’e opremljeno z reakcijskimi motorji firme «Rolls Royce» m lahko v horizontak.em letu razvija hitrost ■ :an tartn-g.i reakcijskega letaia. Po horizontalnem letu se kot lie1' kopter spusti na na vzletno platformo. Važno vlogo pri upravljanju procesa prehoda iz vertikalnega v horizontalni let je izrala posebna giro-skouska naprava, ki reagiran 30-krat hitreje kot človeški možgani. Po mišljenju nekaterih britanskih strokovnjakov ni izključeno, da bo ta prototip letala, ki očitno predstavlja velik tehnični uspeh, prišel nekega dne v londonski tehnični muzej ob bok zgodovinskemu prvemu reakcijskemu letalu »E-28-39«, ki ga je skonstruiral britanski inženir VVhittie, Doslej do ,ezeni rezultati na področju tehnike navpičnega dviganja letal dajajo upanje, da se bodo ,etaia končno osvobodila odvisnost' od dolžine prog za odlet in spuščanje. Vedno bolj dolge proge so najtežji problem za sodobna potniška letala, kajti kolikor so letala hurejša, toliko daljšo progo potrebujejo, z vertikalnim dviganjem bi bil problem radikalno rešen, kar bi bilo za nadaljnji razvoj letalstva izredne važnosti. Beneške Slovence je govoril Izidor Predan, ki je poudaril, da v Beneški Slovenij živi še mnogo takih Martinov Cedermacov, kakršnega je tako mojstrsko opisal Bevk v svojem znamenitem romanu. Qd Slovencev je končno čestital jubilantu predsednik tržaškega Društva slovenskih umetnikov dr. Robert Hlavaty Sledila je nadvse ginlji-va čestitka našega primorskega pisatdlja Bogomira Magajne, ki je Bevku izročil tudi darilo v imenu koprske Založbe LLPA in povedal da je Založba za svojo stoto jubilejno knjigo izbrala najnovejše delo Franceta Bevka. V imenu prebivalstva koprskega okraja je čestital jubilantu predsednik Okrajnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič — Kaj-timir. Vsem se je na kratko zahvalil slavljenec, ki je poudaril predvsem, da je svojo hvaležnost dolžan primorskemu ljudstvu, med katerim je našel kot njegov glasnik vse tiste ugodne pogoje, da je mogel ustvarjati in delati' ter med vojno in po njej vršiti vse tiste visoke funkcije, ki so mu bile zaupane v borbi za osvoboditev in po njej. Po končanem sprejemu in čestitkah je sledila otvoritev obširne in nadvse zanimive razstave «Zivljenje in delo Franceta Bevka«. Ob tej priliki sta spregovorila za Studijsko knjižnico v Novi Gorici prof. Zupančič in za Univerzitetno knjižnico iz Ljubljane prof. Rijavec. Oba sta poudarila, da spadajo knjige Franceta Bevka v najbolj čitana dela slovenskih pisateljev. Sledil je ogled razstave, ki bo odprta še 14 dni in vsakomur priporočamo, da se jo ogleda, saj ne gre za vsakdanji dogodek, temveč za skoraj popolno razstavo vseh izdaj Bevkovih knjig v slovenščini in v prevodih, ki jih je nenavadno mnogo v vse mogoče jezike, med njimi tudi 'i- FRANCE BEVK v kitajščino. Razstavljeni so tudi mnogi pisateljevi rokopisi, številni portreti vidnih slovenskih slikarjev, številne karikature, fotografije iz jubilantovega življenja od njegovih otroških let pa preko fantovskih let in njegovega delovanja v Gorici med obema vojnama, partizanske fotografije z osvobojenega ozemlja itd.; tu so tudi številna spričevala iz ljudske šole in iz učiteljišča, sklep Slovenske akademije znanosti in umetnosti o Bevkovem imenovanju za njenega člana itd., itd. Po ogledu razstave je sledilo v novogoriški restavraciji svečano kosilo, ki so se ga udeležili vsi ugledni politični voditelji okraja Nove Gorice, iz Ljubljane pa je prišel podpredsednik izvršnega sveta LRS dr, Joža Vilfan. Našemu priljubljenemu pisatelju Francetu Bevku kli-čemu ob tej priliki tudi mi: «Na svidenje v Trstu UMIH lillllHIIIIMII ... OVEN (od 21 3. do 20. 4.) Zanimiva ponudba vam bo za daljšo dobo zagotoviia sredstva v življenju. Zavidljivi uspehi med novimi prijatelji. Zdravje odlično. BIK (od 21. 4. do 20. 3.) Težave boste imeli s konkurenti. Okolnosti vam bodo o-mogočile. da bodo prišla vaša čustva do izraza. Zdravje brez posebnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Srečanja in razpravljanje brez praktičnih zaključkov. Vaša sodba bo odkrita in nezainteresirana. Prijetne večerne ure. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaša avtoriteta profesionalnega značaja bo upoštevana. Ne M 581 med sosedi. Bodite spravljivi. Odlična fizična in moralna kondicija. LEV (od 23. 7. do 22. S.) Vaš finančni položaj ne lovo-ljuie razsipnosti. Bodite pozorni na površne predloge. Neko vabilo morate aa vsak način sprejeti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poenostavite vaše metode in ne tvegajte preveč v špekulacijah. Majhne srčne bole-tvegajte zaostritve odnosov čine zaradi neupravičene lju- bosumnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Nudila se vam bo priložnost za osebne uspehe. Nepričakovano srečanje z osebo, ki vam je zelo pri srcu. Prehodne motnje v prebavnih organih ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Možne spremembe v profesionalnih odnosih. Z vašim nastopom si boste pridobili ugled v Jružbi novih prijateljev. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zaupanje nadrejenih boste morali izdatno opravičiti. V bežnem poznanstvu se boste ugodno počutili. Zdravje uravnovešeno. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Plodna aktivnost za svobodne poklice. V izredno težkem trenutku boste občutili solidarnost prijatelev. Prijeten večer VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne spuščajte se v tvegane posle, če nimate kritja. Lojalnost neke osebe bo omogočila poravnavo spora. Prehodna slabost. RIBI (od 20. 2 do 20. 3 ) Ce ste v težavah, zaupajte se iskrenim prijateljem. Zadovoljstvo. Kulturne drobtine od tu in Poljski biografski leksikon Poljska akademija znano, sti je pravkar izdala II zvezek osme knjige biografskega leksikona, ki je začel izhajati že leta 1935 in ki bo skupno obsegal 20 knjig. Vi leksikonu bodo zbrane vse biografije pomembnejših Poljakov in tistih tujcev, ki so kakor koli povezani s poljsko kulturo ali gospodarstvom. Zanimivo je za primerjavo, da so Slovenci začeli izdajati Slovenski biografski leksikon deset let pred Pol jaki leta 1925 in da nedavno deveti zvezek obravnava imena t črkama R in S. Ruska monografija o kmečkem uporu 1573 Znanstvena akademija SZ v Moskvi je izdala obširno delo o hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu leta 1573, ki jo je napisal mladi sovjetski učenjak Julian Vladimiroeič Bromlej. Na 320 straneh je vsestransko prikazan ta pomemben dogodek iz naše novejše zgodovine, hkrati pa tu. di celotno, zlasti gospodarsko ozadnje življenja našega človeka v drugi polovici 15. in 16. stoletja. Avtor je upošteval dolgo vrsto virov Se dve knjigi o Goetheju Nemška akademija znanosti v Vzhodnem Berlinu je izdala še dve knjigi o Goetheju. Avtorica obeh je dr Kathanna Mommsenova. V prvi, 331 strani obsegajoči knjigi, ki nosi naslov «Goe-the in tisoč in ena noč« obravnava pisateljica Goethejev odnos do sveta orientalske pravljice. Avtorica t r. di, da se je veliki klasik vse življenje ukvarjal s pravljicami iz Tisoč in ene noči in da je bil tega dela viden tudi v nekaterih Goethejevih stvaritvah kot na primer v Valpurgini noči pri Faustu. Druga, 81 strani obsegajoča študija, razpravlja o vplivu starih arabskih pesmi na Goethejevo poezijo. Festival lutkovnih gledališč v Bukarešti V petek se je začel v Bu-korešti II. mednarodni festival marionetnih in lutkovnih gledališč. Na njem sodeluje nad 30 gledališč iz 24 evropskih ameriških, azijskih in a-friških držav z okrog 300 člani umetniških kolektivov, po. sameznikov ter uradnih opazovalcev. Predvajali bodo tu. di 35 lutkovnih filmov 14 držav, med temi tudi iz Jugoslavije. Zoran Mušič v Zagrebu Prejšnji teden so v Zagrebu odprli slikarsko razstavo slovenskega slikarja Zorana Mušiča, ki je v Zagrebu ab-solviral umetniško akademijo pri prof Ljubu Babiču. Umetnik živi sedaj izmenično v Parizu in v Benetkah. Prejel je že celo vrsto mednarodnih nagrad. Razstavljal j$ v mnogih mestih Evrope in Amerike, njegova dela pa so tudi v mnogih galerijah in privatnih zbirkah. V Zagrebu razstavlja 16 gvašev iz ciklusa «Dalmatinska pokrajina« (1956—60) in 10 bakro-pi sov v barvah iz ciklusa «Dalmatinska pokrajina« ter aZemlja ob Jadranus (1959). Marijana Radev v milanski Scali Marijana Radev, ena največjih hrvaških opernih pevk in nepozabna Carmen je tudi v novi operni sezoni 1960— 1961 angažirana v milanski Scali. Novi angažma predstavlja ne samo povratek Ma. rijane Radev na oder najbolj znane operne hiše na svetu, temveč tudi zasluženo pri-znanje umetnici. V januarju bo nastopila v glavni ženski vlogi «Pikove dame« P. J. Čajkovskega kot partnerica slavnega tenorista Di Stefana in sopranistke Marcelle Pope. Razen v Scali bo Marijana Radev v letošnji sezoni nastopala še v Angliji, Franciji, Nizozemski, Nemčiji in Švici, konec novembra pa bo v okviru proslave 100-letnice hrvaškega Narodnega gledali, šča nastopila v Zagrebu v ((Borisu Godunovu«. Mednarodni kongres likovnih umetnikov Od 26. t. m. pa do 1. oktobra bo na Dunaju v okviru UNESCA pod predsedstvom profesorja Boeckla Ul. mednarodni kongres likovnih umetnikov. Predvidevajo, da se ga bodo udeležila zastopstva 40 držav, na dnevnem redu pa bodo razne teme kot: eUkinitev carine za dela sodobnih likovnih umetnikov», «11 melniška izmenjaval), «Problem sinteze likovnih umetnostih«, »Zaščite avtorskih pravic in druge. Glavna tema razprav pa bo op/j v moderne civilizacije na razvoj likovnih umetnosti. Jurčičev »Deseti brat« v Nemčiji Dr. Ferdinand Kolednik, znani popularizator in prevajalec Jurčičevega Jurija Kozjaka je pri založbi Josesa Habbla v Regensburgu pravkar izdal svoj' prevod «Dese-tega brata«. V založnikovem naznanilu je rečeno, da je to klasično delo slovenske književnosti zelo napeto in prav kratkočasno branje, ki v marsičem spominja na Til-la Eulenspiegla. Knjiga obsega 312 strani. Slovani v preteklosti V Varšavi je izšel sedmi zvezek n^laviue (intxqune#. Knjiga, ki obsega 720 strani z več slikami in tabelami J,e urediI z9°dovinar Witold Hensel, vsebuje studi. je o izvodu, zgodovini in kuL tudi Slovanov skozi stoletja obravnava pa tudi odnose slo vanskih ljudstev s sosedi] Predvsem z Germani in Mve za turizem Milano, po-ajinski svetovalci, sovodenj-;i župan Jožef Ceščut in Lgl. okrajinski odbornik Gngo-ie imel govor, v katerem poudaril, da je pokrajin-uprava v zadnjem času sničila precej pobud za na. dek kmetijstva in zdrav-a Tako je prišla do spo-iiija, da se morajo zbolj-l razmere tudi na področ-turizma. Pokrajinska upra-je posvetila svojo pozor-,t slabemu stanju sanitarij gostilnah in drugih javnih alih v manjših pokrajin-h središčih, za katere so ianji turisti izrednega go-idarskega pomena. K sode-anju je pritegnila še po-ijinsko ustanovo za turi-n in trgovinsko zbornico, podlagi podobnih ukrepov, so jih sprejeli v drugih ijih Veneta, je razpisala na. aj in določila veliko vsoto nagrade. Cer pokrajinska uprava sa-ne bi mogla prispevati lostnih sredstev za izplači-nagrad, je zaprosila trgo-isko zbornico in ustanovo turizem, naj bi primaknili sredstev. Pozivu se je odda samo pokrajinska ustava za turizem, ki je za na-ide prispevala dva milijona kar predstavlja 50 od-tkov sklada, iz katerega so lačali nagrade. 21. aprila d &o razpisali natečaj, še prej pa sta pokrajinski svet svet ustanove za turizem ibrila pobudo. K sodelova-i so pozvali vseh 782 last-:ov javnih lokalov v gori-pokrajini. Razsodišče, v lerem so bili predstavniki anov, ki so organizirale na. aj, in pa strokovnjaki, je ■učilo 39 prošenj in vse pro-;e pripustilo k tekmovanju. podlagi ogledov na kraju nem je izbralo 28 lastnikov ■nih lokalov, ki so izvršili loljševalna dela na sanita-ah (straniščih). Ker je bilo grad za 46 tekmovalcev, je ;alo še 1.6 milijona lir; ta idstva bodo uporabili za no-akcijo, ki jo nameravajo kreniti v upanju, da bodo njej v še večji meri sode-rali lastniki javnih lokalov t doslej. spregovoril je tudi pred-Inik pokrajinske ustanove turizem Angelo Milano, ki v svojem govoru poudaril liko važnost sodobnih sani-rij. Dejal je, da so imeli iri Rimljani velik smisel za točo, kar potrjujejo tudi iz. panine. medtem ko nekaj takšnega ne moremo trditi za renesanso in njene ljudi, ki so sicer živeli v razkošnih zgradbah, v katerih so imeli zelo slabo urejene sanitarije in higienske naprave. Sodobnega napredka si ne moremo zamisliti, če ne posvetimo večje pozornosti straniščem v javnih lokalih, ki so v veliki večini primerov pomanjkljiva in izkazujejo nizko stopnjo civilizacije. Sledilo je nagrajevanje, na koncu pa so organizatorji priredili nagrajencem zakusko. S 150.00Q lirami so bili nagrajeni; Giovanni Bon, Ron-ke; Guido Bradaschia, Ul. Car-ducci 13, Gorica; Guido Fran-chi, Ronke; Klanjšček vd. Pla-ninšček, Bukovje v Steverja-nu; Nives Marini, Tržič; Lu-cia Šanson, Redipulja. S 100.000 lirami so bili nagrajeni: Izidor Prinčič, Ul. Randaccio, Tržič; Danilo Ož-bat, Rupa, sovodenjska občina; Clemente Marfinuzzi, Tur. jak; Lonzar, Tržič; Gemma Paoluzzi, Starancan; Luigia Pizzul Minen, Ul. Codelli 5, Gorica; Franc Skokai, Ul. Ber. gomas 5, Gradiška; restavracija Adriaco, Tržič; Angelo Mrak, Jazbine 16, v štever-janski občini. Po 50.000 lir nagrade so dobili; Bruno Visintin, Foljan; Vittoria Blasan, Gorica; Alojz Lavrenčič, Ul. sv. Mihaela, Gorica; Coppola e Gimona, Gradež; De Nicol6, Gorica; Doroteja Kompare, Svetogor-ska cesta 76; Gorica; Danila Sirk, Dolenje; Virginio Žanu-tel, Gradež. Šolske vesti Vpisovanje v slovenske srednje šole se vrši vsak dan v uradnih urah na tajništvu. V nižjo gimnazijo in v strokovno šolo vpisujejo v Ulici Randaccio, v klasično gimnazijo-licej in v učiteljišče pa v Ul. Croce. Dijaki, ki so opravili sprejemni izpit za nižjo gimnazijo, morajo tudi vložiti prošnjo za vpis, kajti izpit sam ne nadomešča vpisa. Vpisovanje se nepreklicno zaključi 23. t. m. Vpisovanje se vrši tudi na vseh sedežih osnovnih šol v mestu in na podeželju. Vpisovanje v te šole se bo zaključilo 30. septembra. Vpisovanje v Dijaški dom Odbor Dijaške Matice v Gorici javlja, da se vrši vpisovanje v Dijaški dom na Sveto-gorski cesti št. 42 vsak dan od 10. do 12. ure. # # # Občinska uprava sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce v Ul. Croce št. 3 ter v Ul. Randaccio od ponedeljka 26. do četrtka 29. tega meseca. Starši lahko vpišejo otroke, rojene v letih 1955, 1956 in 1957. Pri vpisu morajo starši predstaviti potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter otroški paralizi. Izlet v Dobrovo Prosvetno društvo *Oton Župančič* v Standrežu priredi v prvi polovici oktobra avtobusni izlet v jugoslovanska Brda, kjer si bodo izletniki ogledali novo zadružno klet v Dobrovem. Vpisovanje se vrši pri predsedniku Alojziju Tabaju, kjer se dobijo tudi podrobnejša pojasnila. dežurna"'lekarna Cez dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni-Bassi, Ra-s-el št. 26, tel. št. 33-49. Girol»mo Deretta iz Steverjana je prejel nagrado za izboljšanje sanitarij v gostilni De Pellegrini, Tržič; Rudolf iiiiHuiin m Hlinili ...................................... m...............................................min Posledice prometne nesreče Peric s Palkišča je včeraj umrl Z motociklom se je v četrtek ponesrečil na Tržaški cesti V noči od nedelje na ponedeljek je v goriški civilni bolnišnici umrl 65-letni Ivan Peric s Palkišča v Dolu. Peric se je v četrtek popoldne na Tržaški cesti zaletel z motociklom v nemški avtomobil in se pri tem hudo potolkel. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer se je v petek njegovo zdravstveno stanje nenadoma zelo poslabšalo. Potem se mu je pritaknila še mrzlica, ki je povzročila komplikacije in smrt. Rojstva, smrti in poroke V goriški občim se je od 11. do 17. septembra rodilo 28 otrok, umrlo je 11 oseb, oklicev je bilo 11, porok pa osem. Nesreča na Oslavju J nedeljo zvečer je na o-lku pred oslavsko kostnico uterist povozil 18-letno uči-jico Adrijano Dornik z O-vja, ki je tamkaj čakala avtobus. Ker se je Dorni-va udarila v glavo, so jo avtomobilom Zelenega kri-prepeljali v civilno bolniš-co, kjer so jo zaradi poplut-na glavi ter raznih odrg-n pridržal.! na zdravljenju sdravela bo v petih dneh. RODILI SO SE: Rodolfo Co-ceancig, Laura Bellotto, Maria Botter (rojena mrtva), Nicoletta Antonaci, Marco Ot-togalli, Claudio Musina, Silvia Manservisi, Stefano Bo-nezzi, Tullio Moimas, Paolo Gandolfi, Maria Terpin, Lo-redana Panariti, Liliana Zia-ni, Roberto Marini, Giuliano Spessot, Tiziana Tocci, Roberto Borgbes, Ornella Masut, Marilina Beltram, Michele Suelzu, Maria Cristina Culot, Massimo Visintin, Giuseppe Stacul, Pierpaolo Caprara Marco Cordeschi, Maurizio Cordeschi, Giorgina Scarabot (mrtvorojena), Biancamaria Vesentini. UMRLI SO: 73-letni upokojenec Giovanni Picherle, 23-letna učiteljica Loretta Col-lodi, 72-letna Ivana Sauli, po ročena Levpušček, 70-letna E-milija Kovačič, vd Tabaj, 56-letni mehanik Francesco Jerman, 75-letni upokojenec Lui gi Fabbris, 3 dni stara Maria Cristina Culot, 45-ietna Albina Bizjak, por. Corsi, 20-letna Antonietta Ciani, por Scarabot, 58-letni zidar Valentino Loszach, 40-letni uradnik dr. Edoardo Trenca. | OKLICI; orožnik Liderico V Beogradu je umrl odv. Gabršček Benedettini in Immacolata Raschilla, slaščičar Felice Co-goi in tkalka Adelina Bozzuf-fi, zidar Aldo Cerni in delavka Marisa Perco, pleskar En-zo Facca in tkalka Rosita Ni-colussi, doktor kemije Gual-tiero Manzin in uradnica Gian-na Bazzurro, uradnik Ubaldo Agati in Ornella Giardetti, delavec Giuseppe Pianeta in šivilja Nerina Škerl, uradnik Luciano Zamparo in Maria Zilli, agent zavarovalnice Giuseppe Massini in Raffaella Riavez, agent javne varnosti Vinicio Muser in Maria Un-fer, tehnik Marco Prampolim in Luciana Fabris. POROČILI SO SE: profesor Alberto Ballaben in učiteljica Irma Tausani, agent javne varnosti Errico Marano in Diana Pierattoni, učitelji Flo-rindo Giancristofaro in učiteljica Elisa Calvi, delavec Lui-gi Midena in tkalka Bruna Lo-vini, državni uradnik Giovanni Kenda in šivilja Liliana Macuzzi, industrialec Giovanni Nassiz in Norma Furlan, industrijski izvedenec Quirino Duca in tkalka Maria Burzio. Iz Beograda so nam sporočili, da je tamkaj v 80. letu starosti umrl odvetnik v pokoju dr. Franc Gabršček, ki je bil naš goriški rojak. V Gorici je imel odvetniško pisarno do leta 1933, potem pa je moral pod pritiskom fašističnih oblasti zapustiti svojo rodno grudo in se izseliti. Nastanil se je najprej v Ljubljani, potem pa ga je pot vodila v Beograd, kjer je o-stal do svoje smrti, ki ga je doletela 16. septembra. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in brat Andreja Gabrščka, ki je bil zelo ugleden slovenski javni delavec po prvi svetovni vojni. Zaradi slabega vremena odpovedana padalska prireditev Na klasični ln realni gimnaziji ustni zrelostni izpiti Pri kandidatih je opazno izboljšanje ir primeri z znanjem v poletnem roku Kandidatov, ki morajo opraviti ponavljalne izpite, je 24; dva pa morata polagati še vso maturo, ker v poletnem roku zaradi bolezni sploh nista prišla k maturi Včeraj idopoldne so se na klasični m realni gimnaziji začeli izpiti tistih maturantov, ki v poletnem roku niso uspeli napraviti mature. Ponavljalni izpit delajo iz enega, dveh ali treh predmetov. Vseh skupaj je 26 in od teh jih je 12 z realne gimnazije, 10 s klasične in 4 so iz Gorice. Največ jih ima kar po tri izpite; takih je 16. Dva morata delati vso maturo, ker sta poleti zbolela in nista mogla priti k izpitom. Eden, ki so mu živci popustili med samim izpitom, bo pa moral poleg dveh ponavljalnih izpitov opraviti se ves znanstveni del mature. Za te je stvar nekoliko bolj nerodna: če se jim edaj zgodi, da v kakem predmetu ne bi bili dovolj pripravljeni, ne bodo imeli možnosti lll> IIIIII Ulil lllllllll IIIIHIII Hilli Ulil II lllllllllllf Otvoritev vojašnice finančnih straž Jutri ob 10. uri bo slovesna otvoritev nove vojašnice finančnih straž an pomolu «Fra-telli Bandiera«. Ceremonije, ki ji bo predsedoval divizijski general Giacomo Bertone, generalni inšpektor zbora finančnih straž za Severno Italijo, se bodo udeležili dr. Giovanni Palamara in najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti v Trstu. Ob 10. uri bo posvetitev vojašnice, nato bodo prerezali tribarvni trak ter odkrili spominsko ploščo, posvečeno padlim finančnim stražam. Sledil bo otvoritveni govor poveljnika legije finančnih straž, za. tem pa si bodo gostje ogledali prostore. ponavljanja iz teh predmetov po dveh mesecih, temveč šele drugo leto. Ce pogledamo, katere predmete morajo kandidati ponavljati, tedaj vidimo, da je na prvem mestu italijanščina; med ponavljavci s tem predmetom pa jih je največ z realne gimnazije, Italijanščini sledi latinščina, nato grščina in fizika. Za prirodopisom ter nato filozofijo je razmeroma malo kandidatov, ki morajo ponavljati izpit iz slovenščine, matematike, zgodovine in umetnostne zgodovine; samo eden je ponavljal iz angleščine. Ni prav lahko zamisliti si, da bi lahko mnogokaj pridobil, Mor je moral položiti v poletnem roku orožje pri dveh ali treh predmetih. V dveh mesecih je težko izpopolniti vrzeli, ki gotovo niso bile tako majhne, če znanje ni zadoščalo vsaj Za skromen šest. Vendar jo šlo včeraj dokaj gladko. Na splošno so vsi profesorji, s katerimi smo se razgovarjali, ugotovili izboljšanje v primeri z znanjem pred dvema mesecema. Seveda je lahko to izboljšanje le omejeno; pri latinščini se je n. pr. izboljšala sposobnost prevajanja, ni se pa moglo mnogo izboljšati vse ostalo, kar je v zvezi s tekstom. Najbrž se kandidati, ki so včeraj delali izpite, tudi ne bodo mogli pritoževati zaradi vprašanj, saj smo n. pr. slišali tudi vprašanje, pri katerem je bilo kandidatu na izbiro, da med dvojim izbere tisto, kar mu je ljubše. Kot dostikrat se opaža pre- tev, pri čemer bi lahko še rekli, že poudarili potrebo jezikovne- d-a niti ne gre toliko za razgledanost kot za skoraj obvezno znanje. O Napoleonovi Iliriji se lahko vendar kandidat razgovori na dolgo in široko, saj se je z njo srečal tako v zgodovini kot v slovenščini. Iz odgovorov kandidatov ni mogoče vedno sklepati na to, da profesor svoj predmet premalo povezuje s slovenskim ozemljem; vsekakor bi pričakovali, da se sandidat ne bo zmedel ob vprašanju o ostankih Rimljanov v Sloveniji. Nekoč smo ga znanja italijanskega jezika. In na to bi zlasti morali profesorji polagali vso skrb ne glede na program. Tako se pa dogaja, da včasih poseže vmes predsednik in kako jezikovno nepravilnost popravi. (Sicer so navadno stvari, pri katerih tudi tržaški Italijani delajo napake. ) Lahko še napišemo, da so včeraj tudi kandidati večinoma zadovoljni odhajali domov. Ustni izpiti bodo na gimnaziji še danes in jutri. PRVI ODHOD LADJE »ATLANTICOI Nova pomorska pr»lJ Trst-Zahodna Afrika Iz Trsta je odP1“'a S Zahodni Afriki tovorna ( z-anouni zimo-* vrste liberty <(A ^:,,naV čimer je bila ustanov«« ^ uimci tj tem« va redna proga Pr . ^ področju. To je .P boi" treh enakih ladij,^ ^ K plule na tej P1?*1: sledi'1 odnosno dva, ji *>osta se laaji . ‘ last rio Sauro». Vse vjgaIio«t beneške družbe «- bo libera giuliana* ^ ** v kratkem pridruz v kratkem Prl“ „jhodivsl trta, lako da bodo ° Atlantic0’ kih dvajset dm-_,„ , ob**1' je odplula iz ,Jr^ta zapu5til_* nim tovorom in h° *-'0 n>’ Sredozemsko rnor'e-|]a toV°f ložena, ko bo na . epoO iot še na Malti. Oko1* Jnjj, K« blaga so nuiožiii nu ej§e liso vkrcali tudi obs yaga- ličine dragocenejšega Mulim .. iiiniiiiiii!iiimlii!iliiillNmiullnmimiiH!miiitiiilliiiiiimi!miimHUiiiiiimiillmi!HH!iiuinuiimiiinilMiNmm|lll,,‘l*,t Iz sodnih dvoran «Nevaren tihotapec« obsojen z zaradi petih škatlic tujih cig®re Razprava proti tovarnarju, ki je izdeloval klobase * nedovoljenim barvilom, pa je bila ponovno odložena Kazensko sodišče se je moralo včeraj ukvarjati z dvema • hudima* primeroma tihotapstva inozemskih cigaret. Zaradi pet (5) škatlic jugoslovanskih cigare ♦International* se je znašel na zatožni klopi 38-letni Angelo Heller iz Ul. Boito 3. In sodišče ga je obsodilo pogojno na plačilo 14.440 lir globe. To pomeni 144 lir za vsako cigareto. K temu pa je treba še prišteti sodne stroške in stroške za odvetnika. Nekega dne lanskega aprila majhna razgledanost kandida- „„„„ .......................................... Iz koprskega okraja Včeraj se je zače mednarodni metalu Splošna plovba bo plačevala uslužbence po učinku - V Lokvi pri Divači bodo postavili nov obrat za sušenje kraškega pršuta Včeraj se je začel v Portorožu mednarodni metalurški simpozij z naslovom ♦Železarstvo in ligniti*. V petih dneh bo na sporedu 26 predavanj znanstvenikov ;n strokovnjakov iz 11 držav. S posebnim zanimanjem pričakujejo predavanje direktoia metalurškega inštituta v Ljubljani prof. Cirila Rekarja. Njegovo pre davanje nosi naslov: •Pomen rjavih premogov in lignita za države brez premoga za koksiranje*. V njem bo izčrpno obdelal rezultate večletne ga dela metalurškega inštituta v Ljubljani, kjer so v poskusnem nizkem plavžu proizvedli prvo surovo železo s pomočjo domačih polkoksov. To predavanje bodo izpopolnili nekateri drugi slovenski strokovnjaki z rezultati industrijske proizvodnje surovega železa v elektroplavžu železarne Store. Med prispevki tujih strokovnjakov in znanstvenikov pa velja na prvem mestu omeniti predavanje vzhodnonemških strokovnjakov Bilkenrotha in Rammler-ja o proizvodnji visokotempe-raturnega koksa in lignita v Vzhodni Nemčiji in predavanje vznodnonemškega strokovnjaka Eberta o proizvodnji surovega železa v nizki peči pomočjo visokotemperaturnega koksa. Mnogo pričakujejo tudi od predavanja belgijskega strokovnjaka Bonnaurea o izkušnjah pri delu z nizko pečjo v Liegeu. Pobuao za simpozij v Portorožu je dala Jugoslavija, o-ziroma še bolj konkretno tri organizacije: Združenje jugo- Ljubljani. Jugoslavija je seveda močno zainteresirana na proizvodnji in uporabi polkoksov v železarstvu, saj predvidevajo za železarno v Skopju, ki bo ena največjih v državi, uporabo polkoksov iz domačih lignitov Seveda pa so na tem vprašanju zainteresirane tudi druge evropske in izvenevropske industrijske države. Portoroško posvetovanje bo dalo po mnenju strokovnjakov prvi pregled rezultatom na področju proizvodnje in uporabe polkoksov v železarstvu na svetu. Podjetje Splošna plovba v Piranu je izdelalo prvi jugoslovanski pravilnik za nagrajevanje po učinku v pomorstvu. Zaslužek slehernega čla- da hkrati opravljajo staž in študirajo. S tem se bo doba, ki jo je do sedaj potreboval gojenec srednje pomorske šole, preden je prišel do naziva kapitana dolge plovbe, skrajšala za dve leti. Ta o-lajšava je pripomogla, da se je letos vpisalo v piransko višjo pomorsko šolo kar 50 gojencev, medtem ko se je prejšnja leta vpisovalo v višje pomorske šole iz podjetja Splošna plovba povprečno po dvajset pomorskih oficirjev. V koprskem okraju so se začele intenzivne priprave za jesensko delo organizacije Socialistične zveze. Do petnajstega novembra bodo povsod izvolili nova vodstva krajevnih organizacij SZDL, do konca decembra pa bodo tretje ob- na kolektiva bo odslej odvi- .. a i cinske konference, na kate- sen od celotnega dohodka , . ,. .. ... » _ ! rih bodo izvolili nova obcin- podjetja, od finančnega uspeha enote, v kateri dela in od njegove osebne prizadevnosti. Celotno podjetje so razdelili na ekonomske enote (ekonomska enota je na primer ladja dolge plovbe ali komercialni oddelek) ter vsaki enoti postavili finančni plan. V pod- ska vodstva. Jesensko delo o-snovnih organizacij bo posvečeno številnim problemom družbeno - političnega in gospodarskega pomena. Tako bodo začeli z intenzivno akcijo za urejevanje klubskih prostorov, v katerih bi imeli j časopise, knjige, televizor, raz- in sta dva agenta finančne uprave ustavila Hellerja v Mira-marskem drevoredu in ga vprašala, kje in kako je dobil jugoslovanske cigarete. Heller je odgovoril, da jih je zgodaj zjutraj kupil na avtobusni postaji od neke ženske za svo. jo uporabo. Prijavili so ga sodišču in včeraj je bila razprava zaradi teh pet škatlic cigaret. Isto sodišče je obsodilo v odsotnosti Mileta Cvrkalja, ki je bival v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, zaradi 28 škatlic jugoslovanskih cigaret ra 28.600 lir globe in sodne stroške. Agenta finančne uprave sta lanskega decembra zasledovala Cvrkalja, ker sta izvedela, da nagovarja jugoslovanske iz. lelrike in verjetno kupuje -i-garete. Ustavila sta ga na Ponterošu in vprašala, kaj in..: v aktovki. Cvrkalj je odprl aktovko in pokazal 28 škatlic jugoslovanskih cigaret. Na zasliševanju je dejal, da je cigarete kupil od jugoslovanskih izletnikov in da ni vedel, da je s tem zagrešil tihotapstvo. # # # Na preturi bi se moral včeraj zagovarjati tudi 67-letm Luigi Rescineti iz Miramar-skega drevoreda 29, toda razprava je bila odložena, ker je piišlo na dan, da moža čakata še dva procesa zaradi enake obtožbe. Obtožnica pravi, da je Rescineti zavajal kupce, ker ie izdeloval in prodajal rum, na steklenicah pa je dal napis • Don Pedro rhum* z večjimi čikami, spodaj pa z malimi črkami «Di Fantasia*. Crke bi morale biti enake velikosti, da bi kupci lahko opazili, kakšne vrste je *rum» v steklenicah. Razen tega je Rescineti obtežen, da je prodal nekaj ste kltnic žganja kot tropinovec, kakor je bilo napisano na eti keti, medtem ko je bilo ♦žganje* izdelano z drugačnim alkoholom. Ponovno je bit odložen pro- jetju računajo na nagel po- -ne tehnjčne pnpomočke rast delovne storilnost!, kar dob Te store bi sialp. bo omogočilo, da se bo zaslu-!no u‘orabljala Socialistična zek posameznih povečal tudi in druge or?anizaoiie do 8 tisoč dinarjev mesečno. Sprejetje tarifnega pravilnika za nagrajevanje po učinku sodi v sklop prizadevanj, da bi si podjetje zagotovilo stalen dotok kadrov in da bi ti kadri tudi daljšo dobo ostali v pomorstvu. Druga stvar, ki jo je treba omeniti, pa je u-stanovitev Višje pomorske šole v Piranu. Na tej šoli so slovanskih železarn, Združe-1 prvikrat v Jugoslaviji vpelja-nje premogovnikov Jugoslavi- li delno dopisno šolanje, kar je in Metalurški inštitut v | omogoči pomorskim oficirjem, IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIUIIHIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIHHIIIIIIIIHUHHII Izlet v Piran Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 25. septembra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Piran, kjer bodo udeleženci prisostvovali morskemu krstu gojencev Pomorske šole v Piranu. Odhod bo iz Podgore ob 5. uri zjutraj, iz Gorice, izpred Bratuševe kavarne, ob 5.15. Voznina znaša 800 lir za člane in 850 lir za nečlane. Prijave se sprejemajo še nekaj dni v Bratuševi kavarni, kjer je treba plačati tudi 100 lir na račun kosila. Po možnosti se bodo izletniki u-stavili tudi v Portorožu, Izoli in Kopru, kjer si bodo morda ogledali tovarno Tomos. Z vpisovanjčm naj se po- Številna množica je v nedeljo dopoldne z nestrpnostjo upirala pogled v sivo nebo, iz katerega je od časa do časa deževalo, kdaj se bo na obzorju prikazal *leteči vagon*, s katerim naj bi se z letališča v Trevisu pripeljali padalci, ki bi odskakali rad letališčem. Po izjavah kapetana Ferrija, ki je nalašč za to priliko prišel iz Pise v Gorico, da bi po radijski zvezi vodil padalsko prireditev, je bilo vreme dovolj u-godno za skoke, ker je bila vidljivost nad letališčem zadovoljiva, vendar so varnostni razlogi pripravili organizatorje do tega, da so po dveh urah oklevanja okoli 12. ure prireditev odpovedali, ker ie-talu niso dovolili vzleta v Trtvisu. Bolničar si je zlomil desno zapestje V psihiatrični bolnišnici se je včeraj zjutraj ponesrečil 58-letni bolničar Mario Nanut iz Podturna št. 6. Zaradi zloma desnega zapestja so ga pridržali v civilni bolnišnici. Zdraviti se bo moral 30 dni. 1 hiti zaradi rezervacij kosil. TEMPERATURA VGERAJ Najvišja temperatura 21,4 stopinje ob 10.20, najnižja 15.6 stopinje ob 15. uri. Vlage 90 odstotkov. Do 16. ure je padlo 34,6 mm dežja. Nadaljnje naraščanje prometa pristanišča V prvih osmih mesecih je pristaniški promet dosegel 3.500.921 ton V avgustu je dosegel pri- nega blaga, in so v pristani- staniški pomorski promet 467 tisoč 987 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 416.558 ton Promet se je torej povečal za dobrih 50 tisoč ton, kar je sicer opazno povečanje vendar nekoliko nižje, kot je bi-1,- v preteklih mesecih. To povečanje gre predvsem na račun večjega obsega izkrca- Kino v Gorici CORSO. 17.00: «V popolne, a soncu«, Alan Delon in Marie La Forette, cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: «Mr. Browne proti Angliji«, T. Thomas, L. Paoluzzi. VITTORIA. 17.00: «11 principe delle volpi«, T. Power, O. We!lt s. CENTHALE. 17.00: «Hiša strahov«, J. Carradine, A Hayes Moderno. 17.00: «Crni škorpijon«. šču vkrcali samo 4 tisoč ton blaga več kot avgusta lanskega leta. Pomorski promet je v prvih osmih mesecih dosegel 3 milijone 500.921 ton in torej o-koli 750 tisoč ton več kot v razdobju januar - avgust leta 1959. ko so prepeljali 2 milijona 741.689 ton. Na tej o-snovi lahko torej predvidimo, da bo letos pomorski promet presegel pet milijonov ton in s tem tudi najvišjo do sedaj zabeleženo raven prometa leta 1957 Tudi železniški promet je bil avgusta ugoden, saj so po železnici pripeljali in odpeljali iz pristanišča 222.322 ton blaga, medtem ko so lan- skega avgusta 168.010 ton. V prvih osmih mesecih letošnje- izvodnjo. Zato je dekanska in društva, skupno pa bi prispevali tudi za njihovo ureditev. Predvsem bodo skušali urediti prostore v zadružnih in kulturnih domovih. Teh domov je zdaj v okra ju 51 in jih le delno uporabljajo za kulturno - prosvetno in izobraževalno dejavnost. Organizacije SZDL bodo v kratkem začele tudi z obširnimi pripravami za proslavo 20-letnice vstaje. Ta proslava bo, kakor je znano, marca prihodnje leto. Pred dnevi so dekanski hladilnici odobrili investicijski program za zgraditev novega objekta v Lokvi pri Divači. V tem objektu bodo na pol-industrijski način sušili kra-ški pršut. V Lokvi že nekaj mesecev poskusno sušijo pršute, praksa pa je pokazala, da bi kazalo vso stvar začeti v širšem obsegu. Podjetje si je že zagotovilo sredstva in računajo, da bo novi obrat začel z delom že v začetku prihodnjega leta Sušenje se bo razlikovalo od klasičnega načina, ki ga uporabljajo kraški kmetje. Medtem ko individualni proizvajalci pršut močno solijo in odi mijo, ker se pač bojijo, da bi se meso v hudi vročini pokvarilo, bodo v Lokvi namestili klimatske naprave. S tem bo odpadlo dimljenje, odstotek slanosti pa bo zelo nizek. Pršut bo vsekakor povsem ustrezal okusu potrošni kov, to je, da bo meso sladko in živordeče barve. Dekanska hladilnica si je že vnaprej zagotovila trg. Glavni odjemalec bodo ZDA, kamor bodo letno izvozili 25 tisoč kosov pršuta. Kraška svi-r.jereja je seveda prešibka, da bi lahko krila tako veliko pro- , Duke4- ti 51-letnemu stefa” 18, B vichu iz Ul. Giariz j^j0bas- vrste izdeluje razne su _ Lanskega septembra cevicha s sodnim „j0 lit obsodili na plačil® pt> globe, ker je izd ° ,a(le», 0,1 dajal klobase ‘®erVj. up°rjt izdelovanju katerih i» ljal barvila kftra,bjVa. ^ vora, čeprav r.esko ^ j cevich se je uprl prišla zadeva na P Razpravo so že zrolfOf' odložili iz razn j1ožili, Včeraj pa so j® ®dl lei J se ni javil dr. D 1 aI,aliI napravil zapisnik klobas. *** tfi J' V Prve dni iu*'iaT^Pt» • Lejer ,, varna čokolade la od podjetja 1 {e]efo0-Ul. Vasari 20. dve „ jSHf naročili za čokolad®.^ jjs|u. nem znesku 47.525 l^peljjJ benec je seveda tak®) oa>l naročeno blago i® par115 35-]etnemu ' Domeni«^ 4 iz Ul. Rossetti 67, ke[z (Jlkj 41-letni Oscar pin . podje'' Udine 43, solastnic FORME NI. odsoten- oVo(1" od d0g„0t®'” Pinton se Je . , v da bo takoj pla®al 2 ni. Zato je tudi J* ‘ popusta na ceni- ..el 1» rini nozneje P‘ vr» f° vaša« < .dietia v Ul- v (a * .j S'edl V oz>vl'.st# : -ie .ati Vrnil se je, toda Vgjedila podjetja v Vrnil se j(, la vedno zaprta pisma, vabi brez uspeha. pisma, vabila P. vi®«' tjjV Pintonu in Carusu ^ "EK- j. v službi pri P°dla kot ru <-NI samo dva dn 1 (en. „ ko je bil lastnik ®ds0 - zrocd mestu no takrat je . ga je nato izro®'1 trgovinam v m« del-i je Caruso do in dve steklenici _ o ^ za vet ...ča*3'.. s'11' >st Pintona ker ni po' Zadeva se Je ženca dobro k o n® . je sodišče oprostil®'...;1 d« nja. Carusa pa kanja dokazov. žara® ■■■■■■Ul........11IIIMII IIMIIIIIIIIIII IIIIIII lllllllll'Ulili""" lili"1" III""" Priprave strank na volitve Tržaška federacijo itve . Ha $ sporočila seznamkandi^i S sedanje liste odpadli trije pokrajinski ga leta je železniški promet dosegel skupno 1.760.981 ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal le 1.212.644 ton. hladilnica že zdaj napravila pogodbe z raznimi zadrugami in kmetijskimi posestvi v Sloveniji za odkup belih svinj mesnatega tipa. Na zborovanju KPI v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 je v nedeljo dopoldne tajnik tržaške federacije profesor Paolo Sema prebral seznam kandidatov stranke za pokrajinske volitve. Ti kandidati so: Massimiliano Borto- lotti, Mario Colli, Mario Cri-scienti, Artemio D’Agosto, Jo-le Deferri, Silvio Debarbora, Marcello Ghersini, Franc Gombač, Ivanka Hrovatin, Anton Kapelj, Antonio Juraga, Zorka Legiša, Alceo Luchesi, Raf-faele Massi, Jožef Ota, Giovanni Postogna, Lucio Rocco, Paolo Sema, Leda Sirk, Karel Siškovič, Bonomo Tomi-nez, Laura Weiss, Adolf Wil-helm, Armida Zobec. Iz tega seznama se vidi, da ne kandidirajo več sedanji pokrajinski svetovalci profesor VVeiss, vodja skupine svetovalcev, Mario Grbec (neodvisen) in Gerlanc. Prof. Sema se je zahvalil sedanjim svetovalcem pokrajinskega sveta za njihovo delo in omenil, da prof. Weiss in omenjena druga dva niso kandidirali iz zdravstvenih ali drugih razlogov. Zborovanje je odprl. prof. Sema, nato pa sta spregovorila o pomenu volitev in delno nakazala program KPI zanje Marija Bernetič in poslanec Vittorio Vidali. Med drugim sta razvila naslednje misli: Demokristjani in njihova vlada imajo vedno polna usta o Trstu ter so tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah mnogo obljubljali, ničesar pa izpolnili, ter Trst pravzaprav opeharili. To najbolje potrjujejo same številke. Na našem področju je od celokupnega števila zaposlenih ljudi 12 odstotkov brezposelnih, izselilo se jih je 18.000, v šestih 1®1‘bivSlc* l' vek na vsakega P ^ tt[ Ch Ilet V .bcii*~c- - jj yv- vprečno zvišal 0 s0 5,^ -ladi° gi8*!/ ker se bližajo ,-0 sP ji> načrti za to niso dokon«a« „01* J tudi še ni v s‘‘, »e ,e delnic Vse z8*%ti j: kako nas varaoPilo f A di enotno nas 0r°P meri, da bi n > Projektivnega |g ečil t® ' vseh prepre sevedf seda! / mero. To pa volj in se Je 0živ- j prej boriti z“ stv8- . «' žaškega gosp0 ^ržač8 Kaan° je,s K^aI,£fV zadovoljni 8 ^ s k racijo, kl, .* faši8*'ji* J finala v taturo in ki ie v ško gospodar8 Pri ■ stoj. Sedaj idiaj® Jas8> da tudi s svoji dflVg « aa tuui » - t»a -grjF kažejo svoje prip°. to stranko ‘"olo*8^ moravska prestol-ravniC0- Kot da bi jo z staltna ceste oh^’ spt^a a' ien obe mesti, pre- tobusm&tn ure, se V na namestih ustavi od koma’ 130 km je trale e™ožolte cen- *aA^gadSaa najVeČje- radi tp° >.?!. ,®absburžani za-za svniA .e Obrali Brno dju se odraža- 11 ^oeočn‘pli?a drevja zido' stoji «Hrad» ^ ampak1S- ”ih Prospek- Brn; oma, vš07.*.vsak Prebivalec vak. ’vsatlee,h,in vsak Slo- vsakdo. ki ■■»j r>nv,.iC’ se je kdaj Rodovini ?° inf°rmiral o parhiie avstroogrske mo bile te?aP?zna Pravo, staro kjjg ,. fa adu: špilberg. tiajpiS ]e simbol. ®!*^liiJf »bil° simbol ne-Utrdbe Leta 1428 so Slti. Kralan?an napadali hu-v5t°rakal i ^atiaz Kor vin je obČil?0,devetih me-tIaailci v^a ko s° se mu e' Med zaradi lako- i° Sverii r,desetletno vojno j^at, Ieta Ha?ali grad dva- 'tasi di deje 1643 in dve leti . Prusu ■ rez uspeha, luki šo saksonski od-" SP Si <1742) . polomili njegovih zidovih. zobe m, šele u ‘ fjo slavokončal nje' J* Voiasj. al Je podreti Sfadu - utrdbe okrog d6li fe* vojni so za-^?ačtie uporabljati v Rhp 1 Zelo H T*11 (To O n vift tene Mar vofpt drugačne na-, —. j*.J je zamenjal ! V2liožju S? obokane kleti s»ebivališčp ■’a. so Postale ,®nevar Za tiste, ki so °, pregrešili proti fobije. NPmtr00grske mo ?e' ki sn ipre.l Pretežno za tn inietiu <.eiali po življenju S iU °l udi, nato pre-i° °rožiu i k' so segli s>i?“M»PnpSsX 5a*«sai “i« m-d k«’ s° tak-v ?0 j0 ni razli- ! at°h »SS4 ik°Vali jetni‘ k^,tat na t1! 3lm samo kruh" teden sim-narodov,» av-a v mi- ta '**unn -—w** jjiiucan Hjbi žive/ Jre vode- Nih’ Sece. tu več kot tri r,2?°rai » f0S’jetn^tlieju», je e-tai bo, zar? ka celica ime- biie°b stropu6 v110 lino ZS°-*•* po Pd-.Vse ostale so k ebbi n* m temi- V tej fcj^bii vi ,eglrani celici h)erjri Tre uh y legendarni J Tcv^. ljubi m pp. itL ■Berejo’ ijubimec Ma-dh.- blih ,,i ’ komandant ,^v». Jenkovih pan- fciicj Sl PoW nerazsvetl"jeni Cia* leto dmS0Ve je pre* tir.e Bonv, Pustolovec drulf. je prevLali’ drzni °n' 2 ženo6 pnJateljsko *’ Princa v-SVoje§a Priia' vati je slav?f0ti- Avstriji. Sir kot ih" spošt°- M !?bji celin ed Paša- v ‘ ^i/ bci Je 15 let ži. ' azbojnik Vaclav rcvu~g6na sa^- izpustili, ’u “II •elpjj* “vinarjem bJ. 10 .— V Castei-la so podelili lt;“»aro 7' 19. tv° n? Slab r- *9eSi.aSrado 7a ‘»U «7 l50on a novinarstvo H, za0,ltesantu J nov‘nariu 'kaa a, Poezii Za neki čla- *! 4ln -r .so pol rni- i kar "a lem, pesnikom - na šti- no- Babinsky. Kar ni uspelo nikomur, je uspelo Babinske-mu: že po nekaj mesecih je ušel iz ječe. Toda spet so ga ujeli in ga zaprli v špilberško grobnico, in ob vsaki obletnici njegovega bega so ga pretepli s korobačem. To je bil njegov edini koledar v večni temi. še danes te pod skrbnim steklom ohranjenih petnajst zarez v Kamen ki jih je Babinsky napravil v petnajstih letih s svojimi okovi. Toda razbojniki in pustolovci niso bili najvažnejši prebivalci špilberga. v prvih porevoiucijskih letih so tu trpiničili Jakobinca Jeana Drouta: znanega po tem, da je preprečil Ludvik VI. in njegovi ženi Mariji Anto-nietti beg iz Francije. Po nekaj letih so ga zamenjali z nekim kraljevim sorodnikom. Drouet je kmalu nato umrl življenje v špil-berški celici mu je izpilo moči. V dvajsetih letih 19. stoletja so napolnili celice smrti italijanslr karbonarji. Od 48 jih je 5 umrlo. V tridesetih letih je prišel drugi val italijanskih revolucionarjev: pripadniki gibanja Mlada Italija. Leta 1846 so prignali na špilberg 191 Poljakov, upornikov iz Krakova. Po marčni revoluciji so Bachovi opričniki pošiljali na špilberga vodilne nacionaliste iz vseh slovanskih dežel Avstroogrske. V začetku stoletja in predvsem med prvo svetovno vojno je bil špilberg poln čeških in slovaških patriotov. Najznamenitejši jetnik na špilbergu je bil prav gotovo italijanski karbonar Silvio Pellico. 10. aprila 1882 so ga skupno z njegovim prijateljem Pietrom Maroncel-lijem zaprli v tesno celico in obema nadeli verige. Silvio Pellico je po osmih letih bil pomiloščen in je nato napisal eno izmed najbolj slovitih knjig 19. stoletja. «Le mie prigioni». Moje ječe. Ta knjiga je sporočila široki svetovni javnosti resnico o avstroogr-skih ječah in metodah, s katerimi so skušali Habs buržani in njihova kama-rila zatreti težnje avstrijskih narodov po svobodi. Za Italijane je špilberg romarski kraj, svetišče. V mnogih celicah so vzidane spominske plošče, zunaj v parku stoji spomenik umrlim karbonarjem in v Pel-licovi celici urejujejo muzej Muzej je pravzaprav ves grad. Imenuje se «Museum II. odboje», muzej Drugega upora. Kajti špilberg, ječa narodov, je doživel v drugi svetovni vojni svojo strahotno renesanso. V prvih 15 mesecih nemške okupacije Češkoslovaške je bilo na špilbergu 80.000 zapornikov, špilberg je postal zbiralnica človeškega materiala za razpošiljanje v koncentracijska taborišča. Ker je postal grad premajhen so prestavili bo zbiralnico v Kaunitzov kolegij, skozi katerega je šlo v teku vojne 166.000 zapornikov. Po atentatu na Hejdricha je bilo tu v desetih dneh ustreljenih 1360 političnih zapornikov. Proti koncu vojne je postal, špilberg spet aktualen. V vsej naglici so v njegovi kleti postavili vrsto plinskih celic, v katerih bi naj likvidirali tehnike iz izpraznjenih koncentracijskih taborišč. Celice so sicer dokončali obenem pa se je končala tudi njihova oblast na Češkoslovaškem. V zadnjih dneh so še v podzemlju špilberga u-strelili nekaj sto zapornikov. Imen ne pozna nihče. V seznamih so bili naveden samo s številkami. SL. FRAS. ***** Steklena palača v New Yorku, sedež OZN, kjer se bo danes pričelo zasedanje skupščine V nedeljo na Marianskih otokih Strašna letalska nesreča: 77 mrtvih in GUAM (Mariansko otočje), 19. — Štirimotorno letalo je včeraj strmoglavilo na otoku Guam: 77 potnikov je bilo ubitih, 17. pa ranjenih, od katerih marsikdo ne bo preživel zaradi hudih ran. Ranjence so prepeljali v bolnišnico ameriške vojne mornarice v Guamu. Gre za letalo «DC-6 B», ki je letelo na otok Midway z letalskega oporišča Clark na Filipinih. Tik pred nesrečo se ie letalo dvignilo z letališča pri Guamu, kjer je čakalo dve uri zaradi oskrbe z gorivom. Kmalu po vzletu pa je eksplodiralo in zadelo v neki hrib visok 200 metrov, štiri milje daleč oj ameriškega oporišča Agana. Na kraj nesreče so kmalu prispeli vojaki in gasilci ter rešilni av. tomobili. Reševalci so ugotovili, da ostanki letala niso bili cgoreli, le obe krili sta se zlomili. Nekatera trupla so ležala okrog 30 metrov daleč od letala. Ameriške oblasti so uvedle preiskavo. Iz seznama potnikov sledi, da ;e bilo med potniki 71 vojakov. Operacija «Sito» RIM, 19. — Med preiskavo zločina v Civitacastellana je policija izvršila operacijo »Sito* med prostitutkami in njihovimi izkoriščevalci. Rezultat te operacije je bila areta- cija petih moških in dveh žensk. Policija je ugotovila, da so aretirani moški odšli v Viter-bo in tam obiskali gostilne, bencinske črpalke, razne kmečke hiše in si ustvarili nekak glavni stan. Od tu so večkrat potovali na kontrolo »delovanja* skupine žensk, ki so se aržale okrog kraja »Le Fon-tar.elle*, kjer so bile porazdeljene blizu cest na skrivnih mestih, pod drevjem, pod šotori, velikimi dežniki itd. Žensk, ki jih je policija nadzorovala, je bilo seveja več, toda bile So bolj hitre od moških in so. skoraj vse zbežale, ko so prišli policaji, da bi jih aretirali. Gre za osebe stare od 26 do 31 let. «Blousons noirs» proti «BIuc jeans» PARIZ, 19. -— Neka dobro razvita 17-letna plavolasa Pari-žanka je povzročila krvav spopad med svojimi oboževalci, pripadniki «Blousons noirs» — cčrnimi jopiči« in «Blue jeans«. Policija, ki je za pretep zvedela, je aretirala 15 mladincev m jih izročila sodišču. Lepa Parižanka se imenuje Jackie. Pobegnila je iz pobolj-ševalnice v Rennesu i,n kaj kmalu v pariškem predmestju Bicestre spoznala tolpo «črnih ............................................................................................................................................................................................................................... um....um Strašne posledice neurij po vsej Italiji Posebno kjer je hudo je prizadeta bilo tudi več smrtnih žrtev Vodovje je podrlo nasipe in mostove, preplavilo ceste in železnice Prebivalstvo mnogih krajev se je moralo izseliti V Colomberi je železniški tir v reki (levo). V Boario Terme v> morali reševati goste iz hotelov, okrog katerih je bila glo boka voda (desno) BRESCIA, 19. — Deževje, ki se je začelo že pred dnevi, je v teh dneh zlasti prizadelo Val Camonico. 2e v petek je bil nad vsem področjem grozen naliv, ki se mu je v višinah pridružila še silna nevihta. Snežišča na Adamellu in na Cima Tre Signori so se stalila in proti dolini so začele pritekati ogromne količine vode ter polniti reko Oglio. Voda je marsikje stopila čez bregove ter povzročila strah med prebivalstvom. Drugod je podrla nasipe in preplavila mnogo zemlje. Naj hujša nesreča se je pripetila v kraju Paisco-Loveno ob rečici Allione. V petek zvečer pa se je utrgal plaz nekaj kilometrov od Lovena v višini 900 m. Plaz je zajel nekaj staj, v katerih je bila iiiiuiiiiiiiiimiimiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii Trije pred esesovci sodiščem Pomorili so čez 3000 oseb v taborišču Oranienburg ■ Sachsenhausen DUESSELDORF, 19. —Pred tukajšnjim sodiščem se je začela sodna razprava proti trem bivšim esesovcem, ki so pomorili najmanj tri tisoč o-seb v koncentracijskem tabo- Christian Marcjuand > Sp, ' X lilnii, c5r'eeak‘nJa beigijskega politika Henrija Spaaka) ----------- “ »Sladke prevare*, Toda režiser Lattuada, ki Je lilm dokončal, ima že sit-Bostj t cenzuro rišču Oranienburg-Sachsen-hausen. To so: August Hoe-hen, namestnik taboriščnega poveljnika ter Otto Boehm in Horst Hempel, ki sta bila člana uprave taborišča. Pravijo, da bo razprava trajala okrog 12 dni in zaslišali bodo 60 prič, ki so bile med vojno v taborišču. Obtoženega Hoehena je pred leti že obsodilo neko sovjetsko sodišče, toda pozneje je bil pomiloščen in se je pred štirimi leti vrnil v Nemčijo. Iz Neaplja pa poročajo, da je v Gaeti zaprt bivši esesov-ski major Herbert Kappler, ki spada med tiste zločince, ki so zakrivili pokol antifašistov v znamenitih Fosse At-deatine pri Rimu. Zločinec pravzaprav ni v zaporu, temveč v bolnišnici vojne mornarice v Piedigrotti, kjer so mu do danes zdravili zobe: napravili so mu novo protezo, nato pa so ga ponovno odpeljali v vojaški zapor v Gaeto. • —«»---------------- Protiraketni teleskopi PASADENA (Kalifornija), 19. — Ameriško letalstvo bo začelo graditi posebne vrteče se teleskope, ki bodo obešeni na balonih, katere bodo po-siali 32 km visoko, da bi mogli tako opazovati sovražne izstrelke. S prvimi poskusi bodo začeli prihodnje poletje. Za pozneje pa predvidevajo ureditev svetovne mreže takih teleskopov, ki bodo lahko sprejemali sončne žarke, ki jih bodo odbijali sovražni izstrelki, ko bodo oddaljeni več sto milj. goveja živina, ki bi jo bilo treba rešiti. Na pot se je v soboto zjutraj odpravilo 19 ljudi, ki so si bili večinoma v sorodu. Toda utrgal se je drugi plaz, ki jih je odnesel s seboj. Devet jih je pri tem izgubilo življenje, treh pa še niso našli, a gotovo so mrtvi. Sedem se jih je komaj rešilo, toda tudi njihovo stanje je resno. Ker je bila vas zaradi plazu izolirana od ostalega sveta, se je za nesrečo pozno zvedelo. Na mesto nesreče so potem odleteli helikopterji iz Linate. Prvi veliki helikopter bi lahko naložil vse ranjence in jih odpeljal v bolnišnico. Toda s krilom je zadel v električno napeljavo in moral je zasilno pristati. Drugi helikopterji so bili manjši in v tem je že tudi nastopila tema. Reka Oglio je napravila ogromno škodo. Odnesla je daljše odseke državne ceste proti Tonalu in Mendoli. Podirala so se ogromna drevesa in stebri električne napeljave. V Cogno di Borno je plaz podrl ma.iben hotel. Nekaj domačih oseb in gostov je na skoraj neverjeten način ostalo pri življenju; med temi je tudi dete komaj petih dni. Ko so prišli iz hiše, so bili v poldrugi meter visoki vodi, ki so jo komaj bredli. Eden izmed gostov se je ponesrečil, ko se je spuščal po vrvi, ki so mu jo vrgli reševalci: padel je in si zlomil hrbtenično vretence. V kraju Colombera so prihiteli gasilci reševat nekaj oseb v hiši, za katero je obsta. jala nevarnost, da se poruši. Svoj veliki avtomobil so pustili na cesti. Toda kmalu ga je voda odnesla kot barčico in podobno se je zgodilo z nekim naloženim kamionom. V Boano Terme so morali iz hotelov >.n gostišč reševati številne goste, ko je voda okrog hotelov naglo naraščala. Prebivalstvo pa je ze tudi zajela lakota, ko so bile zveze pretrgane, trgovine v kraju pa preplavljene. Bregove so prestopile tudi druge reke kot Adda, Adiža, Ticino pa jezera Maggiore, d’Iseo in Como. Neurja so zajela tudi južnejše predele države in tudi Tibera in druge reke so prestopile bregove. Stanje se skoraj povsod ."e slabša, ker dež v mnogih krajih kar noče ponehati. Iz Trenta poročajo o poplavah rek Sarco in Noce. Za mostom Dimaro bo najbrž odneslo še most pri Monclassicu. Tudi Adiža je močno narasla. V Comu je voda jezera skoraj popolnoma preplavila Trg Cavour i,n promet je ob jezeru popolnoma rrekinjen. Kleti hotelov in hiš ob jezeru so polne vode. V višinah nad 2.300 m sneži. O snegu poročajo tudi s francoske Sinje obale: zapadel je še manj kot 30 km od morske obale. Slabo vreme s svojimi posledicami je povzročilo, da je mnogo prometnih zvez prekinjenih. Pravzaprav so bile vse železnice s severa na jug pretrgane. Danes popoldne so zopet vzpostavili zvezo na progi Firence - Rim, toda vlaki potujejo z zamudo ene ali dveh ur. Ni pa še vesti, da bi bile vzpostavljene zveze na progah Genova - Rim in drugih manjših. Narasle vode so povzročile mnogo škode tudi v Umbriji in Laciju. Namestnik poveljnika rimskih gasilcev inženir Ruggeri je izjavil, da so gasilci iz Rima in Civitavecchie v sodelovanju s karabinjerji in cestno policijo doslej našli na področju Tarquinie in Montalto di Castro šest trupel utopljencev. Med temi je tudi ženska z dvema otrokoma, ki so se nahajali na avtomobilu, ki ga je vodil mož. Ta je izstopil, da bi šel poiskat pomoč, ko je nenaden močan porast vode odnesel avtomobil s ceste. Vse tri osebe v njem so našle smrt. Na nekaterih cestah je blokiranih na stotine avtomobilov, marsikje jih je pa voda odnesla s ceste. Oton Habsburg hoče le 49 milijonov DUNAJ, 19. — Tednik «Wie. ner Montag« objavlja izjavo Otona Habsburškega, da ne bo tožil avstrijske države ali pa se obrnil na komisijo za pravice človeka v Strassbur-gu zaradi svojih posestev. De. jal je; «Meni gre samo za lond družine Habsburg, ki ga je ustanovila Marija Terezija z delom tistega denarja, ki ga je v zakon prinesel njen mož Franc. Letna renta tega imetja znaša 1,5 do 2 milijona šilingov (37-49 milijonov lir), ki bi morala biti razdeljena med 124 članov habs-burško-lorenske družine.« Za habsburški zaklad pa je dejal, da ga ni in da ga nikoli ni bilo, kajti »Habsburžani niso -— za razliko od drugih cesarjev — nikoli nosili svojega denarja v inozemstvo; samo enkrat je Franc Jožef poslal 2.000 funtov šterlingov v London za potovanje cesarice Elizabete na Škotsko«. Končno je dejal, da upa, da bo v kratkem prišel v Avstrijo, saj so njegove tri hčerke že dorasle za šolo in (depo bi bilo, če bi jo obiskovale v svoji domovini«. jopičev«. Njen poglavar, Pier-rot, jo je vzel pod svojo osebno zaščito. Toda nekega dne se je vanjo zaljubil poglavar tolpe «Blue-jeans», Michel D., ki je deloval v sosednem okraju Porte a’Ivry. Zbral je svojih 12 podložnikov i,n z njimi vdrl v okraj Bicetre ter vpričo Pier-rota in drugih dveh «Crnih jopičev« lepotico ugrabil. Jackie pa je že naslednjega dne zbezala in se vrnila k Pierrotu. Michel D. je takoj organiziral drugo ekspedicijo, toča znašel se je pred Pierrotovim samokresom, iz katerega je bil tudi ranjen. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico in mu komaj rešili življenje. Pierrot se ie sam javij policiji, ki je kmalu. zvedela, da je spopad povzročila lepa Jackie. Policaji so jo aretirali .skupaj s 16 mladeniči. O tem primeru mladinskega kriminala bo imel priliko razpravljati prvi evropski kongres za mladinsko psihiatrijo, ki je začel pravkar zasedati v Parizu. DRZEN ROP SREDI PARIZA Kraja diamantov za 300 milijonov lir PARIZ, 19. — Pariškemu draguljarju Tenenhausu so danes popoldne pri belem dnevu ukradli vrečico z diamanti, ki so veljali nič manj kot tri sto milijonov lir. Drzna vlomilca sta vdrla v draguljarjevo stanovanje v tretjem nadstropju elegantne stavbe v središču Pariza, v Ulici Lafayette. Z orožjem sta trgovca prisilila, da ;e Odšel v posebno sobo, ki sta jo zaklenila, nato sta pobrala diamante in zbežala prej kot je draguljarju uspelo obvestiti policijo. Oropanega trgovca je nekdo samo nekaj minut pred vlomom po telefonu obvestil, da ga bo kmalu obiskal. Zato ni rič hudega slutil, ko je zagledal na vratih svojega urada dva elegantno oblečena človeka, s katerima se je spustil v pogovor in kaj kmalu ugotovil, da se kar dobro razumeta na diamante: zahtevala sta namreč, naj jima pokaže dragulje neke posebne vrste. Ko pa je Tenenhaus odprl svojo blagajno in se obrnil, se je znašel pred dvema samokresoma. Tenenbaus je zelo znan med trgovci diamantov. Za oba vlomilca pa pravijo, da sta Alžir-ca, BB mora krotiti dva huda petelina PARIZ, 19. — Brigitte Bardot je dokončno sklenila, da se bo ločila od svojega moža Jacquesa Charriera: svojemu odvetniku je že naročila naj ukrene vse potrebno. Ko tiskovne agencije poročajo o tej ločitvi, ki nikogar ne preseneča, dodajajo, da je B.B. v nedeljo izzvala hud pretep med svojem možem in igralcem Samijem Freyem. Spopadla sta se kar na cesti, pred nekim barom v pariškem predelu Saint-Germain-des-Pres, Pravijo, da je bil prizor zelo podoben prizorom iz filma Divjega Zapada. Slav. ni igralki je končno uspelo spraviti oba igralca v svoj luksuzni avto in ju naglo odpeljati izpred radovednih oči množice, ki je bila priča pretepu. Toda tudi v avtomobilu razgreta mladeniča nista prenehala z medsebojnim obdelovanjem. Pravijo, da je Sami Frey zaročen igralke Pascal Audret, toda istočasno mu je ugajala tudi B.B. n narobe, kar pa njenemu Jac-quesu ni bilo prav. Zato se je kratko in malo z njim spo. prijel. Oropali so blagajno za 37 milijonov lir PARIZ, 19. — Štirje vlo- milci so v nekem rudniku Alzacije, v Wittenheimu, ubili nočnega čuvaja z brzostrelko in odnesli 37 milijonov lir, ki so bile namenjene za plačo rudarjem. Napad so izvršili medtem ko je čuvaj z nekim uradnikom pripravljal plačilne ovoje. Uradnika so roparji hudo ranili. Danes pa je policija vse štiri roparje aretirala. IIUHIIIllllltlllllltll llllllIlllllltlllHIIIIIllltllllllillllllll Mllltllf IIIIIMIIIIIIItllllltll II MIIIIIIIIIIIIIIIHIIllIMf ItMllllllllllliltllltll llltlllMIIIIIIIIIH Hlinit Pet otrok na Poljskem ubitih ob eksploziji VARŠAVA, 19. — Tudi na Poljskem je še marsikje kak nevaren ostanek orožja in mu-nicije iz zadnje vojne. V vasi Pole R?kowskie so otroci našli granato iz zadnje vojne. Niso se zavedali, s čim imajo opravka in granata se jim je zdela zanimiva. Toda zgodilo se je, kar se mora skoraj nujno zgoditi ob neprevidnosti pri takih predmetih: granata je eksplodirala in posledice so bile sil- no žalostne. Štirje dečki in neka deklica v starosti od 12 do 14 let so pri nesreči izgubili življenje «»------- Ne le v Dalmaciji... TRAPANI, 19. — Na podlagi vesti iz Tunisa se lahko u-gotovi, da italijanski ribiči ne lovijo na nedovoljenih področjih samo ob jugoslovanski o-bali v Dalmaciji, temveč tudi ob obalah Tunizije. V Mazara del Vallo je danes priplula ribiška motorna ladja «Nuova Speranza«, ki so jo z nekaterimi drugimi ribiškimi ladjami iz Mazare pridržale tunizijske oblasti zaradi nedovoljenega ribolova. «Nuova Speranza« je lahko odplula domov šele, ko je njen lastnik izplačal nič manj kot 3 milijone lir. V sredo pa se bosta verjetno vrnili še dve naplenjeni ladji: »Nicoletta« in ((Franca Tumbiolo«. Vse ladje bodo morali temeljito popraviti. Ni bilo hudih posledic za Maria Del Monaca Pred dnevi se je tenorist Mario Del Mona-co laže ponesrečil z avtomobilom v bližini Lienza. Toda filmska družba, s katero je vezan, je sporočila, da je Del Monaco, ki se nahaja v Salzburgu, že prebolel posledice te ne. sreče in da bo lahko že danes pričel delo pri filmu «Zadnji akord« pod režiserjem Wolfgan. gom Liebeneinerjem. Ko bo končal delo pri filmu, bo odšel na koncertno turnejo na Dunaj'in v Nemčijo. Za vsakogar ni tako pri vojakih Ze davno znana resnica je, da vojaško življenje ni za vse enako. Tudi v Franciji ne. Jac-ques Charrier, mož, Brigitte Bardot, je zaradi ((živčnega zloma« ali ne. česa podobnega prišel lepo domov; bil je začasno odpuščen, toda taka začasnost, lahko dolgo traja. Ce bi bil Jac-kues Charrier navaden kmečki ali delavski sin, bi ga pri vojakih kaj kmalu »ozdravili«, ne pa da bi ga pošiljali domov. Toda sedaj je v francoski vojski drugi primer takega vojaka, ki mu je vojaško življenje nemogoče; to je Yves Mathieu Saint-Lau-rent, naslednik Christiana Diora. Sedaj leži v bolnišnici in ob postelji ima tri zvonce, s katerimi lahko naravnost pokliče višjega zdravnika, dežurnega zdravnika ter nočno bolničarko. Policaj v civilu pa straži pred vrati sobe v drugem nadstropju, kamor so prenesli Saint-Laurenta. Ta soba je na. vadno rezervirana za častnike. Mladi «krojač» ne sme dobivati obiskov, samo njegov najboljši prijatelj, Pierre Berger, bivši tajnik kiparja Bernarda Buffeta, sme k njemu. Psihiatri bodo sedaj odločili o nadaljnji usodi bolnika: ali bodo ugotovili, da ni nič posebno bolan in bo moral lepo v vojaško oporišče Beni-Mes-sous v Alžiriji, kjer ga že nekaj časa pričakujejo, ali pa bodo z njim naredili kot z Jacque-som Charrierom, to se pravi, da ga bodo začasno pustili domov. Ciganska kraljica v Franciji je umrla Umrla je Emiliens Kralovitch, «mama» ali »Kraljica« ciganov v Franciji. Nekaj časa so jo «zdravili» v šotoru, ker pa se ji je stanje poslabšalo, so jo prepeljali v bolnišnico v Lunevillu; predvsem je zdravnik tako zahteval. Ze nekaj dni Emiliens Kralovitch ni mogia več uživati hrane in niti kaditi pipe. Imela je 54 let in sledila je Colum-bi Carlos, ki je umrla pred 18 meseci v Dom-baslu. Med cigani je zavladala velika žalost, ko so zvedeli za smrt ((kraljice«. Cigani svojo vladarico zelo spoštujejo. Dna je odgovorna za svoj rod in njej je tudi zaupana blagajna, tako da lahko pomaga, če ka. terega od ciganov prizadene nesreča; kak proces in obsodbo štejejo cigani med nesreče. ((Kraljica« pa je v mnogih primerih tudi raz-sodnica med cigani. Da je njih «kraljica» umrla v bolnišnici, ni bilo nič kaj všeč ciganom. Emiliens Kralovitch je že ležala v svojem šotoru blizu ognja in uglednejši moški so bili noč in dan pri njej. Po stari ciganski navadi se niso več brili, odkar je kraljica zbolela. Čakati bi morala, da ozdravi ali umre, da niso vmes posegli orožniki in poskrbeli za prevoz v bolnišnico. In ciganom ne gre v glavo, čemu je bilo treba, da gre v bolnišnico in tam umre, ko Pa bi lahko umrla tudi v svojem šotoru, sredi svojega ljudstva. SBMaHSS Italijanski nogometni pokal 1959-60 turinski enajstorici Po zaslugi odličnega Johna Charlesa Juventus premagal Fiorentino 3:2 (2:2) Odločilni gol je padel šele v podaljšku igre - Sivori izključen iz igre - Sodnik ni priznal upravičene enajstmetrovke Juventusu ki je dosegel ' STRELCI: v 10’ Charles, v 44’ Montuori; v drugem polčasu: v 15’ Da Costa, v 28’ Boniperti; v podaljšku: v 6’ avtogol Michelija. JUVENTUS: Vavassori; Burelli, Sarti; Emoli, Cervato, Colombo; Nicole, Boniperti, Charles, Sivori, Stacchini. FIORENTINA: Sarti; Robotti, Castelletti; Micheli, Or-ran, Marchesi; Hamrin, Montuori, Da Costa, Milan, Petris. SODNIK: Righi iz Milana. GLEDALCEV: 70.000. MILAN, 19. — Za določitev zmagovalca v finalnem srečanju za italijanski pokal 1959-60 nista zadostovala d/a regularna polčasa, temveč je bilo potrebno poslati obe e-najstorici ponovno na igrišče. Potrebovali so tako 120 minut igre, da so prišli do zmagovalca, ki je v tem primeru Juventus. Tako je pokal pripadal Juventusu, toda lahko se reče, da je morala Fioren-tina kloniti le zaradi nesrečnega avtogola. Zmaga Juventusa je zaslužena, še posebno, ker je moralo moštvo igrati od 18’ drugega polčasa dalje z desetimi igralci. Sodnik je namreč izključil Sivorija iz igre. Sicer je do Sivorijevega izpada prišlo po njegovi krivdi, ker ni hotel priznati enajstmetrovke, ki bi povedla milansko moštvo v vodstvo. Prvi polčas se je zaključil z enim golom na vsaki strani. V začetku drugega pa se je ritem igre povečal in vse je kazalo, da so igralci Juventusa bolj sveži. Zato njihovi napadi so bili zelo nevarni in večkrat so zmedli florentinsko obrambo. V 18’ je Nicole s posrečenim predlož-kom poslal žogo Charlesu, ki je stekel z njo proti golu. Micheli mu je sledil in mu je skušal preprečiti strela, toda Charles je bil kakor tank in se ni zmenil za nasprotnika. Ko je Micheli spoznal, da ni več rešitve, je velikana spotaknil in ga tako spravil na tla. Sodnik, ki je bil na drugem koncu igrišča, je stekel proti beli piki in kazal s prstom nanjo. Bilo je jasno, da gre za enajstmetrovko In Juventusovi igralci so že postavili žogo na določeno mesto Toda kot vedno, so se florentinski igralci zbrali okoli sodnika in protestirali. Righi ni vedel kaj storiti in se je šel posvetovat s stranskim sodnikom. Ko se je vrnil na igrišče, je spremenil prvotno misel in je dekretiral samo kazenski strel. S tem je razburil ne samo občinstvo, ki ga je »nagradilo* z žvižganjem, temveč tudi igralce in še posebno vročega Sivorija. Tega ni bilo mogoče več pomiriti in ko je sredi igre zadel z žogo sodnika, je sma tral to kot žalitev in je vročekrvneža poslal v slačilnico. Po tem dogodku je bil položaj Juventusa na igrišču slabši kot pr^j: znašel se je tako z desetimi igralci in to po krivdi sodnika. Ta bi moral namreč prisoditi enajstmetrovko in zadeva bi bila rešena. V tem primeru ne bi niti prišlo do Sivorijevega izpada. Domačini so prvi prišli v vodstvu po zaslugi Charlesa, ki je v 10’ presenetil Sarti-ja. V vodstvu so ostali skoraj do konca prvega dela i-gre, ko je Montuori tik pred sodnikovim žvižgom dosegel izenačenje. V drugem polčasu pa so florentinski igralci prišli z Da Costo v vodstvo toda Boniperti je znal doseči ponovno izenačenje. Igra se je tako končala neodločeno. Iz tekme pa bi moral iziti zmagovalec, zaradi česar je sodnik poslal igralce ponovno na igrišče in se odločil za dva podaljška. Stanje na igrišču je bilo precej izenačeno, a Micheli je imel smolo, da je hotel prestreči Bo-nipertijev ne preveč nevaren strel, s čimer je presenetil Sartija, ki ni utegnil ustaviti žogo. S tem avtogolom so igralci Juventusa prišli v vodstvo, katerega so obdržali do konca. Od Juventusa in Fiorentine se je pričakovalo mnogo več. Lahko rečemo, da sta obe e-najstorici nekoliko razočarali. Za Juventus vemo, da ima že preizkušen okvir, toda ni še našla pravega Sivorija, ki je bil v lanskem prvenstvu sl<čipno s Charlesom najboljši mož in je tudi dosegel največ golov. V nedeljo je namreč Sivori večkrat s preigravanjem drugih preigral ... samega sebe. Popolnoma pa je v vrstah Juventusa odpovedal Nicole, medtem ko se je Boniperti le tu pa tam izkazal. Brez dvoma najboljši je bil srednji napadalec Juventusa John Charles dva gola. Fiorentina ni popolnoma razočarala. Poznalo se ji je, da še ni pripravljena, predvsem ker Da Costa in Milani, to se pravi dva novinca v vrstah florentinske enajstori-ce, še nista vigrana. Na svoji strani je imela sicer srečo, katero pa ni znala izrabiti. Ni izključeno, da se je to zgodilo predvsem zaradi negotove forme Hamrina in stare, že večkrat kritizirane navade Montuorija, da zavleče igro namesto, da bi pomagal ustvariti hitrejši tempo. Pohvale vreden pa je trud Petrisa, ki je skušal najti prostega Milanija. Slednji je znan po svojih strelih, toda je še mlad in kot pravijo, mora še »dozoreti*. Dejstvo je, da Fiorentina ni znala izrabiti številčne pre- ljala odlične priložnosti. Prav zaradi tega je izgubila tekmo in s tem pokal, katerega je Juventusu izročil minister Folchi. Še nobeni enajstorici se ni posrečilo, kot se je zgodilo Juventusu, da bi si dvakrat zapovrstjo priborila to zlato lovoriko. To je pač dokaz, da je moštvo v belo-črnih dresih najboljše od vseh in da je pokal pripadal tistemu, ki si ga je najbolj zaslužil. Iz Vidma največje presenečenje turnirja za letošnji italijanski pokal Triestina-Udinese 1:0 (1:0) Edini gol dneva je dosegel iz razdalje 25 metrov Rebizzi - Odličen dan vratarja LuisoM STRELEC: Rebizzi v 21’ prvega polčasa. UDINESE: Dinelli (Bertossi); Del Bene, Valenti; Gia-comini, Sassi, Segato; Bagnoli, Tinazzi, Meroi, Menegotti, Canella. TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Maran-gon, Degrassi; Trevisan, Rebizzi, Demenia, Sadar, For-tunato. SODNIK: Butti iz Coma. GLEDALCEV: 2.000. Zmotili smo se, ko smo me-;---------- r-;!i. da je usoda Triestine v srečanju z Udinese zapečatena in da gre samo za vprašanje števila golov. Zmotili smo se, ker so Tržačani presenetili v Vidmu in se vrniii domov s pičlo sicer, a toliko bolj vredno zmago, s katero so izločili iz turnirja za italijanski pokal 1960-1961 moštvo, ki ni med zadnjimi v A ligi. Priznati je treba, da so tržaški igralci prijetno prese- moči in vrhu tega še zastre- Začetek jugoslovanskega nogometnega prvenstva v vseh ligah Prva presenečenja v I. in II. zvezni ligi Porazljubljanskega V slovenski conski ligi izključitev treh Novogoričanov zaradi nediscipline V Jugoslaviji so v nedeljo oživela vsa nogometna igrišča. Začele so se namreč borbe ra točke v vseh ligah in čeprav je dež precej matij potek tekem, se lahko reče, da gledalcev ni pregnal iz nogometnih aren. V Drvi zvezni ligi je največ ji uspeh dosegla Vojvodina, ki si je šla po zmago nič manj kot v Zagreb k nevarnemu Dinamu. Tega poraza domačinov ni nihče pričakoval, toda Vojvodina je v nedeljo zares lepo zaigrala. Njen napad je bil u-činkovit, medtem ko je bil vratar Dinama Irovič skrajno ne- Za tretje in četrto mesto Lazio-Iorino 2:1 (2:0) Za domačine je oba gola dosegel Rozzoni, za goste pa Mazzero STRELCI: v 18’ in v 23’ Rozzoni; v drugem polčasu: v 41’ Mazzero. LAZIO: Lovati; Lo Buono, Del Gratta; Carradori, Janich, Fumagalli; Bizzarri, Ferrario, Rozzoni, Pozzan in Mattei. TORINO: Soldan; Sesa, Geraudo; Bearzot, Bessi, Balle-ri; Cella, Mazzero, Gualtieri, Ferrini, Crippa. SODNIK: Francesconi iz Padove. RIM, 19. — V srečanju za tretje in četrto mesto za italijanski pokal 1959-1960 je moral Torino prepustiti zmago Laziu. Tekma, ki je privabila na igrišče nekaj več kot 10.000 gledalcev, je razočarala. Le v začetku so bili domačini v premoči in so znali to spremeniti v dva gola, ki sta jima’prinesla tudi zmago. Zadovoljiv je bil tudi zadnji del igre, ko so Turin-čani skušali priti do izenačenja. Moštvo iz Turina, ki bo letos igralo v A ligi, je pokazalo, da pravzaprav še ni dozorelo za najvišje prvenstvo. Nasprotno, pa so domačini že precej pripravljeni in vse kaže, da bi njihov napad deloval boljše kot v lanskem prvenstvu. Začetek sam je bil precej len in šele v 11’ je bilo treba zabeležiti prvo resnejšo akcijo. Rozzoni se je pognal v napad in ker ga ni bilo mogoče drugače ustaviti, ga je nekdo zadržal za majico. Jasno je, da je sodnik prisodil kazenski strel in srednji napadalec Lazia je z močnim strelom presenetil vratarja Torina Soldana. Domačini so še enkrat povečali rezultat v 23’ po zaslugi istega Rozzoni-ja, ki je ravno tako z nepričakovanim strelom poslal žogo v Soldanova vrata. Gostje so se nato rešili zasede napadalcev Lazia in so postajali vedno bolj nevarni, toda vse do konca prvega dela igre jim smola ni dopustila, da bi prišli do zgoditka. Tega so dosegli šele v 25’ drugega polčasa, ko je Ferrini močno streljal proti Lo-vatiju. Ta je žogo samo odbil in hitri Mazzero jo je prisebno poslal v mrežo. Sicer so domačini z lahkoto nadzorovali nasprotnike, katere je gol spodbudil in so hoteli iti v napad, da bi dosegli izenačenje. Tega pa ni hotelo biti, pa čeprav je najboljši med njimi Ferrini tik pred koncem ostro streljal. Lovati se je tokrat le za las rešil in s tem pripomogel, da je zmaga ostala domačinom, ki so tako za Juventusom in Fiorentino zasedli tretje mesto na turnirju za italijanski pokal, ki se je končal v nedeljo. zanesljiv. Od Vojvodine se je posebno izkazal Veselinovič, ki je sam dosegel tri gole. Zanimivo jc, da je Dinamov igralec Jerkovič zastreljal enajstmetrovko. Novinec v tej ligi, Split, je moral okusiti na domačem terenu svoj prvi poraz. Zadala mu ga je enajstorica Partizana, ki je tako prišla domov z dvema dragocenima točkama. Slabše pa je bilo za Crveno zvezdo, kateri je v Veležu trdo predlo in je malo manjkalo, da se . i vrnila domov s porazom v žepu. Obe moštvi sta zapravili precej priložnosti, kar pa še posebno velja za domačine, ki so bili nadmočni v igri. Hajduk pa si ;e znal v Beogradu izsiliti neodločen rezultat, kar pravzaprav ustreza igri, ki sta jo prikazali obe moštvi. Morda je bil res Hajduk nekoliko boljši, toda Beograjčani so bili požrtvovalnejši. Reka pa je že v prvem dnevu prvenstva prišla do prvih dveh točk. Vso tekmo je bila Reka v lahki terenski premoči, vendar je bil napad slab in netočen, kar je omogočalo borbeni obrambi gostov učinkovito poseganje. Na splošno pa se lahko reče, da je bila tekma nezanimiva, a upoštevati je tudi treba, da so jo igrali pcv*- spolzkem in razmočenem igrišču. Rezultati prvega kola so sledeči: Dinamo-Vojvodina 2:4 (1:1) Split-Partlzan 2:4 (1:3) Velež-Crvena zvezda 2:2 (2:1) Beograd-Hajduk 1:1 (0:1) Reka-Vardar 1:0 (1:0) • ki nikakor ni mogel več priti I do besede. Rezultati II. lige: Sibenik-Odred 4:1 (1:1) Prolater-Lokomotiva 2:3 (1:1) Celik-Varteks 4:0 (0:0) Zagreb-Karlovac 4:1 (2:0) Zeljezničar-Sloboda 3:0 (1:0) Borac-Trešnjevka 2:5 (0:2) SLOVENSKA CONSKA LIGA Za to prvenstvo je vladalo precej zanimanja med gledalci, ki niso ostali razočarani. To pa po zaslugi nogometašev, ki so bili še kar razpoloženi in so v šestih tekmah dosegli 24 golov. žal, je prišlo tudi do neprijetnih incidentov, saj je moral sodnik na tekmi v Mariboru, kjer je gostovala Nova Gorica, izključiti kar tri igralce. Goričanj so se v Mariboru zagrizeno borili, toda posvečali so več pozornosti obrambi kot napadu. Proti koncu tekme so zaradi tega izgubili tudi živce in je rnorai sodnik Orel iz Celja izključiti zaradi nediscipline tri igralce gostov in sicer Gorjana, Mozetiča in Uršiča. S tem je bila usoda gostov zapečatena in so morali zapustiti igrišče s težkim porazom Največ golov pa je padlo Kranju, kjer so bili domačini nevzdržni. Moštvu Nafte so nasuli v mrežo 8 golov in to kljun temu, da so slednji kar zadovoljili c svojo igro. Igralci Triglava so bili v prvem polčasu samo enkrat uspešni, v drugem pa je postala igra prav zaradi njihovih napadov zanimivejša in domačin; so v kratkem času dosegli največji rezultat prvega kola tega prvenstva. Rezultat nedeliskih tekem: Maribor-Nova Gorica 5:2 (3:2) Slovan-Sobota 1:1 (1:0) Ilirija-Ljubijana 1:0 (0:0) Rudar-Kladivar 2:2 (1:0) Olimp-Krim 2:0 (1:0) If. ZVEZNA LIGA V tej ligi sta že v prvem dnevu Lokomotiva in predvsem Trešnievka poskrbela za presenečenje. Od novincev pa se je posebno izkazal Čelik s precejšnjo zmags> nad Varteksom, medtem ko se je za ljubljanskega Ugaša Odreda končalo v Šibeniku precej slabo. Ljubljančani so igrali v Šibeniku podrejeno vlogo in to zaradi ostrih napadov domačinov. V 17’ je ljubljanski vratar Novak napravil prekršek, katerega je sodnik kaznoval z enajstmetrovko. Po zgoditku ‘ se Ljubljančani znašli in so nevarno vgrožali vrata šibeniške-ga vratarja Miloševskega, katerega ie Oblok v 39’ tudi presenetil z ostro žogo. ki je obtičala v mreži. Po odmoru so imeli dtmačini ponovno pobudo v rokah in so z dvema goloma zapečatili usodo Odreda, PLAVANJE vanskega, Sainijeva pa, ki je prišla druga na cilj, italijanskega z 2'28”2. Na ostalih progah so zmagali: Perondini (Milan) na 100 m hrbtno (moški), Bianchi (Trst) na 100 m prosto (moški), Trevisan (Trst) na 100 m prsno (ženske), Cecchi (Fiat) na 100 m metuljček (ženske). V ženski štafeti 4x100 m prosto je zmaga pripadla Fiatu s časom 4’49’’8. TOTIP J. — 1. Esculapio X 2. Antipasto 1 2. — 1. Buccia 1 2. Tolstoi 2 3. — 1. Jackson 1 2. Merano 2 4. — 1. Tamara II 1 2. Tarn X 5. — 1. Menzala 1 2. Acanto 2 6. — 1. Ada Kal« X 2. Wellgunda 1 Kvote: 12 — 248.819 11 — 56.912 10 — 5.721 lir KOLESARSTVO Novi italijanski in jugoslovanski rekordi v Solitu SPLIT, 19. — Mednarodno plavalno srečanje za Jadranski pokal, ki je bilo v nedeljo v Splitu, se je zaključilo z zmago Fiata iz Turina pred Trstom, Jadranom in Milanom. Med prvim onem mitinga so bili zrušeni nekateri rekordi, kar se je ponovilo tudi v drugem dnevu, ko je Jadranova štafeta 4x100 m mešano postavila s časom 4’31”4 nov jugoslovanski rekord. Tudi v plavanju na 200 m prosto za ženske sta padla dva rekorda: Zajerie. va. ki je bila prva, je s časom 2’26”6 postavila jugoslo- V Parizu zmaga Baldmija (It.) PARIZ, 19. — Italijan Er-cole Baldini je v nedeljo zmagal na kolesarski dirki za .(Veliko nagrado narodov«, Baldini je prevozil 101 km dolgo progo v času 2 ur 23’ 8”7, s povprečno hitrostjo 42.334 km na uro. Drugi je bil Belgijec Vloeberghs, ki je privozil na cilj z zamudo 8’ 54”. Lanskoletni zmagovalec Italijan Moser je zasedel šele 12. mesto. Kljub odličnemu času pa Baldini ni izboljšal rekorda proge, ki pripada An. quetilu. # # # RIM, 19, — Giuseppe Falla-rini je v nedeljo zmagal na XIX. krožni kolesarski dirki po Laziu. Igr.isev kolesar je p.evozil progo s povprečno hitrostjo 34.489 km na uro. Vrstni red na cilju je bil s’edeč: 1. Fallarini Giuseppe (Ignis), ki je prevozil 244,500 km v 7.05’IG". 2. Favero Vito ( Atala) z zaostankom 1’40”, 3. Defilippis Nino. 4. Conterno Angelo, 5. Ronchini Diego, 6. Velucchi Nello, 7. Barale Germano, 8. Nencini Gastone, 9. Imerio Massignan itd, netili. Njihova igra še ne sme prevariti nikogar, toda v nedeljo so pokazali, da znajo igrati tudi z ... možgani. Videmski stadion je bil bolj podoben bazenu kot nogometnemu igrišču in blato ter luže vode sta precej zavirali žogo. Tržačani so to razumeli in se niso spuščali v nevarne in nesmiselne virtuo-zizme, pač pa so si naglo podajali žogo in jo pošiljali proti vratom nasprotnika. Sicer so šli Tržačani v Videm s točno določenim programom : držati čimbolj zaprto obrambo in prepustiti napadalne akcije le trem ali včasih tudi štirim igralcem. Morda so s tem sistemom presenetili Videmčane, ki se nikakor niso mogli znajti v... vodi njihovega igrišča. Triestina je , prestala prvo težjo preizkušnjo, vendar še ni mogoče trditi, da je stoodstotno zadovoljila. Nekaj napak je bilo vidnih, a v glavnem se je videlo, da je Brach proti svoji stari navadi prišel že do zadovoljive forme in da je novinec v tržaških vrstah Bernard dobro čistil pred vratmi Luisona. O vratarju pa se moramo pohvalno izraziti, ker je Luison v nedeljo branil vse, tudi najtežje in najbolj nevarne žoge s paradami, ki so bile odobravanja vredne. Trevisanove oči pa so bile uprte predvsem v Marangona Hotel je videti kako se bo ta igralec obnesel na središču krilske vrste. Ma-rangon ni razočaral. 2e zaradi svoje visoke postave je prevladoval na igrišču in igralec je bil vedno gibčen, tako da je prišel vedno do žoge pred svojim direktnim nasprotnikom. Tudi ko je bilo treba odbiti usnje z glavo, se je fant dvignil nad vsemi. V napadu se morda edino Demenia ni znašel v blatu. Demenia je znan zaradi svojih fines, ki se obnesejo na suhem igrišču, a jih ni mogoče izvesti na blatnem. Vseeno pa je dal svoj delež. Najbolj gibčen in živahen pa je b:l Fur-tunato, ki je večkrat zmedel obrambo Videmčanov. Za Re-bizzija pa lahko rečemo, da prihaja vedno bolj v formo in da je posebno zaradi svojih ostrih strelov zelo nevaren. Tak je bil tudi v nedesjo, ko je iz daljave 25 metrov poslal v mrežo tako žogo, da jo je vratar Videmčanov opazil šele, ko je bila že za njegovim hrbtom. Brez dvoma je Triestina že na dobri poti in ni izključeno, da bosta v nedeljo odsotna Frigeri in Reina še precej doprinesla k boljši in uspešnejši igri tržaške enaj-storice. O Udinese lahko rečemo, da so se igralci preveč .. . igrali. Preveč so namreč skušali preigravati, toda blato jim je zaviralo akcije Res ie tudi, in morda je prav v tem vzrok njihovega poraza na domačem igrišču, da so manjkali trije najboljši igralci, Bettim in Pentrclli v napadu in Taglia-vini v krilski vrsti. Igralci, ki so jih nadomeščali, namreč niso bili na njihovi višini, kar se je takoj videlo. Kadar pa je prišla priložnost, tedaj so Tržačani sprožili napade, s katerimi so večkrat zmedli ne samo obrambo nasprotnikov temveč so spravili v resno zagato tudi videmskega vratarja, ki je bil zelo negotov. Triestina je tako proti vsakemu pričakovanju in v nasprotju s prognozami izločila videmsko moštvo iz nadaljnjega tekmovanja za italijanski pokal. Sicer ne smemo misliti, da so igralci v rdečih majicah prišli do zmage zaradi boljše igre. To ne, pač pa zato, ker so znali izrabiti položaj in so prvi prišli do gola, kar jim je prineslo tudi zmago. Koliko je vredna Triestina pa bomo videli šele po prvih tekmah prvenstva v B ligi, ki se bo začelo v nedeljo. O poteku igre ni dosti povedati. Začetek je bil precej počasen in obe moštvi sta skušali odkriti šibke točke nasprotnika. Nevarnih napadov REZULTATI Triestina-*Udinese 1:0 Roma-*Napoli 2:1 Brescia-Lanerossi 5:4 Padova-Marzotto 3:0 Sambenedettese-*Spal 2:1 Como-Atalanta 3:2 Messina-*Cataniai 2:1 Sampdoria-Prato 7:6 Bari-Foggia 3:1 MHan-*Alessandria 5:3 Bologna-Lecco 4:2 Inler-*Parma 3:1 . <)i» DfvC&" skoraj ni bilo do 2 polčasa, ko je sodnia r Triestini kazenski _ str bizzi je postavil *ogyi(iel0č3-25 metrov od vrat j( nov in je streljal. ^ šla kot naboj PusK ^ in nost v spodnji del se ustavila v mrezl- ,0, se protinapadov ni manJ!ji0 res-Videmčanom ni pOS^žačano'r-no ogrožati vrat ^ In to po zaslugi Luisona, ki je bu Ui d« mestu in v takem pe mu verjetno nobena bi šla mimo. Trzaš ? se je še posebno iz tudi radami, ki so nav navija" maloštevilne videms pkflj Tržačani so imeli n ^ ^ ffi- nut pred koncem P^**stl V časa še izredno Prl . .n0 V tero je Rebizzi pr1 ustavil® rabil. Toda blato Je žogo in rešilo Udm« j#j s» ga gola. Tudi d° uoin«^ imeli dve izredni P .g> d* toda tokrat ni bila gtrele’ bi ustavila njihove Qit temveč vratar LU1S po)J; krat je tržaški vratar ^ zal svoje sposobno pn dopustil, da bi sla ... vodi. KONJSKI BENETKE, 19- ■ kapetan Raimondo ov8nju __ Italii. e danes zmagaj v tek ,ey« nagrado Sv. Marka- kv*i' vanje velja tudi iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiiii rvens' cija za svetovno Pr'- |||lN, Italijanski pokal 1960-61 Presenetljive izločita enajstoric iz prve li|? Sambenedettese in Como zmagala r,a Spalom in Atalanto do V ostalih tekmah za pokal 1960-1961 je tudi P^ jjjbft presenečenj. Pri marsikateri enajstorici so se P° ^ jjgo Pf' pri drugih pa se je izkazalo, da so že kolikor t-edell» pravljene za borbo za točke, Rimljani so si šli po zmago nič manj kot v Laurov brlog, to je v Neapelj. Sicer domačini niso razočarali, a imeli so to smolo, da so se znašli pred Romo v odličnem dnevu. Domačini so prvi šli v vodstvo s Tacchijem, toda smola je hotela, da je Schia-vone zakrivil avtogol. Šele v podaljšku igre je Lojacono dosegel zmagoviti gol za Romo, ki se je tako, plasirala za nadaljnje tekmovanje. Tekma med Sampdorio in Pratom se je precej zavlekla, ker se je tudi po dveh podaljških končala neodločeno. Zaradi tega so morali streljati enajstmetrovke in se to prinesle zmago Sampdorii. Tudi v srečanju Brescia-La-nerossi so morali igrati po-1 dališke, med katerimi so domačini končno le prisilili goste, da so klonili, pa čeprav le za razliko 1 gola. Sicer so gostje napravili vse, da bi ponovno izenačili, toda domačini jim tega niso dovolili. Padovanski igralci so našli v Marzotto šibkega nasprotnika. ki jim ni mogel nuditi resnega odpora. Kljub slabemu vremenu so bile akcije padnvanskih igralcev hitre in prijetne za oči, zaradi česar rezultat ni izostal. Presenečenje je pripravila tudi enajstorica Samhenedet- ki se bo začela ,A< X UU1 LCKIIIO - $ je bila precej gibeb1.^ mačini so bili bolj _csar J tudi odporni, zarad s0 je bila usoda mila di zmagali. u« ' Messina pa til- •„ tir zmago nič manj » teZsn nio. Ze po prvih 1 ^ J* je videlo, da so . g vljenLr ga. ostalo pa bo f.in \l_At ko si Milana, ki bodo itr neie Tako si mislil” dv< brc* jgri šli v prvi PrV.enS_tJi%l»i P$ . k»r dobro pnpra grišče. pri^V’1 Presenečenje Je . go» ^0 iz Bologne, ki?rt.ica, h j* Lecco. Ta enajst ^ l^r letos prvič igrala pokazala terega da bo *® jč8#‘ j. trd oreh.Bopvit'^ ' .ta'*V kakor niso mogli .'lija!1* .<1 vinca v najvišjem g i vt prvenstvu na ko1^ r^V zaključili srečanje ^ nend'0;vu so . nem času z ne1 ..vp »m,, dom. Sele v podaU1*, * 9,|» mačini prišli ma goloma, ki st >11 UU ~ -u f , ki pa*0 nainrej Demarco ****** ate ai* ea* a* »fc*06'3*«® sata® *£«****»-ase®5- oc o % c MATEVŽ KOMISARJEVI ZAPISKI Druga knjiga Dekleta so plesala, da so bila vsa potna OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO No, spet je bilo veselo v Tomšičevi brigadi! Po štabih Tomšičevih’ bataljonov je bilo pijače in kuretine. Borci so jedli kruh, slanino in gnjat. Intendanti so to področje zelo dobro poznali. Pa tudi ženske okrog Nove Štifte so skrbele, da so tomšičevci dobro živeli. Na Savinji peči je neka partizanka jokala, da je ne mara noben partizan, ona da pa ima zelo rada komandirja, veselega Tončk sl 18 ' aprila. Zgodaj zjutraj so zopet pritiskali Nemci od kamniške strani in od Gornjega Grada. Bojna črta Tomšičeve brigade se je vlekla skozi gozdove od Črnivca do Kranj-skccE r£ik opomnil • «Ti Darja, nikar ničesar ne obljubljaj. Če '1°®,, $)<. Di1J Veliko planino, se bom jaz učil Mozartovih skladu ^ je slišiš La Palomo, pa imaš obraz moker od solz-* 10