Naši dopisi. Iz Rusije 23. dec. 17. — Iz začetka Rusko-Turške vojske do današnjega dne se je v Evropi nagovorilo in napisalo toliko nenaravnega, da čitajoč v časopisih sporočila o govorih raznih državnih zborov, o odgovorih raznih ministrov, o govorih raznih diplomatov, o časnikarskih prepirih, o raznih interesih raznih držav in na-rodov, o tirjatvah raznih verskih in kulturonosnih interesov, nehote sam sebe prašaš: je li vse to plod slavnega 19. veka, ki je dosegel na eni strani najviše stopnje verske popolnosti, brez katere so ti nebesa na veke zaprta, v katera so tvoji očetje prišli brez nje, na drugi strani pa najviše stopnje kulture, katera si k zveličaoju pomaga brez nebes; ali smo se kar čez noč — mi, ki smo Evropa — vrnili za tisoče let nazaj v drevnost in smo postali Atenski trg, na katerem je modrost in politika jezik, in kjer toliko veljaš, kolikor si v stanu kričati ? Magjari, na primer, in drugi Avstrijski turkofili so vso lansko zimo obdelovali na vse strani temo, da Rusija v Evropi se ne more vojevati s Turčijo, ker ne sme čez Prut, kajti to je protivno Avstrijskim* interesom; potem so jej zapirali z Avstrijskimi interesi pot čez Aluto in Donavo, nazadnje čez Bal kane. Grof Andrassv je takrat trdil, da Avstrijski interesi nikdar ne dopuste, da bi se Srbija vmešala v vojsko; v poslednjih delegacijah, če nam je telegraf resnico sporočil, pa je on spet trdil, da tega nikdar ni rekel, in da je Srbiji le prepovedal v Bos ni j o stopiti. Črnogorce je Andrassv res pregnal s svojimi notami iz Hercegovine ter jih zdaj preganja iz Špice in Bara. Vladar Avstrijski je, kar je vsem vam Slovanom v Avstriji gotovo dobro dčlo, napil zdravico svojemu zavezniku, njegovi Magjarski podložni pa se drznejo bratiti s sovražnikom njegovega zaveznika in norč od veselja nad izmišljenimi Turškimi zmagami! V Angliji je kipel boj med liberalci in konservativci: konservativci grozč Rusiji z Angležkimi interesi, liberalci pa konservativcem tudi z Angležkimi interesi; ker so interesi te in une stranke Angležki interesi , se Angležkim ministrom ni treba posebno bati svoje opozicije; ti in uni žele doseči enak cilj, razloček med njimi je le veča ali manja zvijača. Mi v Rusiji smo prav zadovoljni s tem, da so v Angliji na krmilu konservativci; oni so Anglijo v Evropi izolirali, najhujši udarec so dali sami sebi takrat, ko so zavrgli Berolinski me- morandum. Angležki liberalci bi tega ne bili storili, ampak oni bi bili že z Andrassy evim projektom izvili Rusiji iz rok plod dolge diplomacije. Konservativci Angležki jadrajo bolj naravnost v vojsko z Rusijo. Ko> je Turčija zgubila v Aziji edino armado, katero je ondi imela, in najsilnejšo trdnjavo, v Evropi pa najumnej-šega polkovodjo in najhrabrejšo armado, je Angležki minister oglasil svetu, da Rusija je zadostila svoji vojni časti, mir da se tedaj lahko sklene, tem lože, ker podlaga miru je že gotova v sklepih Carigraške konfe-rencije! Čez malo dni potem se je Turčija obrnila do velikih Evropejskih vlad z noto, v kateri trdi ravno to, kar Angležki minister , ter povdarja , da jej ni jasno, zakaj da jo je Rusija napadla. Iz vsega je vidno, da Turško noto so v Londonu izmislili in napisali. Anglija tedaj zopet daje Turčiji potuho. Turška prošnja za m i r je tako prevzetna in surovo razžaljiva, da, ko bi vojske še ne bilo, bi se je bilo treba bati zavoljo te Turške nesramnosti. Mi^rii tedaj Še ne bo; treba bo še vzeti Ru-ščuk, Sumijo, Varno, Adrijanopelj. Kaj pa potem? težko če ne — Angležka vojska. Anglija po novejših sporočilih se silno oborožuje ter grozi, da, ako Rusija ne pristopi k novi konferenci, bo Anglija varovala svoje interese, to je, ona bo zasedla Carigrad in Egipt. Bo li s tem vojska končana? Ne verjamemo. Pišejo, da se Anglija zopet meni z Avstrijo. Andrassv je delegacijama objavil, da brez Avstrije nikdo ne more rešiti Turškega prašanja, Magjarski delegaciji pa posebej odkril, pravijo, tajoo take skrivnosti o svoji politiki, s katerimi so bili Magjari prav zadovoljni. Kdo razume vse to? So se Magjari morda tako spremenili, da hočejo zgrabiti Bosno proti želji Bošnjakov? ali Andrassv za hrbtom svojega vladarja sklepa zvezo z Anglijo ? Od druge strani je slišati, da, ko bi se Magjari vzdignili proti Rusiji in Srbiji vzdignili bi se vsi Avstrijski Slovani kot en mož proti Magjarom. Resnica je dandanes to, da Anglija ne more Evropejske koalicije napraviti proti Rusiji tako, kakor pred 23 leti. Ako Anglija zasede Carigrad in Egipt, osnuje se Rusko-nemško italijanska koalicija proti Angliji. Kakor Rusija ne more Bospora prepustiti Angliji, tako razen drugih Evropejskih držav posebno Francija ne bi mogla mirno gledati, kako Anglija gospodari s Sueškim kanalom in Egiptom. Italija nima več interesa potezati se za Angleške interese, ona je že dosegla, kar jej je manjkalo; a če jej še kaj manjka, tega ona ne more doseči v zvezi z Anglijo, Avstrijo in Francijo, ampak le z Rusijo in Pru-sijo. Z Rima in Milana je večkrat citati v Ruskih časopisih dopise, v katerih se Laški šovanizem liže Rusiji. Italija, katero je Avstrija vselej in povsod potolkla, je dosegla svoj cilj po milosti druzih držav; tako po beraški se ni nikdar nobena država osnovala, kakor Italija. In vendar jej še vedno nekaj manjka: v imenovanih dopisih se govori o Niči, o Tridentinu, o Trstu! Pozor, Slovenci! vi ste majhen narod, vendar menim, da imate tudi svoje interese, Laška politika pa ravno zadeva interese Slovenske. — Lahi govore o Trstur a oni ne mislijo samo na Trst, do katerega nimajo nikake pravice, ampak oni škilijo po vsem Primorji in celo po kosu Kranjskem: diši jim Postojnska jama in Idriško živo srebro. Oni o teh Slovenskih krajih govore kakor o deželi čisto Laški in motijo s tacimi dopisi Ruski narod tako, da lahko misli, da Lahi imajo res kake narodne pravice do teh krajev. Ruski narod dobro vč, kje živč Bulgari, Srbi, Hrvatje, Cehi, le o Slovencih skoro nič ne ve, razen malih krogov, ki so po naključni v dotiki s 5 ali 6 tukaj živečimi Slovenci. In kdo je tega kriv? Sami Slovenci. V 5 6 Roških časopisih , da ne omenjamo političnih sporočil, Be večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Ceh i je. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati?*' Al, gospoda! Saksonski Lužičani so narodič še manjši od Slovenskega, in vendar se čitajo včasih kaka sporočila o Lužičanih. Kaj Slovenci nimate nikakoršnih slovstvenih del, o katerih bi se dalo kaj povedati ? Vsaj imate vendar marljive „narodne čitalnice", imate „Matico", ki je že veliko lepih knjig na svitlo dala, imate ,,Glasbeno Matico", „Sokola", „dramatično društvo", „Mo-horovo društvo", imate mnogo časopisov , ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi prav druzega nič ne imeli, imate nekaj gora in dolin , mest in sel, o katerih bi Ruse lahko podučili, da se imenujejo Ljubljana, a ne Lai-bach, Kranj, a ne Krainburg, Gorica, a ne Gorz in tako dalje. Vsaj se vam menda ne manjka journalistov ,,ex professione" — kako da se ne zavedajo potrebe pisati na več strani? Gradiva različnega po gori reče-nem jim vendar ne manjka! Naj so jim nemški jour-nalisti na izgled, ki celi svet potapljajo s svojo kramo. Iz Rusije 24. dec. r/. — Danes vsa Rusija praznuje stoletni rojstni dan čara Aleksandra L, katerega Ljubljana pozna po kongresu 1821. leta. Največo slavo si je Aleksander I. zadobil s tem, daje 1>12. leta v Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim cesarjem drugo Napoleonovo armado pri Lipsiji ter vzevši Pariz Evropi uvedii novi red. Vrh tega si je on pridobil veliko hvalo svojega naroda z novimi šolami, višimi in nižimi, posebno pa z gimnazijami, katere je on vpeljal. K temu prazniku se je naš car A ieksander II., Osvoboditelj, vrnil iz Bulgarije v Petrograd. Ceremonijai praznika se je delil na tri točke: 1. Paoibida (=črua maša) v Petro-pavlovskem aoboru, to je, v cerkvi Petrograške trdnjave, v kateri počiva ranjki car; po panihidi je car položil na grob ranjcega veliko medaljo , vlito v spomin tega praznika; 2. v zitnnem dvoru praznična procesija; 3. v Mihajlovskem dvoru je car odkril podobe najslavnejših epizod carovanja Aleksandra L — Prebivalci Petro-grada so z nepopisljivim navdušenjem sprejeli svojega ljubljenega čara Osvoboditelja. Z ranega jutra so bili vsi stanovi na nogah, mesto okinčano s slavoloki, venci, zastavami, podobami čara. Ko je car stopil iz kolodvora , je zagromelo „ura!" iz tisoč in tisoč ust brezbrojnih množic naroda, po vseh ulicah je narod pel narodno pesem večidel z godbo. Car se je peljal v odkritih sanih po glavnih ulicah najprej v Kazanski sobor (stolno cerkev), v katerem je klečč molil pred podobo Matere Božje. Iz sobora se je odpeljal v zimni dvorec. Depeša opisuje molečega pred podobo Matere Božje vladarja s sledečimi besedami: „Na čelu vladarja so se risale globoke, težke misli, vendar pogled njegov, kakor vselej, je bil jasen, krotek, mil in prijazen." Se nisem poldrug Rimsk lustrum v Rusiji — a kaka sprememba v Ruskem narodu! Po pravici bi mogel reči, da vsako leto je desetletje v napredku. Vse je drugače, kakor je bilo, ko sem sem prišel; komaj je spoznati tisti narod , katerega sem takrat našel. Le en primer: V Moskvi je bilo takrat društvo, ki se je skromno imenovalo „Slavjanski komitet", komaj par sto členov je imelo s še manjšim podkomitetom v Petrogradu. Ofici-jalno to društvo ni bilo priznano, vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in podpiral to društvo, so bile „Mo8kovske Vedomosti"; vsi drugi časopisi so ga le zasmehovali ali celo vlado in narod hujskali nanj. Zdaj je to društvo že „Slavjanskoje Obščestvo", ofi- cijalno od vlade potrjeno, sto in sto tisoč rubljev gre leto in dan skozi njegove roke v podporo potrebnim Siavjanom; oficijalnih členov iz omikanih in viših krogov ima ono že na tisoče, a v mislih je tako rekoč ves Ruski narod člen njegov. Včerajšnji listi s;> nam prinesli podrobno sporočilo o tem, kako ste Avstrijski Slavjani praznovali našo Plevensko zmago. Dunajski dopisnik ,,Moskovskih Ve-domosti" začenja svoj dopis s sledečimi besedami : ,,Vmeate s Rosijej prazdnujet v padeuii Pievni ves Slav-janski mir (svet) svoj den radosti i slavi. Nastupajet važnaja, rešiteljnuja minuta v istorii Sfavjanskega mira, istotičeskuja epoha jego vozroždeoja. Sobitja govoret tak gromko i jasno, čto daže te, kotorije ne želali bi siišatj , vijnuždeni (=pnmorani) vnjatj jih golosu i eo-zaatj V8ju važnost pereživajemago nami momenta." Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Cehiji, je okončai dopis tako-le: „Slav-janski prazdnik toržestvovali i v Ljubljane, v Raguze, v Zemljine, v serbskih gorodkah i mestečkah po Vo-jennoj Granice. V istoričeskih sobitjah imenno to i so-stavljajet jih otličiteljnoje svostvo, čto 0Di prihodjat kak bi vnezapoo i zastajat kak bi vraspioh , no v ij z i j -vajut vsjudv (povsod) nepodgotovljenoje , a potomu — jistinnoje čuvstvo." V Gorici 26. dec. — Bog mi daj, da novo leto z ugodnejšim poročilom morem začeti, kakor je to, s katerim končam staro! — Dne 17. t. m. o poldne se je nek Poljak, g. Iv. Kuderlička, ki ježe več let tukaj in ki je bil množim družinam znan kot izobražen človek in kot privatni učitelj francoščine in drugih jezikov, umoril na pokopališči, na grobu svoje soproge; prehodil si je srce. Pisal je poprej pismo neki znani mu osebi in jej svoj namen naznanil. Tista oseba je tudi brž poslala nekega moža na pokopališče, da bi strašno dejanje ustavil; ali prišel je prepozno! — Prav tisti dan popoldne je nek do zdaj še neznan 10-14 leten pobalin lOletnemu realnemu učencu Punzengruberju peresnik ali nek tak nožič zabodel med rebra in mu pljuča prebodel. Ven dar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč — hoteli imeti jesti. Vratar jim pohlevno odgovori, da ob tisti uri (bilo je o času večernic) jim nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. ,,Mi smo lačni" — pravijo — vedno silniše — »dajte nam jestiu. „Ce ste lačni", odvrne vratar, „pojdite v gostilnico, mi vam ne moremo za zdaj nič dati'. „Nimamo denarja", odgovore predrzneži, „in samostani so za to, da nam dajo jesti'*. Vratar zgrabi tu neko piščal in zapiska. Na to dva nadležneža zdajci zbežita; vratar za njima vrata brž zaklene; tretji potepuh je ostal notri. Ko zunanja dva zapazita, da sta tovariša zgubila, prideta nazaj k vratam, po zvonita močno ter začneta milo prositi, naj bi jim vratar tovariša izpustil. „Nič ne bo," pravi vratar — „popred, — ko sem vas z lepa hotel odpraviti, niste hoteli iti; zdaj naj ostane ta le peštenjak tukaj". Se-le čez dolgo časa se je dal^ vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Skoda samo, da ni vprašal, kaj in od kot da so ti potepuhi. — Takih in enakih v i te z o v-klate že v je v našem mestu včasih vse polno, ne le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno, jako čudno!) služ-bico v pisarnici deželnega odbora. Mladi gizdalin se je brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva civilna policijska stražnika v deželno-od- 7 borovo pisarnico in napovesta gospodu diurnistu, da mora iti ž njima. Kdo je bil on, ki je naš kruh jedel? Bil je iz Padove doma in zavoljo neke velike goljufije ali tatvine pred 2—3 leti kot begun „in contumaciaru*4 obsojen! Kako ga je pa italijanska policija zavohala? Menijo, da tako-le. Bil je o somenji sv. Andreja tukaj nek grbec-godee iz Padove ia videl omenjenega znanega mu mladeniča v neki gostilnici; pravijo, da sta celo skupaj jedla in pila. In ta godec je znabiti v Padovi komu kaj pripovedoval o Goriškem znancu. Bival je pa tukaj pod krinko izmišljenega priimka. — Za zimsko kuhinjo za uboge so nabrale milostljive gospe nekaj čez 2000 gold; kuhinja je že odprta. — Slednjič še en košček „kulturkampfaa. Pred nekimi 14 dnevi je bil pričel tukajšnji jezuit o. T. ljudski misijon v Strasoldo-u (tik ital. meje v naši Furlaniji); imel je tudi že prvo pridigo. Kar naenkrat mu pošlje župan reč, da — menda vs ed ukaza okrajnega glavarja Grradiščanskega — ne sme govorov nadaljevati, češ, da nima Avstrijskega državljanstva. Treba pa vedeti, da je T. benečansk Slovenec, rojen v Videmskem okraji za časa Avstrijske vlade, od 1. 1866. ves čas v Avstriji, in je že brez števila krat po naših krajih pridigal, in je tudi v Lahih, nekaj dni prej ko v Strasoldo-u , pridigal v Ogleji. Znabiti, da ni o. T. 1. 1866 dopolnil kakih formalnosti glede izvolitve državljanstva Avstrijskega ali Italijanskega — ali da so to pomanjkljivost — če je res kaj tacega — zapazili šele zdaj — v 11. letu po zgubi Benečije, — to je čudno. P. S. Kar se tiče o. T. čevega državljanstva, je stvar že poravnana ; knezonadškofijski ordinarijat je podal namestništvu potrebnih pojasnil in o. T. — že spet pridiga v Viskonu (v Lahih). Iz podnožja Triglavovega 23. dec. — Predragim „Novicam" imam žalostno vest naznaniti, da je naš Bohinjski ustanovitelj sirarskih družeb, mnogocenjeni gospod župnik Jan. Mesar «a Bob. Bistrici, po kratki bolezni izgubil 20. dne decembra svojega 83 let starega, pri njem bivajočega, ljubljenega očeta. Pokop njegov 22. decembra t. 1. je pač jasno kazal, kako priljubljen je bil raojki Bohinjcem, ker iz vseh vasi treh far našega Bohinja so se udeležili ljudje vseh stanov, posebno pa gospodov duhovnov, ne le domačih, ampak še tudi druzih krajev. Nagrobnico: „Jamica tiha" so Bistriški pevci peli kaj izvrstno in ganljivo. Kako pa je sin g. župnik Bistriški s svojimi solzami namakal gomilo predragega mu očeta , to pač si misli vsak lahko, ki ve, kakošna ljubezen je vezala očeta in sina. Naj blagi mož v miru počiva! — Pri tem sem imel tudi priliko, Bistriško cer&veno petje že večkrat hvaljeno, opazovati; res, kar naravnost smem reči, da tacega cerkvenega petja, kakor je na Bohinjski Bistrici, morebiti nima nobena fara na deželi; hvala marljivemu učitelju gosp. Jakobu Mencingarju! — Kako se nam kmetom godi zastran gozdnih in pašnih pravic pod vodstvom tako imenovane „Kranjske obrtnijske družbe", Vam bodem poročal prihodnje leto, ako Vam ljubo. Kako pa veseli nase Gorenjce slišati Ruske zcnage nad Turkom, naj vam povem leto: Jaz pokukam včasih v kak časnik, in ker je ljudem to znano, dobivam, kamor le pridem , na cente vprašanj , ali ni že Turška zveriua do kraja posekana? Bog daj prihodnje leto posebni blagoslov rešiteljem slovanstva! Iz Motnika 30. dec. — Tudi pri nas stoji v prvi vrsti zmirom vprašanje: ali bodo Rusi skoraj Turka ugnali? In tako ima čitatelj časnikov na kmetih zmirom dosto odgovorov o vojnem vspebu naših bratov na jugu. Vse žeii, da bi ijutega Turčina bilo kmalu konec. Ko bi naša vlada šla z mečem v roci Turku pomagati, bilo bi to našemu kmetu največi greh, vse želi le Rusu popolno zmago. Vem, da marsikater čitatelj naših domačih časnikov bi rad imel dobre zemljevide pred sabo, da vidi, kje da junaški naši bratje trebijo Turke iz Evrope. Naj tedaj povem takim, ki tega ne vedo, da je naša Matica dala na svitlo dva prav dobra zemljevida, ki se za majhen denar pri njej v Ljubljani dobivata, pa tudi pri drugih slovenskih knjigotržcih; imenujeta se: ,,Turčija in druge vzhodne dežele", in pa „Evropska Rusija". Drug zemljevid v nemškem jeziku je pa: ,,Original-Karte der Donau — Bulgarien , dem Balkan und Serbien , nach den Reiseaufnahmen von P. Kanitz". Na njem so prav natančno kristijanske in mosiamske vasi zaznamovane, ravno tako tudi ceste in pota; tudi mu daje pred drugimi nemškimi posebno prednost to, da ima slovanska imena. Gospod Kanic slovi kot učen Bolgarski zemljepisec, ki je tudi 15 let v tej deželi bival, zemljo in ljudi popisal, in sedaj je začel svoje študije belodaniti. Dobi se pa ta zemljevid na Dunaji v knjigarni Schworella & Heick, Kolovvrat-ring 4. za majhen denar 75 kraje. Ne bo se kesai, kedor ga kupi. G. Križnik. Iz Ljubljane. — Prvega lista novega leta ne moremo bolje začeti, kakor da ga začnemo z dvema iskrenima željama. Prva je ta, naj bi mili Bog dal, da nastopi v Avstriji taka sistema, po kateri vsi narodi njeni postanejo ravnopravni v vsem; taka ustava bode vse narode zbrala pod svojo streho, zadovoljnost bode kraljevala povsod in „usta v o ver n i" bodo potem vsi državljani Avstrijski. Da si dozdaj Nemci in Magjari peko posebno pogačo, to je ravno tisti vsemu sveta znani črv, ki že leta in leta gloda na organizmu Habsburške monarhije. Druga vroča želja pa je, naj bi Rusom kmalu obveljalo, Turškega jarma rešiti naše brate na jugu, ki so se vzdignili „za sveti križ ia zlato svobodo". S tema iskreaima željama stopimo v mlado leto. Bog pomozi! — (V seji mestnega odbora 27. decembra) bila je na dnevnem redu v prvi vrsti oddaja pobiranja mestnega daca za tri prihodnja leta. Ker je Žid gosp. Schvrarz iz Zagreba ponudil 1400 gold. več na leto, kakor gosp. Tavčar, se je imenovano pobiranje oddalo Schwarzu, po katerem mesto pridobi čez 4000 gold. več dohodka. — Dalje bilo je posvetovanje v mestnem proračunu za prihodnje leto. Debata bila je živahna in dolga pa kolikor toliko tudi ne brez vspeha. Primanjkljeja bode konec leta blizo 5000 gld., če se v poštev vzame to, da mesto proda nekdanjo Novakovo hišo. Donesek mesta s 500 gold. za obrt niškošolo je odbornik Regali predlagal izbrisati, češ, jda se ne vidi nikakoršen vspeh šole; predlog ni obveljal, ko sta se med druzimi tudi odbornika Ho rak in Potočnik odločno izrekla za obstanek te šole in mestni donesek. Dalje predlaga odbornik Regali, naj mesto računskega revidenta opusti, ker ne sprevidi koristi njegovega poslovanja in bi se tako mestni blagajnici prihranilo na leto 500 gold.; — predlog pa je bil po ugovorih odbornikov dr. K. Bleivveisa in dr. S up p a na ovržen , kajti blagajnica brez kontrole bila bi nevarna reč. Pri točki: ,,snaženje mestnih ulic" je stavil dr. Keesbacher predlog, naj se zadeva zarad oddaje mestnih smeti iznova v posvetovanje vzame, — dr. K. Bleiweis predlaga, naj se voda za škropljenje mestnih ulic iz Ljubljanice za zdravja voljo vzame tam, kjer še ni nasitena s sekretno gnojnico, in konečno stavi odbornik Ho rak še predlog, naj magistrat skrbi za boljše snaženje v Št. Jakobški in Trnovski fari. V proračunu mestnega posestva Ti v o liškega, katero na leto mestu ne donaša več kot 531 gold., stavljata predloge odbornika Regali in dr. K. Bleiweis, in bili so predlogi dr. Bleivveisa, naj se opusti stavba neke statve maršala Radeekega v Ti-voliskem gozdu, sicer pa naj Tivoliski gospodarski odsek v teku prihodnjega leta poroča, kako bi se stroški posestva zmanjšali, dohodki pa povekšali, z večino glasov sprejeti. — Konečno so se določile one stavbe, katere se imajo izvršiti na mestne stroške v prihodnjem letu. — — Stantnina za živino, ki se pripelje na tu-kajšne sejme, je od novega leta počenši od 5 na 6 kraje, povišana. — Božični prazniki so se v Ljubljani obhajali z mnozimi dobrodejnimi veselicami, mea katerimi se je odlikovala ona ˇ Alojzjevišči, ki jo je osnovalo društvo Vincencijevo 27. dec, in pa božičnica za rokodelske pomočnike, ki jo je osnovala katoliška rokodelska družba, da po vsem tem lahko rečemo, da je podobroiejnih napravah naše mesto še zmirom „bela Ljubljana". V praznik sv. 3 kraljev sklepa kat rokodelska družba z veselico za rokodelske učence letošnje dobrodejne božič -nice. — Duhovenstvo Kranjsko je zopet izgubilo visoke časti vrednega moža, gosp. Jak. Blaž ni k a, župnika v Hrenovicah na Notranjskem, ki je 26. dec. umrl. Na, njegovo mesto pride prečastiti gosp. dr. Strbenec dozdaj podvodja v bogoslovskem semenišču v Ljubljani; Hrenovski farani se smejo srečni šteti, da dobijo takega dušuega pastirja. — Prečastiti kanonik gosp. Jurij Vole je imenovan za stolnega dekana; včeraj je bil slovesno instaliran. — Hranilnica Kranjska je državi prodala svojo veliko hišo na sejmskem trgu za 120,000 goid., kamor bo c. k. vlada djala vse finančne in davkovske uradnije. Hranilnica pa kupi mestno (nekdaj Novakovo) hišo poleg kazine in bo ondi za svoje pisarniške potrebe zidala novo hišo, s tem pa tudi olepšala mesto na onem prostoru. — Pl. B. Posaner gre za finančnega vodjo v Inspruk na Tirolsko, na njegovo mesto pa pride iz Inspruka g. Alojzi Christ. Spi. Posanerjem izgubi ustavoverska stranka pri volitvah noč in dan neumorno delavnega pomočnika. — Po smrti grofa Hiacinta Thurna imajo veliki posestniki namesto njega novo volitev 8. dne svečana. Da si, dokler ostane imenik volilcev tak, kakor je zdaj, izber6 njim z dušo in telesom privrženega tovarša, ni dvombe. —- Gosp. Horak in Petričič sta — prvi kot predsednik, drugi kot blagajnik društva za podporo pri-beglih in ranjenih Turških kristijanov — dobila od društva „rudečega križa" v Beligradu rudeč križec z diplomo vred. — (»Brencelj") je v št. 9. in 10., ki ste prišli zdaj na svitlo, sklenil svoj 9. letnik. Kakor zadnje številke je tudi ta mikavna in ima obilo kratkočasnega in hudomušnega gradiva. V njej vabi „Brencelju na novo na-ročevanje. Mi ga z dobro vestjo in radovoljno priporočamo vsakemu Slovencu. — (Silvestrova veselica) je v Čitalnico našo privabila blizo 400 oseb, katerim vsem se je na obrazih brala zadovoljnoBt s tem , kar jim je podelil jako zanimivi program. Gosp. Peregr. K a ] ze 1 je izbudil splošno veselost s komičnim' svojim „Pa čekom*1, — vrli naš pevski moški zbor je na veliko radost občinstva pel tri nove zbore, — gospa Odijeva in g. Steinmetz pa sta nas jako zabavala z ,,Mačjim dvoapevom". — Novo in zelo zanimivo bilo je petje priljubljenih narodnih pesem od vsega zbranega občinstva, ki jih je vsak gost v tisku dobil za popevauje. Proti polnoči 8 pa je z globokim čutstvom govoril g. Šmid od moškega zbora spremljevano „napitnico", s katero je navdušil vse navzoče tako, da so ginjeni napivali bratom našim po obširnem slovanskem svetu. — Ker so dobitki loterije bili lepi, tudi jed in pijača dobra (le postrežbo so mnogi želeli urnejšo), res ni manjkalo nič, da so se zadnji večer leta vse britkosti njegove potopile — v spomin le veselih dogodeb njegovih.