6 BORUT JENKO PREDSEDNIK KD JOŽE GOSTIČ HOMEC 8 TEMA MESECA SKRB ZA STAREJŠE V NAŠI OBČINI 16 PORTRET VIDO REPANŠEK, FOTOGRAF, ORGANIZATOR SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 29. MAREC 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 3 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Kako se v Domžalah soočamo s potrebami starostnikov Kaj nudi naše okolje za pomoč starejšim in njihovim svojcem? Vse razvite družbe, vključno s Slovenijo, se soočajo s staranjem prebivalstva. Spremembe v demografski sestavi prebivalstva, kjer se zaradi različnih dejavnikov (rodnost, smrtnost, preseljevanje, migracije) povečuje delež starejših prebivalcev nad 60 oziroma 65 let v celotni strukturi prebivalstva, vplivajo na vsa področja gospodarskega in družbeno-socialnega življenja. Ob podaljševanju življenjske dobe prebivalstva in sočasnem zmanjšanju rodnosti se razmerje med ekonomsko aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci poruši. Vse manj je prvih in vse več AKTUALNO Veronika Pogačar zbirateljica in slikarka Veronika Pogačar je Radomljanka, ki že dolga leta aktivno deluje v domačem turističnem društvu in Likovnem društvu Senožeti. Ob letošnjem dnevu žena je kot avtorica v Kulturnem domu v Radomljah pripravila zanimivo razstavo spodnjega perila naših babic (in nekaj malega tudi dedkov) s pomenljivim naslovom Spodi nč, gor pa bl mau. Na njej smo spoznali zanimivo zgodovino spodnjega perila, ki je relativno kratka ter bolj ali manj zavita v tančico skrivnosti. > 15 je vzdrževanih, kar povečuje finančno breme aktivnih ljudi. V praksi to pomeni veliko breme na sistem javne pokojninske blagajne, ki pri nas temelji na medgeneracijski solidarnosti in se financira iz prispevkov aktivnega prebivalstva ter delno iz proračuna. Spremembe v strukturi prebivalstva vplivajo tudi na sistem zdravstvenega varstva. Daljša življenjska doba in posledično slabše zdravstveno stanje prebivalstva zahtevata vse več finančnih sredstev za zdravstveno in socialno oskrbo prebivalstva. Naraščanje deleža starejših prebivalcev povečuje potrebe po zdravstve- KULTURA Larajankovič, igralka Lara Jankovič je igralka, pevka, tudi politična aktivistka, pa vendar predvsem umetnica. Vidimo jo lahko na odrskih deskah v predstavah različnih slovenskih gledališč, v njenih samostojnih projektih, na pevskih nastopih. Med drugim je nastopala tudi s pisateljem Ferijem Lainščkom; njegove pesmi je tudi uglasbila. V ponedeljek, 9., in v torek, 10. aprila, ob 20. uri bomo na njenem koncertu z naslovom Kako diši svoboda, kakšne barve je mir? lahko uživali tudi v Domžalah, v Kulturnem domu Franca Bernika. > 24 ni oskrbi, negi, tuji pomoči in institucionalnem varstvu kot obliki nadomeščanja ali dopolnjevanja funkcije doma ali lastne družine. Želje večine starostnikov in tudi družbene tendence so takšne, da čim dlje prebivajo v domačem okolju, v krogu svojih sorodnikov. Zaradi vse večjih stroškov, povezanih s staranjem, bi v nastali situaciji morala družba s primernimi ukrepi omogočiti starostnikom, da čim dlje ostajajo v okrilju doma. Kljub obstoječim oblikam različnih družbeno organiziranih oblik pomoči starostnikom v domačem okolju, se nekateri zaradi zdravstvenih in drugih okoliščin odlo- čijo preživeti jesen življenja v institucionaliziranih ustanovah, kjer jim je omogočeno bivanje, organizirana prehrana, zdravstveno in drugo varstvo. V tokratni Temi meseca se ukvarjamo z vprašanjem, kakšno pomoč nudi naše okolje starejšim in njihovim svojcem. Pogledali smo, kako je z domskim varstvom v občini Domžale ter s še nekaterimi drugimi oblikami pomoči, ki jo imajo na voljo starejši. Pregled dejanskega stanja nam pokaže, kaj vse bi bilo še treba postoriti, da bo jesen življenja za naše občanke in občane prijetnejša. Miha Ulčar >8 opraviš tehni« spraviš racun dobiš , , astehnicni.si fb/FitFitCenter k FIT-FIT OBČINA DOMŽALE IN JSKD - IZPOSTAVA DOMŽALE VABITA NA Slavnostno sejo ob občinskem prazniku v torek, 17. aprila 2018, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2017 Občankam in občanom ob prazniku Občine Domžale iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Župan Toni Dragar in Občinski svet Občine Domžale ÜQS TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN srni OBČINA DOMŽALE ZBZA VREDNOTENOB OBČINE DOMŽALE VABIMO VAS NA Osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu -Dnevu upora proti okupatorju v petek, 27. aprila 2018, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah Pozdravni nagovor: Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale Slavnostni govor: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, dirigent Damjan Tomažin Folklorna skupina Groblje Tine Lesjak, harmonikar Učenci Osnovne šole Dob Kvartet Krt Jahači revolucije Draga Jeretina Anžin, povezovalka Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - Dnevu upora proti okupatorju! Občina Domžale Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale 2 | slamnik AKTUALNO številka 3 | MAREc 2018 | LETNIK Lvill slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, v marčni Temi meseca smo podrobno raziskali, kaj nudi naše okolje za pomoč starejšim in njihovim svojcem. Pogledali smo, kako je z domskim varstvom v občini Domžale ter s še nekaterimi drugimi oblikami pomoči, ki jo imajo na voljo starejši. Pregled dejanskega stanja nam je pokazal, kaj vse bi bilo še treba postoriti, da bo jesen življenja za naše občanke in občane prijetnejša. V Velikem intervjuju je bil naš gost Borut Jenko, predsednik Kulturnega društva Jože GostičHomec, ki v letošnjem letu praznuje 25 let bogatega delovanja na kulturnem področju. Svoje bogato in raznoliko delovanje so z vsakoletnimi Gostičevimi dnevi uspeli razširiti tudi prek naših meja in s tem dokazali, da je kultura tista stvar, ki zbližuje in združuje. Ob letošnjem občinskem prazniku bo društvo prejelo tudi srebrno plaketo Občine Domžale. V rubriki Portret vam predstavljamo Vida Repanška, fotografa in organizatorja, ki sodeluje pri zamislih in organizaciji številnih priljubljenih prireditev in dogodkov v naši občini. Je nepogrešljiv in vsestranski pri dogajanju na tržnici, ki je poleg ponudbe lokalne hrane postala priljubljeni kraj zanimivih prireditev in druženja. V aprilu nas tako vabi na začetek tretje sezone Kuhne na plac in prireditve Dobrodošli v Domžalah, ki poteka že šesto leto. V marcu je v Domžalah potekala zanimiva razstava s pomenljivim naslovom Spodi nč, gor pa bl mau. Na njej smo spoznali zanimivo zgodovino spodnjega perila, ki je relativno kratka ter bolj ali manj zavita v tančico skrivnosti. Na straneh Slamnika si lahko preberete zanimiv intervju z avtorico razstave Veroniko Po-gačar, zbirateljico predmetov kulturne dediščine in ljubiteljsko slikarko. V aprilu bo naša občina praznovala svoj 66. rojstni dan. V počastitev tega praznika bodo potekale številne prireditve, vabljeni, da se nam pridružite. Špela Trškan, odgovorna urednica ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 26. aprila 2018. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 11. aprila 2018, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 11. aprila 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 10. aprila 2018 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 5 0 50. Oklo nad Ihanom: »Prav na tem mestu so umrle zgodbe, sanje in hrepenenja mladih slovenskih fantov in mož« Pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom je v soboto, 24. februarja 2018, potekala spominska slovesnost ob tragičnem dogodku, ki se je zaradi izdaje domačih izdajalcev pripetil 24. februarja 1944, ko so krogle okupatorja in njihovih pomagačev pokosile 72 zavednih fantov in mož. Tako kot vsako leto je tudi letos spominska slovesnost, ki je potekala v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale in krajevne organizacije ZB Ihan, privabila veliko število udeležencev od blizu in daleč. Že pred deseto uro so se v Dobo-vljah začeli zbirati praporščaki ter predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij, enota častne straže Zveze slovenskih častnikov občine Domžale ter pohodniki iz bližnje in daljne okolice. Od tam je nato krenil skupni sprevod na Oklo, kjer je bila že zbrana velika množica pohodnikov, še živečih borcev, župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je bil letos slavnostni govornik, in nekateri občinski svetniki. V uvodu je najprej vse zbrane pozdravila Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, nato pa je sledil kulturni program, ki ga je povezovala Draga Jeretina Anžin, v njem pa so nastopili učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca in Marjetka Popovski. K spominskemu obeležju so venec položili predstavniki organizatorjev spominske slovesnosti: Marija Majhenič, predsednica ZB za vrednote NOB Domžale, Srečo Kržan, podpredsednik krajevne organizacije ZB Ihan in Janez Gregorič, predsednik Krajevne skupnosti Ihan. Slavnostni govornik župan Toni Dragar je v svojem govoru povedal, da smo tradicijo dolžni spoštovati, zato se častno in dobronamerno vsako leto srečamo in poklonimo junakom, ki so natanko pred 74 zimami dali svoje življenje za narod, ki je hrepenel predvsem po svobodi, boljšem življenju in zaupanju do sočloveka: »Če si samo skušam predstavljati, kakšni kruti strelski prizori so se februarja 1944 odvijali na tem mestu, me spreletita groza in z njo žalost. Dvainsedemdeset slovenskih partizanov je zaradi izdaje doletela najbolj kruta življenjska usoda. Prav ta življenja so imela še mnogo načrtov v prihodnosti, nekateri od njih bi bili lahko danes še med nami. Njihove sanje so prekinili streli s pušk sovražnika. Namesto ptičjega petja so odmevali rafali. Tiho nebo in nema drevesa okoli nas so bili priča temu grozovitemu dejanju, ki je opomnik za vse nas, ki smo deležni mirnega življenja, da se kaj takega podobnega nikoli več ne bo ponovilo.« V nadaljevanju je župan opisal žalostni dogodek, ki se je pripetil pred 74 leti, spomin nanj pa bo večen. Pri tem je izpostavil, da nismo pozabili, kako so se partizani pogumno zoper-stavili veliko močnejšemu sovražniku v boju za svobodo, mir in pravičnost. Vrednote, ki so bile v času narodnoosvobodilnega gibanja še kako na vrhu seznama vsakega partizana. »Danes lahko le ugibamo, kaj so premišljevali tisti dan. Morda so mislili na svoje najdražje, morda jim niso šli iz glav pretekli dogodki, prav mogoče pa so sanjali o boljšem jutri. Prav zagotovo pa se jim ni sanjalo, za kar smo se mi zbrali danes - da je bil to za mnoge iz- Spominska slovestnost Slavnostni govornik župan Toni Dragar med njih poslednji dan. Oziram se naokoli in težko mi je pri srcu, ko pomislim, da se je tukaj končalo življenje mladih slovenskih fantov in mož. Prav na tem mestu so umrle njihove zgodbe, sanje in hrepenenja,« je povedal župan. Župan je poudaril, da nas dogodek, ki se je pripetil na Oklem nad Ihanom, uči, da je prav, da živimo vsako sekundo, kot da je naša zadnja. Da si dovolimo, da je naše življenje iskrivo, upajoče, veselo, srečno, brez obžalovanj. Da počnemo, kar nas veseli, ne glede na to, kaj si drugi mislijo. Da živimo polno življenje, karkoli že to pomeni. Življenja nesebičnih padlih partizanov niso bila tako polna, kot jih lahko doživljamo mi. Za vsakega izmed nas polno življenje pomeni nekaj drugega. Vsak ima svojo predstavo. In prav je tako. Saj smo si ljudje različni. Prav tako je po besedah župana naše življenje krhko in minljivo. Zato se moramo zavedati, da se naš grad iz kart, ki mu rečemo življenje, lahko v hipu sesuje: »Trenutek, sapica je lahko dovolj, da se vse spremeni. Za nas. In za druge. Bolezen. Razočaranje. Izguba. Smrt. Sploh slednja, smrt, je del življenja, ki jo radi potisnemo stran, stran od naših misli. O njej ne razmišljamo radi. A vendar je tako kot rojstvo sestavni del našega življenja. Smrt mladih fantov, ki bi v primeru preživetja lahko doživeli še marsikateri lep trenutek, nam mora vlivati pogum in zavedanje, da je živeti, hrepeneti in ljubiti nekaj najlepšega, kar človek lahko izkusi.« Ob koncu je župan spomnil, da včasih morda nevede spregledamo, kaj je naše poslanstvo. Pomagati sočloveku, ne samo samemu sebi, se truditi zaupati in ne ustvarjati predsodkov, se boriti za skupno dobro in skupno blaginjo vseh nas. Za vse našteto imamo idealne razmere. Razmere, o katerih so padli borci na Oklem samo sanjali: »Mi pa vse to imamo, zato je treba iz tega potegniti le najboljše. Imamo mo- žnost uresničiti svoje sanje, če bomo le previdno izbirali naše besede in dejanja. Moramo se boriti za našo skupnost in stopiti skupaj kljub našim razlikam prav zato, da bomo sebi in svojim potomcem omogočili prostor, kjer bodo lahko uresničili svoje sanje ter v miru živeli svobodno in zadovoljno življenje na slovenskih tleh. Odločno moramo reči ne različnim idejam, ki se ponovno oživljajo v naših glavah, krajih in sovražnemu govoru. Bodimo enotni, strpni in spoštujmo tudi drugače misleče.« Na slovesnosti je bila obiskovalcem na voljo tudi nova knjiga Ivana Vidalija Kamniško-zasavski odred, ki je izšla dan pred spominsko slovesnostjo. Župan se je ob tem zahvalil Fran-ciju Gerbcu, ki je z mnogo truda, časa in financ izdal knjigo v samozaložbi: »To je zahvala vsem, ki so prispevali, da smo danes tukaj v svobodni domovini in končno izdana monografija o zadnjem odredu (kamniško-zasavskem), ki še ni imel zbrane dokumentacije. Za spomin in opomin.« Miha Ulčar Foto: Mohor Podbevšek SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. OBČINA DOMŽALE I I 11 « DOMŽALE lil Podpora projektu Učenje za življenje Center za socialno delo Domžale (ki sicer poleg največje občine Domžale pokriva še občine Trzin, Mengeš, Lu-kovica in Moravče) zaradi različnih nezadovoljenih potreb predvsem najšibkejših v naši družbi - družin z mnogimi izzivi, že prek 20 let poleg javnih pooblastil, kot odziv na v lokalnem okolju zaznane izzive, izvaja tudi projekt socialnega učenja, imenovan Učenje za življenje. Projekt se je oblikoval kot odgovor na potrebe staršev in otrok, ki jih skozi vsa leta opažajo strokovne delavke centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), šol, vrtcev in drugih organizacij, ki se pri svojem delu srečujejo z najranljivejšim delom naše družbe. Gre za družine, v katerih so prisotni brezposelnost, revščina, socialna izključenost, alkoholizem in druge zasvojenosti, duševna bolezen in druge dolgotrajnejše bolezni ali oviranosti, pa tudi socialne, vzgojne in čustvene težave pri otrocih in mladostnikih. V zadnjem obdobju opažamo, da je velik dejavnik tveganja tudi priseljevanje iz drugih okolij - take družine so brez socialne mreže, ne znajo slovenskega jezika, kar jim še dodatno otežuje življenje. Ravno že omenjeni mnogi izzivi, s katerimi se po ocenah sodelavcev projekta vsakodnevno srečuje vsaj 50 družin iz občine Domžale, so razlog, da ta skupina staršev in otrok potrebuje posebno (njihovi situaciji prilagojeno) obliko podpore in pomoči v vsakdanjem življenju, če želimo zmanjšati in vsaj deloma preprečiti, da bi največje breme, posledice mnogih izzivov iz teh družin nosili prav najšibkejši - torej otroci. Na CSD opažamo, da določeni otroci, tudi zaradi primanjkljajev v družini, težje funkcionirajo v družbi, kažejo se psi-hosocialne težave, čustvene motnje, slabši učni uspeh, vedenjske motnje in podobno. Na navedeno nas mnogokrat opozarjajo tudi šole in vrtci, ki se v dopoldanskem času trudijo (z omejenimi sredstvi in kadrom) otrokom pomagati, jih podpirati, medtem ko otrokom in mladostnikom tovrstna podpora umanjka predvsem v popoldanskem času, med vikendi, prazniki, šolskimi počitnicami, saj starši mnogokrat (zaradi lastnih izzivov) ne zmorejo ali znajo otrok na primeren način podpreti, poskrbeti zanje. Mnogi od njih v starševski vlogi občutijo tudi nemoč. Veliko vrzel za najšibkejše v lokalnem okolju pa predstavlja tudi odsotnost dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki bi omogočal vsakodnevno strokovno podporo navedeni populaciji (kot v drugih krajih - npr. Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Koper, Ptuj, Žalec, Maribor, Postojna, Velenje, Nova Gorica). Večdesetletna praksa projekta Učenje za življenje kaže, da je družinam z mnogimi izzivi pogosto v veliko pomoč sodelovanje z laičnim sodelavcem CSD, ki ob mentorstvu strokovne delavke CSD skozi daljše časovno obdobje, kontinuirano (vsaj enkrat tedensko) prihaja v družino in v prvi vrsti pomaga otroku (ali otrokom) s tem, da z njim vzpostavi zaupen odnos ter mu nudi psihosocialno (podpora, krepitev moči, učenje ravnanja s čustvi ipd.) pa tudi učno pomoč. Pogosto gre tudi za učenje vsakodnevnih socialnih veščin in konstruktivno preživljanje prostega časa, saj opažamo, da so ti otroci običajno socialno izključeni, brez obšolskih dejavnosti. Velika prednost projekta socialnega učenja pa je tudi to, da se sodelovanje odvija na domu otroka oziroma družine, kar vpliva na celotno družino, in običajno z medsebojnim sodelovanjem družine, CSD-ja ter šole ozi- roma vrtca (torej celostna podpora in pomoč). V zadnjih letih uspemo, s pomočjo našega ustanovitelja - ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki financira del dela strokovne delavke za vodenje projekta (v okviru storitve pomoč družini za dom), in s pomočjo občine Domžale, ki zagotavlja nekaj sredstev za pokrivanje nekaterih materialnih stroškov dela laičnih sodelavcev - pogosto gre tudi za prostovoljce, ki se večkrat odpovedo povračilu stroškov, tovrstno pomoč zagotavljati v povprečju 10 družinam z območja občine Domžale letno, kar po naših ocenah predstavlja približno petino obstoječih potreb. Pomembnost projekta socialnega učenja in njegov velik doprinos h kakovosti bivanja v lokalnem okolju, po drugi strani pa tudi finančno in kadrovsko podhranjenost projekta Učenje za življenje, sta v letu 2018 prepoznala tudi Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Slednji je na razpisu Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2018 (ŠIPK) izmed prijavljenih 136 projektov iz vse Slovenije izbral 61 najboljših projektov, med njimi pa tudi projekt Podpora projektu Učenje za življenje, ki ga je Fakulteta za socialno delo (FSD) Univerze v Ljubljani (vodja projekta je doc. dr. Liljana Rihter) prijavila v sodelovanju s CSD Domžale. Projekt je bil s strani omenjenega javnega sklada ocenjen z vsemi možnimi točkami in tako pridobil finančna sredstva iz Evropske unije (Evropskega socialnega sklada) ter Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, ki bodo po eni strani omogočila desetim študentkam in študentom Fakultete za socialno delo, Pedagoške fakultete in Fakultete za družbene vede pridobivanje praktičnih izkušenj raziskovalnega in projektnega dela na obstoječih problemih konkretnega projekta iz lokalnega okolja, po drugi strani pa Centru za socialno delo Domžale pridobitev podatkov o zadovoljstvu in potrebah različnih deležnikov projekta (za lažje načrtovanje dela v prihodnosti), načrtovanje in delno izvedbo promocijskih aktivnosti ter aktivnosti za pridobivanje sredstev v lokalnem okolju. Navedeni Študentski inovativ-ni projekt (ŠIPK) se je začel izvajati v februarju 2018 in bo trajal do konca maja 2018. V tem obdobju bodo študentke in študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani (tudi na območju občine Domžale) ob podpori pedagoške mentorice iz FSD in strokovne sodelavke iz CSD izvedli vrsto različnih projektnih aktivnosti. Če si želite sodelovati ali (na kakšen koli način) podpreti projekt socialnega učenja Učenje za življenje (zelo dobrodošla bodo finančna sredstva, materialna sredstva za otroke ter predvsem prostovoljni sodelavci, ki bi lahko pomagali kateri od družin) ali Študentski inovativni projekt (potrebujemo finančna sredstva, materialna in druga sredstva za dejavnosti za otroke, prostor za izvedbo aktivnosti ipd.) vas lepo vabimo, da nas kontaktirate na spodnji elektronski naslov, kjer smo vam na voljo tudi za več informacij. VERONIKA RAJK, UNIV. DIPL. SOC. DEL, CSD Domžale ter študentke in študenti ŠIPK iz Univerze v Ljubljani VERONIKA.RAJK@GOV.SI Kam z odvečnimi predmeti, kako z njimi zaslužiti vsaj za kavo, kje kupiti uporabne reči za drobiž ali kako se je garažna razprodaja 'usidrala' v Radomljah. Turistično društvo Radomlje v soboto, i4.aprila, organizira veliko garažno razprodajo, kjer se bo od 9. do 13. ure kupovalo, prodajalo in izmenjevalo rabljene predmete po izjemno ugodnih cenah. Vreme bo čudovito (če ne bo, se dobimo 21. aprila), tako da vabljeni, da se nam pridružite in začutite pravi kramarski utrip. Vas zanima, kako se je vse skupaj začelo? Vsakič znova mi je resnično hudo, ko vidim še popolnoma uporabne predmete v dneh pred odvozom kosovnih odpadkov ležati ob cesti. Včasih sem si še mislila, da jih bo kdo pobral in uporabil zase. Večinoma jih ne. Morda, ker jim je nerodno, kaj vem. Dolgo časa sem tuhtala, kako spodbuditi občane, da bi te 'odpadke' raje nekam pripeljali in jih postavili na ogled za vse zainteresirane. Zakaj se mi zdi, da bi sploh bil kdo zainteresiran za 'robo s kosov-ca'? Sklepam po sebi in sklepam, da nisem edina. Da, priznam, brskala sem po kupih poleg hiš. Bojda se to ne dela in je celo kaznivo. Zato to mogoče še počnem, mogoče ne več. Skratka, moj 'ulov' so bili navadno kakšni lični leseni zabojčki, včasih stol iz masivnega lesa, stara lesena okna (tista belo pobarvana s križi so mi bila najljubša), lončeni lončki za rože ... Če ne bi bila omejena s prostorom (in s pogledi izpod obrvi mojih domačih), bi pobrala še mnogo več. Zaključila sem, da nujno potrebujemo nekakšen sejem tovrstnih reči. Lahko bi na primer v naši mali vasici vsak vaščan teden dni pred odvozom kosovnih odpadkov pred hišo 'razstavil' stvari, ki jih ne potrebuje. Sosedje bi pobrali, kar potrebujejo, ostalo bi šlo na mesto za kosovni odvoz. In takoj za tem se mi je utrnilo, da to najbrž res ni za sramežljivce, češ, bodo gle- Marija Ignjatovic, specializantka in-ternistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je bila gostja pogovornega večera v Knjižnici Domžale 12. marca 2018, je med drugim opozorila na zgodnje znake rakov prebavil, načine odkrivanja in zdravljenja ter lajšanja neželenih učinkov zdravljenja. Pogovorni večer sta organizirala Združenje EuropaColon Slovenija in Knjižnica Domžale. Odlično predavanje, ki je potekalo s prezentacijami slik na platnu - udeležilo se ga je veliko število obiskovalcev -, je dalo odgovore na marsikatero vprašanje, ki si ga posamezniki zastavljamo ob prvih znakih vidnih sprememb v telesu. Najprej se je predstavilo društvo Europacolon Slovenija, združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke. Nekaj besed o društvu je povedala predsednica Ivka Glas. »Združenje deluje kot neprofitna in neodvisna organizacija civilne družbe, namenjena predvsem pomoči bolnicam in bolnikom z rakom debelega črevesa in danke. Želimo združiti in povezati bolnice in bolnike, ki se ali s to boleznijo šele srečujejo, ali pa so že uspešno zaključili zdravljenje, njihove svojce, zdravnike, politike in medije, skratka vse, ki se želijo vključiti v humanitarno organizacijo in se bojevati proti bolezni, ki postaja vse širši družbeni problem v evropskem in tudi slovenskem prostoru,« pravi Ivka Glas. Predstavila sta se tudi Nada Lomov-šek, ki je preživela raka debelega čre- OSENK arhitektura wivu. ose n h-«irchitect$. cotti dali v mojo šaro. Čisto preveč intimno. In sem sklenila, da potrebujemo malo večji kraj in skupinski dogodek. Toda, kako naj bi en sam, brez potrebnih stikov, brez dostopa do ustreznega prostora, zorganiziral tak dogodek? Angažirala sem prijateljico in skupaj sva stopili do Turističnega društva Radomlje. Bivši in zdajšnji predsednik društva, g. Kuzmič in g. Zvonc, sta idejo takoj posvojila. Tako smo s TD Radomlje septembra 2016 organizirali prvo pravo garažno razprodajo v našem okolišu. ggf ^ 1 .j Odločili smo se, da bo garažna razprodaja dvakrat letno. Prvotna ideja je bila, da naj bi bila teden ali dva pred odvozom kosovnih odpadkov, vendar je takrat še (ali že) premrzlo. Razprodaja se namreč dogaja na prostem, v malem parku pred Kulturnim domom Radomlje. Vzdušje je vedno sproščeno, pristno in zabavno. Število prodajalcev smo omejili na petdeset, saj je to optimalno, da napolnimo park, da je ponudba raznovrstna in da ni prevelike gneče. Še vedno smo uspeli napolniti vse razstavne mize, ki nam jih velikodušno odstopijo v PGD Radomlje. Razprodaja se odvija praviloma v aprilu in septembru, letošnja aprilska bo četrta po vrsti. Dogodek se je res lepo prijel, občani ga počasi jemljejo za svojega. Sem in tja me še vedno kdo od mimoidočih vpraša, kaj to sploh je - garažna razprodaja. Z veseljem pojasnim, da je to podobno kot bolšji sejem. Le da pri vesa v drugem stadiju, in Samo Pod-gornik, ki je preživel z razširjenim rakom. Oba sta že nekaj let od operacije in se počutita dobro. Oba pa sta si enotna, da ko te doleti ta 'nesreča', moraš 100-odstotno zaupati sebi in zdravnikom ter se nenazadnje držati strogih pravil, da ozdraviš. Seveda je beseda nanesla tudi na presejal-ni program SVIT, ki ga žal zaradi sramu ali drugih vzrokov povabljenci ne prakticirajo preveč, saj se programu odzove nekaj več kot polovica povabljenih. Povabljeni pa so vsi moški in ženske od 50. do 74. leta starosti. Sledilo je predavanje Marije Ignjatovic, specializantke internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji je po pogostnosti pojavljanja prvi najpogostejši rak, če upoštevamo oba spola, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Večinoma zbolevajo ljudje po 60. letu, lahko pa se pojavi že prej. Rak debelega črevesa in danke nas na 'bolšjakih' navadno prodajajo 'profesionalni' (pre)prodajalci, garažna razprodaja pa je namenjena posameznikom, ki se želijo po pomladanskem čiščenju, selitvi in menjavi garderobe znebiti nepotrebnih stvari. Žal velika večina ljudi niti ne ve, kam z odvečno robo, poznajo le najbolj enostaven (in po mojem mnenju iz več vidikov najslabši) način, tj. odvoz na deponijo. Ravno zato smo se odločili, da ponudimo odlično možnost, da te predmete prodajo, na ta način zaslužijo nekaj drobiža, ne obremenjujejo deponije (in okolja), nekdo pa za nizko ceno kupi, kar potrebuje. Če to niso sami pozitivni vidiki tovrstne ekonomije! Da ne omenjam druženja podobno mislečih, učenja najmlajših samostojnosti, pogajalskih veščin in da je vsaka stvar nekaj vredna. Resnično lepo je videti ponos v očeh kratkohlačnika, ki je plišasto igračo zamenjal za avtomobilček ali set lepljivih figuric za knjigo o dinozavrih! Torej, če ne veste, kam z otroškimi kolesi, vrtnimi pripomočki, okraski za dom, knjigami in množico drugih reči, jih nikar ne zavrzite; prinesite jih na prodaj na garažno razprodajo! Zadnji dve razprodaji je spremljala tudi Borza rastlin, kjer smo menjavali sadike, semena in rastline, ki so se preveč razrasle. Tudi 14. aprila bo tako (v primeru slabega vremena en teden pozneje), torej vabljeni na oba dogodka, ki sta lepa priložnost, da se lokalna skupnost spoznava in povezuje ob za okolje (in denarnico) koristnem dogodku. Več informacij o dogodku lahko dobite pri TD Radomlje, lahko mi pošljete tudi sporočilo z vašimi predlogi, vprašanji in komentarji na naslov irena.razinger@gmail.com ali obiščete spletno stran garazna-razprodaja. blogspot.si. Naj stvari krožijo! BESEDILO IN FOTO: IRENA RAZINGER je ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, ko se še ni razširil iz črevesa drugod po telesu. Tudi o raku trebušne slinavke je povedala gostja večera kar nekaj besed. Rak na trebušni slinavki praktično za zdaj ni ozdravljiv, zboli pa okoli 350 bolnikov. Hitro se razširi na sosednje organe in tvori zasevke v oddaljenih organih. Ponavadi ga odkrijejo šele takrat, ko je že v napredo-valni fazi. Največji dejavniki tveganja so starost, prehrana, alkohol, kajenje in sladkorna bolezen obeh tipov. Simptomi pa so: bolečina v trebuhu, ki se pogosto razširi na hrbet, nela-godje v trebuhu in občutek slabosti, zlatenica, rumena in srbeča koža, temna voda in svetlo blato, izguba ape-tita in telesne teže ter utrujenost. Preživel bi le eden od petih bolnikov. Še veliko smo izvedeli o raku na prebavilih. Obiskovalci so imeli tudi možnost vprašati gostjo večera o raznih stvareh glede raka, na kar jim je gostja z veseljem odgovarjala. BESEDILO IN FOTO: MIRO PiVAR LETNIK LVIII | MAREC 2018 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 13 slamnik@kd-domzale.si Izplačila denarne socialne pomoči se bodo premaknila na začetek meseca Sodelovanje v Programu Svit je modra odločitev Z aprilom 2018 se bodo izplačila redne denarne socialne pomoči in njenih posebnih oblik iz druge polovice meseca premaknila na začetek meseca. Izredna izplačila se bodo premaknila z začetka meseca v drugo polovico meseca. Obveščamo vas, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z aprilom 2018 prestavilo redna izplačila denarne socialne pomoči in njenih posebnih oblik, tj. izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine, iz druge polovice meseca (okoli 21. v mesecu) na začetek meseca (okoli 5. v mesecu). Izredna izplačila se bodo premaknila iz začetka meseca v drugo polovico meseca. Namen spremembe datuma rednega izplačila je, da se osebam, ki pridobijo navedene pravice, omogoči čim hitrejša pridobitev denarnih sredstev, ki jih potrebujejo za zadovoljevanje življenjskih potreb oziroma reševanju položaja materialne ogroženosti. Prejemniki denarne socialne pomoči, ki že imate priznano pravico do denarne socialne pomoči, in boste izplačilo prejeli 21. marca, boste naslednje izplačilo prejeli že 4. aprila. Če boste vlogo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine prvič vložili marca 2018, boste izplačilo prejeli 4. aprila 2018, če bo CSD odločbo o upravičenosti do pravice izdal do 23. marca 2018. Če bo CSD odločbo izdal po tem datumu (vendar najpozneje do 11. aprila 2018), boste izplačilo prejeli 20. aprila 2018. Enako pravilo velja, če boste v marcu vložili vlogo za podaljšanje pravice do denarne socialne pomoči, ker vam je le-ta iztekla marca 2018. Najlepši na svetu je mamin smehljaj Dekleta iz Krajevne organizacije Rdečega križa Dob tudi v letošnjem letu pridno delajo. Tako so v začetku marca v telovadnici Osnovne šole Dob pripravile tradicionalno slovesnost, na katero povabijo dekleta in žene iz vse Krajevne skupnosti Dob, in jih poskušajo razvedriti z nageljčkom, pa tudi spomniti, da je 8. marec njihov praznik. TŠsnovno šolo Dob, ki vselej rada prisluhne njihovi prošnji za skupno organizacijo kulturnega dogodka, povabile pa tudi pevce in pevke Mešanega pevskega zbora Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik. Vse prisotne, med katerimi je bila tudi ravnateljica OŠ Dob Barbka Drobnič, je pozdravila predsednica krajevne organizacije RK Dob Betka Tome, jim čestitala ob prazniku in zaželela vse dobro, predvsem pa še naprej prijetno sodelovanje s to humanitarno organizacijo. Dekleta in žene so si nato ogledale pravi mali muzikal z naslovom Kje si, Uršika zala, ki ga je pripravil gleda- liški krožek OŠ Dob. Prijetna predstava, lepi kostumi in zanimiva zgodba so bili obiskovalcem zelo všeč in so izvajalce nagradili z glasnim aplavzom. Tega so bili deležni tudi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Turistično rekreativnega društva Turn-še, Češenik, ki so nam pod vodstvom Aleša Fariča ter ob spremljavi klaviatur in kitare zapeli pesmi o mamicah in pomladi. Pa to še ni bilo vse. Dekleta so namreč ob koncu slovesnosti pripravile tudi prijetno srečanje. Pridni članici vodstva dobskega Rdečega križa Breda in Mojca sta namreč pripravili pravo slovensko dobroto - flanca-te, manjkalo ni niti soka, predvsem pa prijaznih želja, da bi se še večkrat srečale in prijetno poklepetale. Vera Vojska Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je 3. najpogostejši rak pri ženskah in 4. najpogostejši pri moških. Programa Svit je od začetka delovanja do danes pripomogel k zmanjšanju števila rakov na debelem črevesu in danki. Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. V Sloveniji za to skrbi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Presejanje za raka debelega črevesa in danke pomeni iskanje in odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih odraslih s preprostimi preiskavami ali testi. Med zdravimi osebami odkrije tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak ali že imajo začetno obliko raka. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predraka-vih sprememb pa bolezen lahko celo preprečimo. Svitove kontaktne točke kot vir spodbude in dodatnih informacij Pomembno podporo udeležencem v Programu Svit nudijo tudi Svi-tove kontaktne točke v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Zdravstveni delavci na Svitovih kontaktnih točkah odgovarjajo na vprašanja o Programu Svit, vabljenim pomagajo pri sodelovanju in jih ob morebitnih dilemah k njemu tudi spodbujajo. Pri svojem delu se trudijo prilagoditi okolju in ljudem, s katerimi delajo, in jim tako program čim bolj približati. »Pomembno je, da se ljudje zavedajo pomena preventive in izkoristijo ponujeno. Na Svitovih kontaktnih točkah, ki so vzpostavljene v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, smo vam strokovnjaki na voljo za vsa dodatna vprašanja, ki se vam porajajo o presejalnem Programu Svit ali v prime- NIJZ Natiortriliii inštitut Za jaunn zdravje ru, kadar ne veste, kaj storiti z vabilom, ki ste ga prejeli po pošti. Na Svitove kontaktne točke se lahko obrnete tudi, če se vam pojavijo težave pri odvajanju, če opazite spremembe v blatu in ne veste, kaj storiti, ali če ste založili oziroma zavrgli komplet za odvzem vzorcev blata,« je povedala Urška Stepiš-nik iz ZD Celje. Za kakršnokoli vprašanje glede sodelovanja v Programu Svit, se lahko obrnete na: • Svitovo kontaktno točko v vašem zdravstvenem domu, • elektronski naslov svit@nijz.si ali • telefonsko številko 01 620 45 21 Več o Programu Svit najdete na spletni strani www.program-svit.si. Digestat iz Bioplinarne Ihan Digestat je brez dodanih umetnih snovi in je okolju prijazno gnojilo. Vsebuje veliko hranilnih snovi in mineralov ter posebno mikrobakteriološko floro, zato je odlično nadomestilo mineralnim gnojilom, saj povečuje rast in količino pridelka. Kako do gnojila? Pokličite 041 934 987 Digestat lahko v bioplinarni prevzamete sami ali pa se dogovorite za dostavo. Energija za življenje Več na www.petrol.si/gnojilo 14 I slamnik NOVICE ŠTEVILKA 3 I MAREC 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Urbani vrtovi v Domžalah Dr. Franjo Rosina, pravi rodoljub Urbani vrtovi, na katerih si sprehajalci lahko utrgajo sadje ali zelenjavo? Takšni vrtovi bodo kmalu tudi v Domžalah. Zgradili jih bodo prostovoljci Evropske prostovoljske službe, ki jih gosti Center za mlade Domžale. V Domžale je že prispelo 12 tujih prostovoljcev, ki prihajajo iz šestih držav: Španije, Portugalske, Nemčije, Estonije, Grčije in Gruzije. Med enomesečnim bivanjem v Domžalah bodo mlade in občane ozaveščali o pomenu zdravega načina življenja ter o samooskrbi in pomenu samostojnega pridelovanja sadja in zelenjave. Skupno bo postavljenih oziroma posodobljenih osem vrtov, od katerih bodo trije povsem odprti za javnost. Dva bosta ob Kamniški Bistrici, tretji pa bo posodobljen vrt ob Menačenkovi domačiji. Vrtovi bodo postavljeni do konca meseca aprila. Prostovoljce boste lahko spoznali na več javnih dogodkih, med drugim tudi na občinski prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj. Gore, spremljevalke življenja Že na 72. po vrsti Lumarjevem večeru v Knjižnici Domžale je v letu, ko Planinsko društvo Domžale praznuje prvih 70 let uspešnega dela, Borut Peršolja gostil Tatjano Kotnik, rojeno Cerar, Domžalčanko, s katero sta v pogovoru osvetlila kar nekaj let, da ne rečem desetletij, dela društva, predvsem pa Alpinističnega odseka PD Domžale. Tatjana Kotnik, rojena leta 1966, ekonomistka, z Vira, poročena, mama dveh sinov, tudi karateistka, se časa, preživetega v PD Domžale, zelo rada spominja in rada obuja spomine na vse svoje korake, pa naj bo to čas, ki ga je že od leta 1983 preživljala kot mladinska planinska vodnica za letne in zimske razmere, ali za čas, ko je kot uspešna vrhunska alpinistka od leta 1985 preplezala 300 smeri po slovenskih in tujih gorstvih, tudi prvenstvenih. Veliko je povedala o opravljanju funkcije bla-gajničarke in načelnice AO PD Domžale, spomnila pa nas je tudi na odpravi v Kanado (1990) in Bolivijo (1991). Rada je vodila različne alpinistične šole, za vsa svoja prizadevanja pa je prejela zlati častni znak Planinske zveze Slovenije. Rada je plezala tako v ženski navezi kot v navezi z vrsto domžalskih alpinistov, tudi z odličnima Silvom Karom in Janezom Jegličem, spomnila se je prve plezalne ture v Zeleniških špicah z Matjažem Veselkom. Imena in priimki alpinistov in soplezalk so se kar vsipala, spomnila se je inštruktorjev, postopnega in vsestranskega izobraževanja, ki ga je danes premalo, nam povedala, da so ji znanja iz karateja pomagala z vidika vztrajnosti, moči in gibljivosti, spomnila nas je na potrebnost dobre pripravljenosti pred plezalno turo, tudi na pomen načrtnega treninga in dobrega poznavanja gora oziroma posamezne stene. Znanje je pridobivala tudi iz knjig z alpinistično vsebino. Slišali smo za razlike med tehničnim in prostim plezanjem, o posodobitvi obeh, pa tudi o tem, kako pomembno je, da poznamo pot navzdol. Zelo ljubi so ji kamniški hribi, ki jih je občudovala z vseh strani. Za zgodovino PD Domžale so pomembni njeni spomini o začetkih ženskega alpinizma, o strogi hierarhiji znotraj alpinističnega odseka. Seznanila nas je tudi z letom 1987, v katerem se je ponesreči- Sogovornika sta prijeten gorniški večer začela s kratko predstavitvijo planinske in alpinistične poti Tatjane Kotnik, ki je bila prijetno presenečena, ker je niso pozabili, in vesela, ker bodo tudi njeni spomini del 70-letne zgodovine PD Domžale. Nato smo se vrnili v Tatjanino otroštvo in mladost, ko se je v hribe odpravljala z bratom in sestro; ob velikem razumevanju staršev. Ob tem smo izvedeli, da je bila njena prva športna izbira karate, kjer ima zeleni pas, tudi košarka. Ampak ko je začela hoditi v hribe, so ti postali njena prva izbira. Spomnila nas je na kolesarjenje do Kamniške Bistrice in nato vzpone na bližnje hribe ter spet s kolesom domov. Mladinski odsek ji je pomenil predvsem prijetno družbo, povezanost med vodnikom in mladimi, nabiranje izkušenj. Vselej se je zelo trudila, da bi mlade kaj naučila. Zelo se je bala za svoje tečajnike, znala biti glasna in ni skoparila z opozorili; najlepše je bilo, da so vsi srečno prišli v dolino. la. Opisala je spomine na reševalno akcijo ter na pravzaprav novi začetek alpinistične kariere po sanaciji poškodbe. Opozorila nas je, da se gre v hribe vedno z usmeritvijo, da se ti ne bo nič naredilo, moraš pa imeti tudi kanček sreče. Obžalovala je smrti vseh alpinistov, posebej pa Janeza Jegliča. Ob koncu je, tudi ob sodelovanju številnih prisotnih, pohvalila čas, ki ga je preživela v Planinskem društvu Domžale: prijetno druženje, družabnost, skupne in enotne prostovoljne akcije, izmenjava izkušenj, posebej pa se je spomnila zaključkov sezon, ko so zbrali vsi odseki. Za Tatjano Kotnik je bilo sodelovanje v PD Domžale zelo prijeten del njenega življenja, za vse nas pa 72. Lumarjev večer spominov z njo in Borutom Peršoljo nepozaben vpogled v zgodovino društva. Naslednji Lumarjev večer bo v oktobru. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: Miro Pivar Radijski novinar, publicist, urednik, ljubitelj vsega lepega, zbiratelj kulturne dediščine Matjaž Brojan je pred kratkim v Knjižnici Domžale v pogovoru z urednikom Francetom Malešičem predstavil svojo novo knjigo Dr. Franjo Rosina, pravi rodoljub. V njej je Slovencem manj znanega iskrenega rodoljuba označil kot klenega, velikega, premočrtnega borca za slovenstvo, predvsem pa desno roko generala Maistra. Matjaž Brojan, ki je napisal in izdal že več kot 20 knjig, zadnja leta kar po dve v posameznem letu, je v uvodu prijetnega zgodovinskega večera poudaril, da so v slovenski preteklosti številni ljudje, zelo pomembni za slovenstvo, ki ostajajo nepriznani, niso dobili zahvale niti priznanj, čeprav so z dejanji veliko pripomogli k današnji samostojni Sloveniji. Omenil je nekatere posameznike, pomembne za našo zgodovino, ki so pozabljeni, nepriznani in nimajo ustreznega mesta v slovenski zgodovini, čeprav so si ga zaslužili. Ob tem je posebej omenil generala Maistra in dr. Franja Rosino ter njune sodelavce. Na pobudo Zveze društev generala Maistra se je lotil življenjske in delovne poti dr. Franje Rosine ter ob tem posebej omenil vlogo in pomoč njegovih vnukov, dr. Alenke Šelih in dr. Andreja Rosine. Nato smo se sprehodili skozi življenjsko in delovno pot dr. Franja Rosine, se zaustavljali ob pomembnejših zgodbah, med katere spada tudi zgodovina sokolstva, v katerem ima dr. Rosina pomembno vlogo kot ustanovitelj številnih oblik sokolstva, tako v Novem mestu, Celju ali Ljutomeru pa tudi Mariboru. Povsod, kamor je prišel, je ostajal zvest in slovenstvu predan do konca, pripravljen vse življenje skrbeti tudi za druge. Znanca sta bila s Petrom Maj-dičem iz Jarš, v povezavi z delom dr. Rosine pa smo izvedeli tudi za vrsto drugih znanstev in prijateljstev s tedaj znanimi Slovenci, ki so se zaradi svojih različnih prizadevanj vpisali v slovensko zgodovino. Dr. Rosina se je še kako zavedal nevarnosti ponemčevanja na Štajerskem, posebej v Mariboru, ki je bil tedaj nemški, ni pozabil na skrb in boj za enakopraven položaj slovenstva ter vse svoje življenje namenil nacionalnemu interesu, boju za slovenščino, posebej na področju sodstva. Avtor nam je plastično prikazal njegove goreče, ognjevite govore, njegovo sožitje z vsemi, kar ga je naredilo zelo priljubljenega, nista pa sogovornika pozabila niti na konflikte med Slovenci in Nemci ter posledice Rosinovega zavzemanja za slovenstvo. Posebej sta Matjaž Brojan in sogovornik France Malešič opozorila na srečanja med generalom Maistrom in dr. Rosino, nas opozorila na veliko sokol-sko manifestacijo v Rušah 28. junija 1914, prav na dan, ko se je v Sarajevu zgodil atentat, na kateri je imel dr. Rosina ognjevit govor. To njegovo zavzemanje za slovenstvo je povzročilo, da so ga Nemci zaprli. V zaporu pa se mu je zdravje zelo poslabšalo. Za zgodovino je pomembno, da sta bila dr. Rosina in general Maister dobra prijatelja, saj je dr. Rosina pomembno sodeloval pri dodelitvi čina general Maistru. Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je veliki Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca - generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nemštvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije. Z avtorjem knjige o tem velikem možu, Matjažem Brojanom, se bo pogovarjal urednik France Malešič. Knjigo je založila in izdala Zveza društev General Maister.Maribor in s tem postavil temelje bodoče slovenske države, dr. Rosina pa mu je s posojilom večjega zneska pomagal za vojsko zagoto- viti potrebna finančna sredstva, češ: to je slovenski denar, če ga damo, se bomo rešili. Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca - generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nemštvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije. Z avtorjem knjige o tem velikem možu, Matjažem Brojanom, se bo pogovarjal urednik France Malešič. Knjigo je založila in izdala Zveza društev General Maister.Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in za- Zveza društev General Maister.Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca - generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nemštvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije. Z avtorjem knjige o tem velikem možu, Matjažem Brojanom, se bo pogovarjal urednik France Malešič. Knjigo je založila in izdala Zveza društev General Maister.Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca - ge- upnik drugega velikega Slovenca - generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nemštvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije. Z avtorjem knjige o tem velikem možu, Matjažem Brojanom, se bo pogovarjal urednik France Malešič. Knjigo je založila in izdala Zveza društev General Maister.Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca - generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nem-štvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije. Z avtorjem knjige o tem velikem možu, Matjažem Bro-janom, se bo pogovarjal urednik France Malešič. Knjigo je založila in izdala nerala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nemštvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije. Z avtorjem knjige o tem velikem možu, Matjažem Brojanom, se bo pogovarjal urednik France Malešič. Knjigo je založila in izdala Zveza društev General Maister. Poslušalci in sodelavci v prijetnem večeru, saj se je ob koncu oglasilo kar nekaj prisotnih, smo se z avtorjem knjige popolnoma strinjali, da je bil dr. Franjo Rosina velik v svojem razdajanju za narodove cilje. Z dejanji je dokazoval, kako rad je imel svoj slovenski narod. Iz njegove življenjske in delovne poti bi marsikaj lahko porabili v sedanjem življenju, da kar je, ne nazadnje v posebnem prispevku opozarjal njegov sin dr. Igor Rosina, ki nas je na osnovi predanega očetovega dela opozarjal, da je že čas, da vstanemo da več ne govorimo o majhni hlapčevski Sloveniji, temveč resno jemljemo svojo državo in gremo ko-rajžno naprej. Se strinjate! Vera Vojska Zobozdravstvena ordinacija z 20 letno tradicijo Kakovostne storitve, ugodne cene, prijetno osebje. C7 Začnite dan z nasmehom Rojska cesta 18D, Domžale Delovni čas po dogovoru T 030 338 993 | medikodent.as@gmail.com LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 15 AKTUALNO SPODNJE PERILO NOSIMO LE NEKAJ VEČ KOT STO LET VERONIKA POGAČAR, ZBIRATELJICA PREDMETOV KULTURNE DEDIŠČINE IN LJUBITELJSKA SLIKARKA Radomljanka že dolga leta aktivno deluje v turističnem društvu in Likovnem društvu Senožeti. Veselje do lepega, katerega del je tudi narodno blago, je dobila v domačem okolju, še posebej je nanjo vplival oče. Ob letošnjem dnevu žena je Veronika Pogačar v Kulturnem domu v Radomljah pripravila zanimivo avtorsko razstavo spodnjega perila naših babic (in nekaj malega tudi dedkov), s pomenljivim naslovom Spodi nč, gor pa bl mau. Cveta Zalokar Foto: Primož Hieng Na razstavi smo spoznali zanimivo zgodovino spodnjega perila, ki je relativno kratka ter bolj ali manj zavita v tančico skrivnosti. Gre za oblačilne kose, ki naj bi ostajali dobro skriti in zato pogosto, vsaj navidezno, manj pomembni. Niso ohranjeni na slikah premožnih meščanov; bogati so ga skrivali, kmečkemu prebivalstvu pa se je dolgo zdelo popolnoma nepotrebno. Tudi kasneje se je spodnje perilo sušilo in pralo na skrivaj. Niso ga obesili zunaj, skupaj s srajcami ali rjuhami. Takšno prakso etnologi prepisujejo prepričanju, da so spodnje perilo označili za bolj erotično kot goloto samo, in nekaj časa je celo veljalo, da je nošenje spodnjega perila greh. Na vaš odnos do dediščine je imel velik vpliv oče... Bil je lastnik nekoč priljubljene Gostilnice Jožeta Pogačarja v Radomljah. Malo je bil drugačen od večine, rad je imel umetnosti, zbiral je predmete, stene gostilne so krasili unikatni keramični krožniki in ma-jolike, poslikane z grbi slovenskih mest, narejene v Kamniku daljnega leta 1940. Občudoval je lepo in staro. Tako sem se tudi sama začela že zelo zgodaj zanimati za ljudsko dediščino. Od svoje babice sem dobila v dar uhane, broško, sklepanec in to je bil začetek. Prvo narodno nošo mi je posodil znani Kamničan Niko Sadnikar in v njej sem šla v Ljubljano na kmečko ohcet. Zanimale so me tudi vezenine in ena prvih razstav, ki sem jo pripravila, je bila Čipke iz skrinje stare mame, kjer so bila na ogled dela Ivke Cerar, ki jih hranijo pri Špornovih. Z njeno avbo ste bili pred leti na dnevih kamniških narodnih noš izbrani za najlepšo? Res je, to je izjemen ročno narejen izdelek. Narodne noše so tudi sicer moja velika ljubezen. Sem lastnica znamenite 'črne noše', ki jo zelo rada oblečem. To je meščanska noša, ki so jo nosile tudi bogatejše ženske na podeželju, narejena pa je po avtentični predlogi. Ste pa tudi kritični do slabe prakse, povezane z narodnimi nošami. Kaj vas moti? Marsikaj me moti pri današnjem oblačenju v nošo. Ljudje so pri oblačenju zelo površni, poleg tega se krasijo s stvarmi, ki k noši ne spadajo. Še bolj pa me motijo izdelovalci teh oblačil, ki tudi postavljajo svoja pravila in le redki se obrnejo na stroko. In kako je prišlo do razstave spodnjega perila? Po lanskoletni zelo uspešni in odmevni razstavi kučemajk, sem letos hotela to vsebino še nadgraditi. Po j, ■ fm ogledu podobne razstave v Tržiču, ki jo je pripravil dr. Knific, sem začela zbirati predmete v domači okolici. Na moje presenečenje je tudi v našem okolju kar nekaj žena, ki še skrbno hranijo oblačila svojih babic in so jih bile pripravljene posoditi za razstavo. Nekaj perila imam tudi sama in nabralo se je dovolj zares lepih primerkov iz naše oblačilne dediščine. Kaj nam želite povedati z naslovom razstave Spodi nč, gor pa bl mau? Pomenljiv naslov, ki je bil za tiste čase pravšen. Z globokim sporočilom o nas Slovencih, ki smo bili v izkazovanju ljubezni in drugih čustev silno zavrti in mnogokrat se to izraža tudi še zdaj. Da bi se pa pogovarjali o spodnjem perilu, posebno o spodnjih hlačah, to se pač ni spodobilo. Res je tudi, da dolgo spodaj ni bilo nič (oblečenega, namreč) in tudi zgoraj bolj malo. Posebej tam, kjer je vladala revščina. Obleke so nosili kar na golo kožo in dolgo je trajalo, da so se počasi začeli privajati spodnjemu perilu. Katero perilo prikazujete na razstavi? Posebno zanimanje so požele spodnje ženske hlače, ki sem jih razstavila na vrvi, tako kot so jih sušili včasih. Seveda so bili to skriti kotički, stran od radovednih oči. Imenovali so jih z različnimi imeni, a pomenljivimi izrazi, kot so 'ritna žalost, razpočnice, pizdače, Vir snelfajarce' in še kakšen izraz bi našli. Ženske srajce, predhodnice kombinež, so zavzemale večji del razstave. Različni kroji in vezenine s čipkami so dale tem oblačilom posebno žlahtnost. Spalne srajce so krasile čipke in različne vezenine. Vsa razstavljena ženska oblačila so bila iz boljšega platna ali etamina in so jih žene nosile le ob nedeljah in praznikih. Vsakdanje perilo je bolj enostavno in ne tako okrašeno. Moško perilo je bilo skromno. Srajce in vedno dolge gate so bile izdelane iz lanenega ali konopljine-ga platna, kotenine ali flanele. Platnene srajčke so otroci nosili tudi kar na golo kožo vrsto let in tudi tam spodaj ni bilo nič. Zanimivi so 'pindeklčki', oblačila, v katerih so dojenčke nosili h krstu. Del perila so tudi ženske srajce, imenovane ošpetel, ki so jih žene oblekle pod kiklo z modrcem, spodaj pa je bila vedno spodnja kikla. Ker ni bilo spodaj nič, so spat hodili v oblekah, v katerih so delali na polju, v hlevu in hiši in tudi higiena je bila temu primerno bolj slaba. Kdaj se je sploh začelo nositi spodnje perilo? Pri nas so perilo začeli nositi pred nekaj več kot sto leti, ko je začel prihajati vpliv mesta in okoliške gospode. Ljudje so se počasi začeli privajati na ta del obleke in v začetku niso bili preveč navdušeni nad njo, tudi žene so se dolgo branile. Marsikateri mož je svoj ženi prepovedal nosit 'čudne ovite cunje, ki frderbajo žvot'. V času med obema vojnama so perilo začeli nositi bolj množično, marsikje pa šele po drugi vojni. Na odprtju razstave je navdušenje nad vašim delom izrazil tudi dr. Bojan Knific iz Tržiča. Kako sodelujete s stroko? Z dr.Knificem se poznava vrsto let. Udeležila sem se številnih njegovih predavanj in seminarjev o oblačilni dediščini, ki jih je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti. Prebiram literaturo, na katero me opozori, in obiskujem njegove razstave. Hvaležna sem, ker je vedno pripravljen pomagati in svetovati, tudi ob tej razstavi sem dobila napotke in tudi nekaj predmetov je iz tržiškega muzeja. Kakšna anekdota, povezana s spodnjim perilom . Teh je nastalo veliko, posebno kadar so moški ob kakšnem kozarčku preveč modrovali o ženskah.Ena takih je tudi tale tožba: »Kolk tavžnt noči nism zatisnu oči, zavoljo tiste reči, ki pod kiklo čepi«. Znane so bile tudi zgodbe o mladih ženah, ki so v hišo s svojo balo prinesle že spodnje hlače, pa jim možje teh niso dovolili nositi. Odmev razstave je velik, dobili ste veliko novih predmetov. Kakšni so načrti, kaj še lahko pričakujemo? O novi razstavi še ne razmišljam, bomo pa s to razstavo septembra ob Dnevih narodnih noš gostovali v Dikini galeriji v Kamniku. Veseli pa me, da me po vsaki taki razstavi kličejo tudi neznanci, ki mi zaupajo in z veseljem podarijo stara oblačila svojih prednikov. Razstave pripravljate v okviru Turističnega društva Radomlje. Aktivni ste že zelo dolgo? Vedno sem bila zraven, še posebej rada pa sem pripravljala različne pogovore in srečanja (npr. z Dušico Kunaver, Ljobo Jenče) ter številne razstave. Naj omenim le nekatere med njimi: razstavo ročnih del, pa starih vezenin in izdelkov iz vitra-žnega stekla in lanskoletno razstavo kučemajk (starega ženskega oblačila, podobnega podloženi oprijeti jopi ali suknjiču, ki je po vojni počasi izginilo). Seveda pa ste tudi med ustanovnimi članicami Likovnega društva Senožeti. Kako pa se spominjate svojih prvih srečanj s slikarstvom? Morda je kaj dednega, moj oče si je v mladosti zelo želel postati slikar. Z njim sem hodila na obiske k njegovim prijateljem, med njimi so bili g. Sadnikar, g. Jože Gostič, profesor Levko Homar, slikar in kipar. V njihovih stanovanjih sem občudovala slike. Bila sem očarana in vtisnile so se v moj spomin. Že vrsto leto sodelujem v Likovnem društvu Senožeti, kjer za nas skrbi akademski slikar Janez Zalaznik. Tako sem pred nekaj leti dobila tudi možnost, da lahko pripravim samostojno razstavo, kar je bila zame velika čast. Kaj še radi počnete v prostem času? Ko si v penziji, je prostega časa bolj malo. Zanima me marsikaj, če bi bila mlajša, bi se gotovo še bolj intenzivno ukvarjala z oblačilno dediščino. □ Etnolog dr. Bojan Knific je ob otvoritvi razstave povedal, da so moški spodnje hlače sprejeli nekaj prej kot ženske, in sicer zaradi vojaških potreb, saj so jih predpisali kot obvezne. Prej pa moški niso nosili spodnjih hlač. Ob tem je opozoril na to, da tudi higiena v tistem času ni bila na visoki ravni. Moški so tako včasih nosili volnene ali pa irhaste hlače, ki se niso prale, nosili pa so jih deset ali celo dvajset let. V tem primeru je del higienskih nalog opravila srajca, ki je bila dolga in tudi pralna. Dr. Knific je pohvalil prizadevno in strokovno delo avtorice Veronike Pogačar, in posebej poudaril pomen tovrstnih razstav, saj na njih lahko vidimo stvari, ki jih drugače ne bi. Pri tem pa razstavljeni kosi dobijo tudi nov pomen in vrednost, ki jih skriti v omarah ne bi dobili. 6 | slamnik številka 2 | februar 2018 | letnik lviii PORTRET slamnik@kd-domzale.si TRŽNICA - MOJE DELO IN VESELJE VIDO REPANŠEK, FOTOGRAF IN ORGANIZATOR V aprilu nas vabi na začetek tretje sezone Kuhne na plac in prireditve Dobrodošli v Domžalah, ki poteka že šesto leto. Cveta Zalokar Foto: Jure Gubanc Izhaja iz znane gostilne Repan-šek na Homcu. Priženil se je v sosednjo vas ter danes z ženo in sinovoma živi v Šmarci. Tako je že 23 let kamniški občan, vendar je vseskozi povezan z občino Domžale, zato dobro pozna kraje in veliko ljudi. Sodeloval je pri zamislih in organizaciji številnih priljubljenih prireditev in dogodkov. Je nepogrešljiv in vsestranski pri dogajanju na tržnici, ki je poleg ponudbe lokalne hrane postala priljubljeni kraj zanimivih prireditev in druženja. Kako se spominjaš mladosti, ki je bila zaznamovana z gostinstvom? Naša gostilna ima dolgo tradicijo, saj bo drugo leto 130-letnica njenega delovanja. Gostilničar je bil dedek, nadaljeval je oče, zdaj pa je v rokah brata Andreja, ki uspešno nadaljuje tradicijo domače slovenske gostilne. Svoji gostilni imata še dva brata. Rodil sem se kot tretji otrok v družino s tremi brati in sestro. Gostilna je način življenja, zelo je vpeta v življenje družine. Imam lepe spomine na mladost, odraščanje v gostilni te zaznamuje kot človeka, vedno je okoli tebe veliko ljudi, veliko se dogaja in pomembno je, da to delo opravljaš z ljubeznijo in dobro voljo. Še vedno sem rad med ljudmi, nimam težav pri navezovanju stikov, javnem nastopanju. Že od malega smo doma vsi otroci pomagali pri delu v strežbi in v kuhinji, a imeli smo tudi prosti čas. Ko so očeta in mami vprašali, kako je ob delu v gostilni vzgajati pet otrok, sta dejala 'samo z delom' -in seveda z ljubeznijo. Zakaj pa si se potem odločil za poklic fotografa? Nekaj časa sem razmišljal, da bi se preizkusil v gostinstvu. A pritegnil me je poklic fotografa, in ni mi žal, saj to delo opravljam z veseljem. Po končani fotografski šoli sem pozneje pri Obrtni zbornici pridobil še naziv fotografskega mojstra. Še posebej lepo in zanimivo je bilo delati pred leti, ko je še prevladovala klasična fotografija, ko sem imel tudi svoj atelje v Mengšu, poslovne enote pa še v Domžalah, Kamniku in za Bežigradom. Tudi v tem poklicu si med ljudmi, iščeš dobre posnetke, poznati moraš ljudi. Kot eno izmed 'zanimivosti' pri opravljanju svojega 25-letnega delovanja v Mengšu pa ne bom nikoli pozabil fotografiranja velikonočne procesije leta 1990, ko je prvič po osamosvojitvi na njej igrala Mengeška godba. Takrat sem med fotografiranjem skočil z ograje na pokrov opuščenega vodnjaka in zgrmel trinajst metrov globoko in se verjetno še enkrat rodil, saj sem jo odnesel le z zvitim gležnjem. Včasih so ljudje fotografirali s fotoaparati, doma, na izletih, praznovanjih in prinesli filme, da smo izdelali fotografije. Dela je bilo veliko, ko pa je prevladala digitalna fotografija, je šlo vse navzdol. Le starejši so še nekaj časa vztrajali ... In tako sem moral zapreti lokale, ni se dalo več preživeti s tem. Žalostno pa je, da dandanes družine doma skoraj nimajo več izdelanih fotografij na fotografskem papirju. Včasih se je zbrala družina, prijatelji in skupaj so pregledovali fotografije v albumih in obujali spomine ... Fotografije so se prenašale iz roda v rod ter spominjale na naše zanamce in minule čase. Zdaj je vse na telefonih in diskih, in bojim se, da se bo veliko fotografij sčasoma izgubilo za vedno. Kakšna okvara telefona, di- ska in družina ostane brez vseh fotografij svojih odraščajočih otrok ... Pozneje si veliko sodeloval z občino Domžale in Slamnikom? Začelo se je še v časih ZSMS, ki jo je vodil pokojni Zvone Slovnik, mnogi takratni kolegi mladinci so potem postali zelo znani in uspešni. Pozneje sem veliko fotografiral za občino, kot 'dvorni' fotograf sem nasledil Vilija Majheniča. Sedem let pa sem sodeloval tudi kot fotograf z Matjažem Bro-janom, urednikom pri Občinskem poročevalcu, ki se je preimenoval v Slamnik. Tako sem spremljal vse dogodke in spoznal veliko ljudi, še takratne 'velike' občine. V uredniškem odboru so bili takrat med drugim Vera Vojska, Bogdan Osolin, Janez Stibrič, Iv-ček Kepic, Nevenka Kavčič. Kje si potem iskal nove izzive? Zaposlil sem se na Občini Domžale v uradu župana kot svetovalec in pri delu s stiki z javnostmi. Nisem pa le fotograf, pač pa skrbimo za obveščanje, pokrivanje dogodkov, organizacijo prireditev, otvoritev, proslav. Takrat je na tem področju delala le Vera Vojska in od nje sem se veliko naučil, dobro sva sodelovala. Mnogi so imeli na začetku, ko me je v svojo 'najožjo' ekipo vzel župan Toni Dragar, pomisleke, bilo je veliko očitkov, tudi časopisnih člankov, a najboljši odgovor je bilo moje delo, ko je vzniknilo tudi veliko novih prireditev, ki so jih občani dobro sprejeli. Ko sem še delal v Mengšu, sem navezal dobre stike z mnogimi glasbeniki in ansambli, tam smo na dvorišču pri Komparetovih tudi ustoličili evropsko glasbeno središče. Poleg sem bil pri začetkih enega najstarejših narodno-zabavnih koncertov v Sloveniji, Pod mengeško marelo. Narodno-zabavna glasbe ti je blizu... Doma v gostilni Repanšek smo 25 let organizirali tekmovanja harmonikarjev in mnogim mladim odprli pot v glasbeni svet. Pri nas so snemali tudi televizijske oddaje, Slovensko kmečko ohcet, Poletno noč - Dobre gostilne, glasbene video spote številnih ansamblov. V zimskih mesecih pa so se vrstili literarni večeri in modne revije. Za Slovenske novice sva z Ivanom Sivcem 15 let spremljala festivale in druge dogodke naro-dno-zabavne glasbe, imel pa sem tudi rubriko Vido vse vidi. Veliko lepih spominov pa imam tudi na Podoknice Nedeljskega dnevnika v Kamniku in Domžalah, ki jih vodi Franc Pestotnik-Po-dokničar. Od leta 1996 do 2014 sem bil član Občinskega sveta občine Kamnik. Ko je bil župan Tone Smolnikar, sem bil tudi organizacijski vodja treh županovih dobrodelnih plesov. Nekaj let sem sodeloval tudi v organizacijskem odboru Dnevov narodnih noš in drugih prireditvah. Tako sem dobil veliko organizacijskega znanja in povezav - in vse to sem s pridom izkoristil, ko smo začeli s koncerti na tržem prostoru, najprej ob novem letu in nato še z drugimi dogodki skozi vse leto. Tržnica se je lepo prejela med ljudmi... S tržnico je začela županja Cveta, župan Toni je tržnico povečal, jaz pa sem pripeljal še dogajanje. Veliko smo razmišljali, kako popestriti dogajanje in druženje na tem prostoru. Med prvimi smo povabili Ljudske pevke z Maro Vilar, potem pa smo začeli z akcijo Dobrodošli v Domžalah, kjer se od spomladi do jeseni predstavljajo različne slovenske pokrajine, občine ali društva. Vse pa povezujejo domača hrana, pijača in izdelki. Gosti nas poleg hrane iz svojega okolja, ki jo ponujajo, razveselijo tudi z nastopi različnih skupin in prikazom običajev. Lani je prvič sodelovala tudi pobratena občina Koprivnica, s tam-buraši, gasilci in ribjim paprikašem. Radi prihajajo in pohvalijo nas, da pri nas tudi dobro prodajajo in da so v Domžalah lepo sprejeti. Včasih ob tej priložnosti pride z njimi tudi župan, ki ga pozdravi naš župan in mu izroči naše tradicionalno darilo - slamnik. Na tržnici so vzniknile tudi ideje za druge odmevne dogodke . Lani smo z društvom Mihaelov sejem iz Mengša zbrali na srečanju orgličar-je iz vse Slovenije. Skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa smo prvič pripravili srečanje citrarjev S citrami po Domžalah. Srečali se bomo tudi letos v maju, se sprehodili po mestu, v Galeriji Domžale pa bo Kulturni dom Franca Bernika pripravil tudi veliko pregledno razstavo o razvoju citer. Kako je nastala Kuhna na plac? Sem gurman in rad tudi kuham. To nam je vsem otrokom v družini nekako v genih, tega nas je naučila naša mami, ki je bila izvrstna kuharica in zelo dobra mati. Imam veliko zbirko kuharskih knjig in knjig o vinu. Opravil pa sem tečaj za someljeja oziroma vinskega svetovalca. Kamorkoli potujem, obiščem njihove značilne restavracije in tržnice. Tako sem prišel do ideje, da bi se na domžalski tržnici tudi kuhalo, kar je župan podprl, nato pa smo skupaj s sodelavci Tejo, Jano, Ajdo, Tomažem in Alenko naredili koncept, tako da smo na začetku povabili domžalske gostince. Kar nekaj se jih je odzvalo, čeprav je priprava zanje organizacijsko zahtevna. Porcije naj bi bile manjše, sveže pripravljene in po dostopnih cenah. Že prvič, ko je bilo le nekaj stojnic, je bil izjemen odziv, saj je malo po poldnevu že zmanjkalo hrane. Potem smo začeli vabiti še druge, a vztrajali smo pri tem, da se kuha in peče na licu mestu ter da se pripravlja sezonska hrana, veliko pridelkov je prav s tržnice. Ni pa zaželena nezdrava hitra hrana, ki je prisotna skoraj za vsakim vogalom. Prevladuje značilna slovenska hrana, žlikrofi, istrski fuži s tartufi, prekmurski bo-grač, telečja jetrca, pražen krompir, domač sladoled, sveže ocvrti Ivan-kini krofi in druge sladice ... Povabimo pa tudi tuje kuhinje: arabsko, južnoameriško, ameriški način pečenja in dimljenja mesa BBQ, Leskovački žar . Lani sta bili med zanimivostmi španska sladica churros in madžarski kurtos kalacs. Naj omenim še stojnice s smutiji, domačim sladoledom ... Poskrbljeno pa je tudi za najmlajše z delavnico kuhanja Lonček kuhaj. V dodatni ponudbi je na stojnicah na voljo še emajlirana posoda, antikvariat s kuharskimi knjigami in revijami ter ponudba čili omak, zelišč, domačih dobrot s kmetij, skratka vse, kar je povezano s kuhanjem. Po novem se Kuhna na plac odvija vsako prvo soboto v mesecu od 10. ure dopoldne do mraka. Popoldne od štirih dalje pa Aleš Florjančič iz kluba Blu-nout izbere različne glasbene izvajalce. Letos bomo začeli prvič v soboto, 7. aprila. Tako je že znano, da se prvo soboto v mesecu doma ne kuha, pač pa se pride na tržnico ter se degustira in uživa v druženju. Bodo letos uvedene kakšne novosti? Velik poudarek je na ekološkem pristopu. Za ločene odpadke in zabojnike poskrbi javno podjetje Prodnik, njihova študenta tudi razložita in svetujeta pri ločevanju, saj mora vsak pospraviti za seboj. Gostince smo tudi pozvali, da naj bi ponudili hrano in pijačo, torej imeli kozarce, krožnike in pribor iz biološko razgradljivih snovi. Tako bi bilo manj plastike - temu so nekateri že prisluhnili, upam, da bo odziv čim večji. Imamo tudi stojnico z vinoteko, tam dobiš za kavcijo stekleni kozarec, ki ga pozneje vrneš. Razmišljamo tudi o poseben paketu tradicionalnega slovenskega kosila za družine po nižjih cenah. Kako vidiš prihodnost tržnice? Razmislek o morebitni širitvi in pokritju tržnega prostora mora biti previden in premišljen. Zaradi slabega vremena nam lahko Kuhna in drugi dogodki kdaj odpadejo, po drugi strani pa je lepota tržnice predvsem v tem, da si na zraku in da te greje toplo sonce . Sam preživim na tržnici veliko časa, tako da mi je žena rekla, da je to moj prvi dom, medtem ko je prijatelju Janezu Hafnerju žena dejala, da je tržnica njegov drugi dom. Vsekakor pa to delo z veseljem opravljam. □ LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik | 17 slamnik@kd-domzale.si društva Kultura je doma v društvu Lipa Ne le februar zaradi slovenskega kulturnega praznika, vsak mesec je lahko priložnost za pogovor o kulturi, o kulturnih dogajanjih, ki jih v naši občini ni malo. društvo lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje domžale Imamo namreč številna kulturna in tudi druga društva, kjer v njihovih dejavnostih najdemo kulturo v vseh njenih podobah. V letih, od kar je v Domžalah s svojo dejavnostjo še kako prisotna Univerza za tretje življenjsko obdobje - društvo Lipa, z veseljem zapišem, da se je kulturno dogajanje zelo okrepilo. In če smo v letih od začetka dela Lipe govorili in pisali predvsem o pridnih članicah in članih literarnega krožka, lahko v za- Lipa prav ob pomoči svojih pesnic in pisateljic prijetne literarne večere pripravilo tudi v drugih občinah. Ob tem pa s kulturnega področja omenimo še 'domači' pevski zbor pod vodstvom Marine Aparnik ter glasbene (in včasih tudi pevske) skupine citer in kitar. Citrarke so povzročile pravo citrarsko evforijo, saj navdušujejo povsod, predvsem pa so na noge lani dvignili kar cele Domžale s svojim igranjem - na tržnem prostoru in v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, posebej odmeven pa je bil nastop vseh slovenskih citrarjev po ulicah v vsakdanjem življenju. Valentinovo je bilo priložnost za delavnico izdelovanja mazil in kreme. Pridružite se jim! Tako je bil tudi letošnji februar glede na dejavnosti društva Lipa pravi kulturni mesec, saj so 'kulturniki' obiskali več domov upokojencev, prikazali kle-kljanje, literarni krožek, citrarke in kitaristke pa so se v februarju in tudi marcu še posebej potrudile. Tako je Marjan Ravnikar, predsednik društva, povedal, kako so članice društva Lipa Domžale v Domu upokojencev Trzin prinesle veselo razpoloženje. Nastopile so kitarist- dnjih letih ugotavljamo, da se je naša Lipa razbohotila tudi na glasbenem področju, pravzaprav lahko prav za vsak predmet rečemo, da v njem lahko najdemo košček kulture. Literarni krožek, zdaj ga vodi Zlatka Levstek, se vsa leta odlikuje s svojo literarno dejavnostjo, ki sega daleč prek meja naše občine, hkrati pa je s šestnajstimi literarnimi zborniki, v katerih so sodelovali pesniki in pisatelji iz vse Slovenije, pomembno obogatil našo literarno dediščino. Nepozabna so tudi srečanja ob izidu posameznih pesniških zbirk in proznih knjig članic literarnega krožka, ki so bila vselej prijetna popestritev domžalskega kulturnega življenja, velikokrat pa je društvo in cestah našega mesta, ki tudi letos ne bo manjkal. V Lipi pa pleše vse bolj popularna folklorna skupina Češminke, ki pod vodstvom Bože Bauer skrbi za ohranjanje domžalske kulturne dediščine. Kulturo najdemo tudi med vsakodnevnim učenjem, ob koncu posameznega leta, ko se s pravimi kulturnimi prireditvami - tudi večjezičnimi, pokažejo pridobljena znanja. Ob koncu pa naj omenim še keramični krožek, roč-nodelke, posebej klekljarice, in izdelo-valke dobrodelnih Špelc in Jankov. V letošnjem šolskem letu je v društvu Lipa zaživel program zeliščarstvo, v katerem se seznanjajo z zdravilnimi rastlinami in spoznavajo njihov namen 128. občni zbor PGD Dob Srčnost, vztrajnost, prostovoljnost nas vodijo do skupnega cilja. V sejni sobi novega gasilskega doma v Dobu se je na 128. občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki ga je vodil Pavle Orehek, zbralo več kot 100 udeležencev in številni gostje, ki so po pozdravu predsednika Luke Pušnika in minuti tišine za vse generacije pokojnih gasilcev, prisluhnili njegovemu poročilu o delu v letu 2017. V njem je dal poudarek dokončni ureditvi lastniških razmerij novega govim vodstvom, ki je rezultat skupnega dela, odrekanj, premagovanja ovir in prizadevnega dela na poti do skupnega cilja, na katerem niso nikoli pozabili, da so predvsem opora ljudem, ko jih le--ti potrebujejo. Več o posameznih konkretnih aktivnostih smo slišali v poročilu poveljnika Jureta Roglja, ki je poudaril pomen zanimanja, volje in interesa za gasilstvo, in tajnika Stanka Gr-čarja. Oba sta poudarila pomen poslan- doma, spomnil pa tudi na druge najpomembnejše aktivnosti: preventivno delo (pregled hidrantne mreže v KS), organizacija in udeležba na različnih vajah, tekmovanjih ter izobraževanjih, dan odprtih vrat, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, sodelovanja s šolo in vrtcem, pridobivanje novih članov; strokovne ekskurzije, letna veselica, sodelovanje s KS in Gasilsko zvezo Domžale. Ob koncu poročila in svojem slovesu je poudaril pomen dobrih temeljev društva, prostovoljstva in uspeha PGD Dob (246 članov in članic) pod nje- stva gasilcev, stalnega izobraževanja in usposabljanja ter moderne opreme. O uspešnosti društva so govorila tudi podana poročila gospodarja, referentov, blagajnika in nadzornega odbora. V razpravi je v imenu Gasilske zveze Domžale in Centra za zaščito in reševanje Domžale občni zbor pozdravil poveljnik Matjaž Merkužič ter poudaril pomen usklajenega zglednega sodelovanja gasilske organizacije in društev pri zaščiti in pomoči ljudem in njihovemu premoženju. Čestital je PGD Dob za uspešno delo, v ka- Nadaljujemo z dobrim delom Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina je pred kratkim pripravila občni zbor in ga, kot že vrsto let doslej, povezala s praznovanjem dneva žena. krajevna organizacija za vrednote nob dob, krtina V organizaciji je namreč veliko deklet in žena, ki so bile vesele tudi tradicionalnega darila - rdečega nageljčka. Prireditev so nam letos polepšale glasbenice, članice orkestra flavt Glasbene šole Domžale, ki so nam pod vodstvom profesorice Maruše Urankar zaigrale kar nekaj skladb, med njimi tudi melodije iz filmov Lepotica in zver ter Aladin. Odličnim glasbenicam ma srečanja z njimi, obisku Muzeja izgnancev v gradu Brestanica in okolice, skrbi za spominska obeležja, sodelovanju pri aktivnostih v KS, sprejemanju novih članov in obveščanju članstva o slovesnostih. Prav slednjemu bomo namenili v letošnjem letu več skrbi, saj želimo, da se nas čim več organizirano udeleži različnih slovesnosti, na katerih obujamo spomin na NOB in tudi tako ohranjamo njegove vrednote. ke skupine Val in citrarke Planike, pod skrbnim vodstvom mentorice Damjane Praprotnik, nastopile pa so tudi članice literarnega krožka s prijetnimi recitacijami in zgodbami iz časov, ki so že daleč za nami, ob koncu pa vsi skupaj zapeli Mi se imamo radi. Tudi tokrat na koncu prispevka povabilo: Za vse, tudi če niste iz občine Domžale, ki si želite popestriti svoje jeseni življenja - lahko pa tudi pozno mladost, za vas je na Univerzi za tretje življenjsko obdobje - društvo Lipa vedno prostor, le poklicati morate ali se kar osebno oglasiti. Vera Vojska Foto: Društvo Lipa terem se kaže kvalitetna povezanost mladosti in izkušenosti. Dobro delo PGD Dob sta pohvalila tudi župnik Jure Ferlež, ki je o prostovoljstvu govoril kot o nečem izjemnem, ki odlikuje tudi dobske gasilce, in Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, ki je poudarila pomen dobrega dela PGD za celotno KS. Pohvale za zgledno sodelovanje so bili gasilci deležni tudi od osnovne šole in vrtca. Po sprejemu spremembe statuta, novi naslov PGD Dob je Dob, Ulica 7. avgusta 16, so prisotni soglasno izvolili novo vodstvo: predsednik Robert Hro-vat, poveljnik Jure Rogelj, tajnik Peter Grošelj, blagajnik Jure Milanovič, njihove namestnike in novi upravni ter nadzorni odbor ter predstavnike za Gasilsko zvezo Domžale, sledila pa je obširna predstavitev programa dela za leto 2018. Novi predsednik Robert Hro-vat je predstavil vsa področja dela, razvoja in organiziranosti društva, posebej pa izpostavil prizadevanja za nadaljevanje poti zmagovalnih gasilskih desetin na vseh področjih, pridobivanja mladih članov, izobraževanja, določitev namenskosti starega gasilskega doma in tudi druženja. Vse je povabil, da s srčnostjo in vztrajnostjo skupaj nadaljujejo uspešno delo vseh generacij. Sledila je podelitev priznanj in napredovanj, ob koncu pa se je novo vodstvo s simboličnima dariloma in iskreno zahvalo poslovilo od dosedanjega predsednika Luke Pušnika, ki je funkcijo opravljal osem let, in Stanka Grčar-ja, ki je 35 let opravljal funkcijo tajnika. Vera Vojska Foto: Rok Majhenič iskrena hvala in prav vsem uspešno glasbeno kariero. Čestitke s pogledom na dan žena včeraj, danes in jutri je izrekla predsednica Vera Vojska, svoje pesmi pa je recitiral Jože Lončar. Občni zbor, udeležila so se ga je tudi Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, ter predstavnika KS Krtina in Društva upokojencev Naš dom Dob, je prinesel poročilo o delu v letu 2017, ki nam bo ostalo v spominu, ker smo pridobili nov prapor - za sofinanciranje se iskreno zahvaljujemo KS Dob, KS Krtina, Združenju borcev za vrednote NOB Domžale in sponzorjem. Sicer pa smo program uresničili v celoti, v njem pa namenili največ pozornosti udeležbi na različnih spominskih svečanostih, organizaciji in izvedbi tradicionalne prireditve ob prazniku KS Dob, izvedbi dveh prireditev ob dnevu spomina na mrtve, obiskovanju jubilantov in prijetnima dve- Soglasno so bili sprejeti vsi predlagani dokumenti, tudi program dela za leto 2018, v katerem je poseben poudarek dan vrednotam NOB, ki ne smejo biti nikoli pozabljene, v njem pa imajo mesto vse naše tradicionalne aktivnosti, skrb pa bomo namenili tudi jubileju 'borčevske' organizacije, ki je bila ustanovljena v letu 1948, in sprejemanju novih članov. Prisotni so bili tudi seznanjeni z izidom dveh knjig o dogodkih med NOB na našem območju: Svoboda - Plačilo za žrtve in Kamniško-zasavski odred. Prijetno srečanje smo zaključili z željo, da se tudi v letu 2018 večkrat srečamo, hkrati pa se še enkrat zahvaljujemo obema KS - Dob in Krtina, Osnovni šoli Dob in podružnični šoli Krtina ter še posebej Mešanemu pevskemu zboru Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik za prijetno sodelovanje. Hvala. Vera Vojska Trzni prostor Domžale Od 16. ure dalje skupina MELANHOLIKI w i io | slamnik društva ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Poročilo o delu Od zadnje objave v Slamniku se je pri nas zvrstilo kar 36 klicev s številke 112, kar precej presega siceršnje povprečje. Obdobje lahko razdelimo na tri dele - prvega so zaznamovale prometne nesreče na avtocesti, drugega požari, tretji del pa prometne nesreče na lokalnih cestah. Druge intervencije so bile enakomerno razporejene preko celotnega obdobja. Zadnje dni februarja in prve v marcu je naše kraje zaznamovalo izrazito hladno in vetrovno vreme. V nekaj dneh se je na avtocestnem odseku, ki ga pokrivamo, zgodilo kar devet prometnih nesreč, tudi po tri na dan. Kljub številnim nesrečam je bila v UKC Ljubljana prepeljana 'le' ena oseba, veliko pa je bilo materialne škode. V eni izmed njih se je na rahlo zasneženem vozišču prevrnilo reševalno vozilo, v njem so bile tri osebe - poleg voznika še pacientka in njena spremljevalka. Nihče se v nesreči ni poškodoval, pacientko na poti v zdravilišče so prevzeli reševalci NMP ZD Domžale. Po 1. marcu se je temperatura v nekaj dneh dvignila za skoraj 20 stopinj. In kot bi odrezal, so se namesto nesreč na avtocesti začeli pojavljati požari. Najprej smo v dveh zaporednih večerih pogasili dimniška požara na Rovah in v Ihanu. Ko so bili večeri in noči že dovolj tople, so na prosto prišli tudi nepridipravi. 4. marca je proti večeru najprej zagorelo odpadno vejevje v Dragomlju in nato še dvakrat komunalni zabojniki na Kolodvorski ulici v Domžalah okoli 22. ure. Največ škode pa je povzročil požig stojnic na domžalski tržnici 7. marca ponoči - pogoreli sta dve stojnici in kolo z motorjem. Posredovali smo še pri požaru v kleti večstano-vanjskega objekta na Prešernovi, še enem dimniškem požaru v Ihanu in na Rovah, kjer je pri stanovanjski hiši zagorelo v komunalnem zabojniku. Požarom je sledil niz prometnih nesreč na lokalnih cestah. Dve sta se zgodili v križišču pri trgovskem centru na VIru. V tem križišču so nesreče pogoste, zgodijo pa se izključno ponoči, ko so izključeni semaforju in vozniki ne opazijo, da niso na prednostni cesti. V eni izmed nesreč so bile poškodovane kar tri osebe. Še posebej huda prometna nesreča se je zgodila v nedeljo popoldne 19. marca, ko sta v Domžalah pri uvozu na avtocesto trčili osebno in kombinirano vozilo, poškodovane pa so bile štiri osebe, med njimi tri deklice. Trikrat so se na našo pomoč pri prenosu do reševalnega vozila obrnili reševalci NMP Domžale. Odhiteli smo tudi na reanimacijo občana v Stegnah pri Moravčah in pomagali pri oskrbi hude ureznine v delovni nesreči - poškodovanca so njegovi sodelavci dostavili kar v našo garažo. Sicer pa smo kot običajno zaprli tudi nekaj puščajočih ventilov in s tem preprečili škodo na objektih. Ko je bilo nepridipravom za povzročanje škode zunaj še prehladno, so v stopnišču stanovanjskega bloka v SPB sprožili gasilnik na prah. Seveda so se stanovalci obrnili na nas, ker je bilo stopnišče povsem zadi-mljeno in se še ni točno vedelo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ne povsem običajen pa je bil klic, ko se je neke noči na našo pomoč obrnila starejša gospa. Nepokretna je padla iz postelje, in pomagali smo ji nazaj. Ker ni bila poškodovana, zdravniške oskrbe ni potrebovala. Vabimo vas, da naše delo spremljate na spletni strani www.czrdo-mzale.si in na naši facebook strani ter vam želimo prijetne in varne zgodnje pomladne dni. Podelitev priznanj Zbor članov Društva vojnih invalidov Zasavje, znotraj katerega spadajo tudi člani društva iz občine Domžale, je bil 5. marca v Delavskem domu Trbovlje. društva vojnih invalidov zasavje Prisotne člane in goste, med katerimi je bil Janez Podržaj, predsednik ZDVI Slovenije, je pozdravil predsednik Zvone Tahirovič. Prisotni so prisluhnili vrsti poročil o delu v letu 2017, posebej pa so razpravljali o socialnem in zdravstvenem stanju vorili pa so tudi o založniški in informativni dejavnosti društva, ki je pomembna tako za člane kot za javnost, ki jo na tak način informirajo o položaju vojnih invalidov. Sledila je podelitev priznanj za dolgoletno uspešno in prizadevno delo v društvu, ki jih je prejemnikom vojnih invalidov, ki ga skušajo poboljšati z zdravljenjem in terapijami v zdraviliščih, o sodelovanju in organiziranju različnih aktivnosti, v katerih naj bi sodelovalo čim več članov, posebej pa so poudarili pomen toplih človeških stikov med člani, kar večkrat premaga ovire, ki se jim postavljajo. Pomembna je tudi rekreacija, ki pomaga k boljšemu zdravju, sprego- Predlagan zakon za povrnitev premoženjske škode V zadnjih letih je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, ki ga vodi Ivica Žnidaršič, poleg skrbi za člane, vsa svoja prizadevanja usmerilo v aktivnosti za povrnitev premoženjske škode žrtvam druge svetovne vojne. društvo izgnancev domžale V ta namen je bila tudi znotraj krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale opravljena in oddana anketa o premoženjski škodi, ki so jo utrpeli posamezni izgnanci, begunci in druge žrtve vojne. Po številnih prizadevanjih, v katerih je z veliko naklonjenostjo sodeloval tudi Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS, je prav on pred kratkim v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne. Predlog zakona, s katerim naj bi zaprli eno najbolj bolečih vprašanj poprave zgodovinskih krivic, sta z Ivico Žnidaršič, predsednico slovenskega društva izgnancev, predstavila na novinarski konferenci, in poudarila, da gre za simbolično odškodnino, ki naj bi bila enaka za vse. Vsak upravičenec naj bi prejel 6000 evrov v dveh obrokih. Če bo zakon sprejet v vsebini, kot je predlagana, naj bi odškodnino začeli izplačevati v letu 2020. Več o vsebini zakona pa v eni od naslednjih številk. Sedemindvajseti januar je mednarodni spominski dan holokavsta. Ta naj bi človeštvo vedno opominjal na sistematični genocid Judov, ki ga je iz- ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Diabetiki, negujete vaša stopala? Optike Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 Prvo predavanje v novem domu krajanov - gasilskem domu na Studencu Čebelarsko društvo Krtina - Dob in Turistično društvo Rača sta v četrtek, 1. marca 2018, pripravila predavanje o čebelah ter o higieni in varni hrani v domačem gospodinjstvu. Vidi Rosulnik, Cirilu Roglju in Jožetu Novaku podelil predsednik Janez Po-držaj. Posebne pozornosti je bil deležen Jože Novak ob svoji 90-letni-ci. Zahvalil se je tako za priznanje kot priložnostno darilo ob svojem življenjskem jubileju. Društvo vojnih invalidov Zasavje je sprejelo tudi program dela za leto 2018. JOŽE NOVAK čebelarsko društvo krtina -dob in turistično društvo rača Predavala sta priznana predavatelja Branko Borštnik, čebelar iz Velikih Lašč, in dr. Andrej Ovca, dipl. san. inž. Čebelar je spregovoril o zdravilnih učinkih čebeljih proizvodov, izpostavil pa je učinkovitost cvetnega prahu pri zdravljenju raznih bolezni. Navedel je več različnih primerov ljudi, ki se jim je zdravstveno stanje izboljšalo ob uživanju cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka. Dr. Andrej Ovca je v zanimivem predavanju izpostavil navzkrižno onesnaženje živil, ki lahko povzroči hude okužbe in zastrupitev pri ljudeh. Pri navzkrižnem onesnaženju se mikroorganizmi na živilo lahko prenašajo na več načinov: z živila na živilo; prek oseb, ki delajo z živili; prek kuhinjske opreme, posode in pribora; prek drugih možnih načinov prenašanja (glodalci, insekti). Poudaril je, kako je vsak dejavnik v prehranski verigi pomemben, kar je popestril z zanimivo basnijo o miški. Miška je skozi razpoko v zidu kmetije videla kmetico, kako odpira paket. Zgrožena je ugotovila, da je v paketu mišelovka. Stekla je na dvorišče in o nevarnosti opozarjala živali: kokoš, prašiča, kravo. Za njena opozorila se niso zmenile, češ da se njih to ne tiče. Ponoči se je v mišnico ujela kača, ki je nato pičila kmetico. Po vrnitvi od zdravnika jo je mož negoval in ji najprej skuhal kokošjo juho, še pred tem pa zaklal kokoš. Stanje se ni izboljšalo in zaradi številnih obiskov sorodnikov je zaklal prašiča, da je lahko vse pogostil. Kljub temu je žena umrla in na pogreb je prišlo toliko ljudi, da je moral zaklati še kravo, da je lahko vse pogostil. Miška pa je vse to spremljala skozi odprtino v zidu. Ana Šlibar Občni zbor Društva upokojencev Vir Vzdržujemo življenjski utrip in se ne predamo malodušju. vajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Med blizu šest milijonov tako umrlih Judov so bili tudi Judje iz Slovenije. Sicer pa je bilo med drugo svetovno vojno v nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev, 12.000 se jih nikoli ni vrnilo na svoje domove. V Sloveniji je bila osrednja spominska slovesnost ob nacionalnem dnevu holokavsta v Centru urbane kulture Kinu Šiška v Ljubljani. Dobro obiskanega spominskega srečanja se je udeležila tudi delegacija krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale pod vodstvom predsednika Jožeta Kvedra. Društvo izgnancev Domžale obvešča vse svoje člane, da so uradne ure odslej vsak prvi ponedeljek med 9. in 10. uro, in prosi članstvo, da čim prej poravna članarino in naročnino za Vestnik. Če bi se želeli udeležiti dvodnevnega obiska Češke in koncentracijskega taborišča Mauthausen v organizaciji Združenja taboriščnikov Dachau, pokličite 070 708 346 (Jože) in se prijavite do 3. aprila 2018. Vsem želimo prijetno tople prve spomladanske žarke. Vera Vojska društvo upokojencev vir Če je kaj značilno za društva upokojencev v občini Domžale, štiri so (Domžale, Vir, Radomlje in Naš dom Dob), potem je, da vzdržujejo življenjski utrip in se prav nikoli ne predajajo malodušju. K temu prispevajo dobra vodstva, prizadevni predsedniki, člani in članice, ki pridno delajo na različnih področjih, saj DU organizirajo vrsto dejavnosti, pa naj gre za čisto uradne sestanke, uradne ure, izlete, prijetna zabavna srečanja, špor-tno-rekreativne dejavnosti, sodelovanja med društvi ipd., ki jim popestrijo jesen življenja, predvsem pa jih vedno znova prepričajo, da nikoli niso sami. Nič drugače ni v Društvu upokojencev Vir, ki ga ob veliki pomoči članov ativnih (kolesarjenje, balinanje, pohodi, tudi sprehodi) sekcij, saj so se v letu 2017 dobili kar na 56 aktivnostih, veliko povedo pa tudi številke: prekolesari-li so 773 km, prehodili 223 km, z avtom pa do želenih točk prevozili skoraj tisoč km. Balinarji so se rekreirali dvakrat na teden, pa tudi uspešno tekmovali. Vsa poročila o delu v letu 2017 in programi za leto 2018 so bili soglasno sprejeti. Veliko dobrih besed o delu DU Vir in skupnem sodelovanju so povedali predsedniki sosednjih društev upokojencev, v imenu Zveze društev upokojencev gorenjske regije pa je prisotne pozdravil podpredsednik Zoran Rink. Največ aplavzov je bilo ob koncu, ko je predsednica DU Vir Mimi Skok vodi prizadevna Mimi Skok. Februarja so se številni člani in članice ter gostje zbrali na občnem zboru, ki ga je vodil Franci Kerč. Poročilo o uspešnem delu v letu 2017 je podala predsednica Mimi Skok, prisluhnili pa smo tudi poročilom o delu sekcij. Na prvem mestu je področje dela zdravstveno socialne sekcije, nato pa prireditve, ki so prinesle veliko prijetnih trenutkov vsem: izlet na Vrb-sko jezero, martinovanje, srečanje ob koncu leta, skrb za jubilante, sodelovanje na srečanju upokojencev gorenjske regije (razstava ročnih del na Kokrici) in sodelovanje v okviru regije, pa na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, člani obiskujejo različna predavanja, najdemo jih tudi kot študente Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pohvalila je sodelovanje z Občino Domžale, Krajevno skupnostjo Vir in društvi v njej. Z minuto molka so se prisotni spomnili 14 v letu 2017 umrlih članov. Zelo zanimivo je bilo poročilo športno-rekre- podelila priznanja najbolj prizadevnim članom, ki ji pomagajo že od ustanovitve društva v letu 1994. Priznanja so prejeli: Marija Marica Nahtigal za vzorno računovodsko vodenje društva in pomoč, Franci Belcijan, harmonikar, ki vsa leta razveseljuje člane, Olga Kerč za plemenito delo na področju skrbi za socialno in zdravstveno ogrožene člane, Franci Kerč za vsestransko pomoč predsednici na vseh področjih, Niko Maselj, ki prav nikoli ni odrekel pomoči, in Marija Kremzar za odlično opravljeno zahtevno delo pri sprejemanju in odpremljanju pošte, kjer dela nikoli ne zmanjka. Vsem iskrene čestitke. »Hvala vsem. Zapojte, zaplešite, lepo, lepo se imejte,« je ob koncu dejala predsednica in vse povabila, da se čim večkrat ob petkih v času uradnih ur oglasijo v društvu in še naprej tako uspešno sodelujejo. Vera Vojska LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 9 društva Po sledeh slovenskih pisateljev V Lipi smo tudi letos počastili kulturni dan s strokovno ekskurzijo. Gregorjevo je odplavilo luč po potoku V Zalogu pod Sveto Trojico so imeli 11. marca 2018 veseli večer. TERRA ANIMA, DRUŠTVO ZA POGLOBLJENO EKOLOGIJO Moč močvirja in divja hrana z Dariom Cortesejem Sobota, 14. april, ob 10.00 Vabljeni na spoznavanje divje hrane v Blatah - Mlakah z Dariom Cortesejem. Podali se bomo v močvirje in gozd, okušali in spoznavali naše divjerasle dobrote in vmes spoznavali moč močvirja. Delavnica bo trajala približno 5 ur, prispevek zanjo je 25 evrov, prijave so zaradi omejitve mest obvezne. Čimprej se prijavite na terraanima.info@gmail.com ali s sporočilom SMS na 041 980 876. Kljub rosenju dežja se je prireditve Gregorjevo na kmetiji Kepec zbrala množica odraslih in otrok s svojimi velikimi in malimi gregorčki. Prireditev so popestrile s svojim nastopom članice vokalne skupine Dotik, ki so zapele pesmi s pomladno vsebino. Ana Šlibar, predsednica Turističnega društva Rača, je pozdravila vse navzoče in povedala, da so naši predniki športno društvo tvd partizan domžale Dekleta in žene ter mamice in babice vseh starosti se namreč že vrsto let vsak ponedeljek zvečer zbirajo v telovadnici Osnovne šole Domžale, kjer pod vodstvom vaditeljice Anice Črne Ivkovič poskrbijo za svoje telo pa tudi dušo, saj med prizadevno vadbo ali po njej najdejo tudi trenutke za prijeten klepet. Posebej blizu ali celo več kot šestdeset deklet vaditeljica pohvali, ker so vztrajne, ker večina že leta pridno vsak ponedeljek vadi in tako poskrbi za boljše počutje, hkrati pa ohranjajo tudi mladostno svežino, predvsem pa si nabirajo energijo, ki jim še kako prav pride ob vsakdanjih opravilih. Športno društvo TVD Partizan je tudi letos poskrbelo za praznični 8. marec, ob katerem se je posebej spomnilo tudi svoje častne članice Ele Košir, večne športnice, ki srečanja nikoli ne zamudi. Rada pride in obuja spomine na svoje prizadevno delo, za katero je prejela vrsto priznanj. Tovrstna v dolgih zimskih dnevih opravljali rokodelske obrti pri trstenki, sveči ali oljenki. Marca se je dan že toliko podaljšal, da luč ni bila več potrebna in zato so na predvečer Gregorjevega vrgli luč v vodo. To tradicijo že 25. leto obuja Turistično društvo Rača in k sodelovanju povabi učence podružnične šole Krtina in otroke vrtca Mavrica Krtina. srečanja ji popestrijo življenje, v katerem kljub visoki starosti rekreaciji še ni rekla adijo. Čestitke ob življenjskem jubileju je prejel tudi Franc Košak, dolgoletni aktivni član TVD Partizan, tudi športni delavec, ki še vedno rad dela v društvu, najboljše želje pa so prisotni z glasnim aplavzom namenili tudi Anici Črne Ivkovič ob njenem življenjskem jubileju, spomnili pa so se tudi sicer odsotnega dolgoletnega prizadevnega predsednika Ivana Šraja. Moderator Primož Košak in predsednik Janez Bizjak, ki je dekleta in še posebej vaditeljico iskreno pohvalil za njihova prizadevanja ter jim čestital ob dnevu žena, sta lepo zaokrožila slovesnost, ki jo je s svojim petjem in igranjem na klaviature popestril Matic Juvan z izbranim programom, v katerem ni manjkalo niti pesmi Edith Piaf, niti Johna Lennona, glasen aplavz pa je prejel tudi za petje slovenskih popevk. Večer je ob prijaznih besedah in Letos so učenci pridno pomagali pri peki in krašenju ptičkov, ki so jih pod mentorstvom članic TD Rača ustvarjali v šolski kuhinji. Otroci v vrtcu so risali ptičke in jih lepili na vrečke s piškoti, ki so jih prireditelji razdelili obiskovalcem. Ana Šlibar Foto: Miro Pivar lepih spominih polepšala torta iz Raz-potnikove slaščičarne, ki jo že vrsto let pridnim rekreativkam namenja Bojan Bešter, Domžalske novice. Dekleta so bila tudi nad letošnjo slovesnostjo prijetno presenečena in vesela drobnih pozornosti, za katere se je zahvalila vaditeljica Anica. Vodstvo TVD Partizan, ki je podobno tradicionalno prireditev z najmlajšimi pripravilo tudi za materinski dan, upa, da jim bo obe prireditvi uspelo pripraviti tudi v prihodnjih letih ter tudi tako nadaljevati uspešno tradicijo TVD Partizan, začeto pred več kot 110 leti. Vera Vojska društvo lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje domžale Tokrat smo se podali po sledeh štirih slovenskih pisateljev severozahodne Dolenjske. Kljub slabi vremenski napovedi smo zapustili Domžale v soncu, ki je obetalo nepozaben dan. Sonce nas je spremljalo ves dan in blažilo hladno februarsko vreme. Najprej smo se ustavili v Trubarjevi hiši v Rašici. Ob izjemnem predavanju kustosa Martina smo se podučili o obdobju reformacije na Slovenskem in o pomenu našega prvega pisatelja. Jutranjo kavo smo si privoščili v slaščičarni pri znameniti laščanski slaščičarni Pri Kuklju, kjer smo si privoščili hišno specialiteto, kremno rezino. Po ogledu trškega jedra Velikih Lašč smo odšli v vas Podsmreka, kjer stoji domačija pesnika Josipa Stritarja. Pred njegovo kaščo smo prebrali eno od pesnikovih pesmi in nadaljevali pot skozi Mišjo dolino v Gornje Retje, rojstno vas Frana Levstika. Na mestu, kjer je nekoč stala njegova domačija, zdaj stoji spominska plošča. V vasi o pisateljevem obdobju pričajo še Ilijev kozolec, čebelnjak in starodavna lipa. Pot smo nadaljevali čez Suho krajino na Muljavo, kjer stoji etnografski muzej na prostem, katerega osrednja stavba je Jurčičeva domačija. Po krajšem filmu in predava- nju o pisateljevem življenju smo vstopili v Krjavljevo bajto in si ogledali še druge objekte v sklopu omenjenega muzeja. Zadnja postaja našega popotovanja je bila vas Krka, kjer smo imeli ogled in župnikovo predstavitev stare romarske cerkve sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravnikov. Gospod s simpatičnim vzdevkom Pinki nas je med vožnjo po okolici Krke zabaval z zanimivostmi s snemanja nadaljevanke Reka ljubezni, tako da se nam je sama po sebi ponujala primerjava med današnjo kulturo in tisto iz 19. stoletja. Potem smo se odpravili še na izvir reke Krke, ki priteče iz vodoravne Krške jame. Jamo, ki jo bogatijo netopirji in človeške ribice, napajajo vode, ki ponikajo na Radenskem polju pri Grosupljem in polnijo povirje najdaljše vseslovenske reke in dolenjske lepotice Krke. V jamah je sicer stalna temperatura, a nas je zaradi zunanjega hladu še bolj premrazilo, tako da smo z veseljem naše potovanje zaključili v gostišču Krka. Za večerjo smo si privoščili bograč in jabolčni zavitek. V Domžale smo se vrnili dobre volje in bili veseli, da smo si ob slovenskem prazniku kulture vzeli čas za ogled t. i. slovenskih Aten. Veselimo se že naših naslednjih potovanj. Jurij Kočar Premium Renault Novi KOLEOS, ESPACE in TALISMAN RENAULT Passion for life z 0% obrestno mero PAKET * l_l_l presenečenja *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa presenečenja. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,7 - 6,8 1/100 km. Emisije CO2 98 - 156 g/km. Ogljikov dioksid (COJ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju 'kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM'5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana Renault priporoča fiffiO DQB@iQ renault.si Vaš trgovec v Domžalah AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ TEL: 041 64 81 66; www.avtoset.si Slovesno ob dnevu žena Ena izmed tradicij, ki so doma v Športnem društvu TVD Partizan Domžale, je prijetno srečanje, ki ga svojim rekreativkam pripravijo ob dnevu žena. slamnik Dogaja se ... M Komedija - Ljubezen druge polovice J Kulturni dom na Močilniku Dob, 6 1. april 1 Čebelica Maja - Medene igre Mestni Kino Domžale, 8. april Koncert - Darja Švajger Blunout, 13. april 1. april, nedelja Kino Domžale 16.00 | PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina / sinhronizi-rano, 6+ / razigrani Peter Zajec se znova poda na vrt gospoda Gregorja, ki je kmetijo namreč prepustil mlademu, veliko bolj bistremu Tomažu Gregorju. 18.00 | JAZ, TONYA Drama / biografska zgodba o ameriški drsalki Tonyi Harding, trikratni olimpijki, ameriški prvakinji, svetovni viceprvakinji in prvi ženski drsalki, ki je izvedla trojni aksel. 20.15 | IGRALEC ŠT. 1 Znanstveno fantastična akcijska pustolovščina / nova pustolovščina Stevena Spielberga se dogaja v letu 2045, ko je svet na robu kaosa in propada, ljudje pa lahko odrešitev najdejo v obširnem svetu navidezne resničnosti. 2« april, ponedeljek Kino Domžale 16.00 | PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina / sinhronizi-rano, 6+ / razigrani Peter Zajec se znova poda na vrt gospoda Gregorja, ki je kmetijo namreč prepustil mlademu, veliko bolj bistremu Tomažu Gregorju. 18.00 | BELA IN SEBASTIJAN: PRIJATELJA ZAVEDNO Družinski film / Sebastijan s psičko Belo in mladički sredi mrzle zimske noči pobegne od doma, in ko jih ujame hud snežni vihar, se pogumna Bela znajde in jim reši življenje. 20.00 | FANTOMSKA NIT Drama / režiser Paul Thomas Anderson (Gospodar, Tekla bo kri) in oskarjevec Daniel Day-Lewis, ki s filmom zaključuje svojo igralsko kariero, naslikata razkošen portret umetnika in žensk, zaradi katerih se vrti njegov svet. 3* april, torek Knjižnica Domžale 9.00,10.00,11.00 | VSE JE ČISTO RES! Kamišibaj predstava / pripravljata: Barbara Ahačič Osterman in Lidija Smerkolj Turšič / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Center za mlade Domžale 19.00 | ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE NEDOKONČANA ZGODBA Razstavljene bodo slike iz treh serij, ki prikazujejo aktualno problematiko begunstva / razstavlja: Srdjan Živulovič - Žiga, reportažni fotograf, Puli-tzerjev nagrajenec. Blunout klub 20.00 | STAND UP - TADEJ TOŠ Stand up večer / če ga še niste spoznali, ne hodite, če ste ga že, boste prišli še enkrat / Toš je en sam, drugih ni. 6. april, petek Kino Domžale 18.00 | ŽAREK V SRCU Romantična komedija / pretanjen film francoske režiserke Claire Denis, navdahnjen s knjigo Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, nas popelje skozi prizore iz življenja ženske, ki neutrudno išče ljubezen... 20.00 | MOŠKI NE JOČEJO Filmski abonma PETEK Drama / ko se dvajset let po koncu balkanske vojne skupina veteranov iz različnih držav zbere v odmaknjenem gorskem hotelu na večdnevni terapiji, bi težko pričakovali absolutno harmonijo. Blunout klub 20.00 | PLIŠ Koncert / stremijo po dobri glasbi različnih žanrov, zato tako radi poleg originalnih skladb posežejo tudi po priredbah. Kulturni dom na Močilniku Dob 20.00 I LJUBEZEN DRUGE POLOVICE Komedija Alana Ayckbourna - o najbolj norem, skrajno cenenem ljubezenskem razmerju, polnih zmot, zapletov in težav... / gostuje TA BOL' TEATER Kranjska Gora / informacije in rezervacije: 041420 610. 7* april sobota •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a KD Franca Bernika 19.00 I VEČER MAGIJE Za IZVEN Nastopajo: Mare Čare, Magic Wladimir, Čarodej Tnni & Tan. Niki Knpžpvič. Čarnripi Anrlrei / nrra- 11. april, sreda Knjižnica Domžale 17.00 | SREČNO POT, PIKA! Pikina čajanka / za otroke od 5. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. 19.00 | DOGODKI V OBČINI DOMŽALE Odprtje fotografske razstave / vstop prost / org.: Občina Domžale, Knjižnica Domžale. Kino Domžale 18.00 | SLAVA Drama / železniški delavec v skorumpirani Bolgariji na tračnicah najde vrečo denarja in kot pošten državljan se odloči, da ga bo predal policiji... in tukaj se stvari tragikomično zapletejo. 20.00 | PLAYING MEN Domžalska premiera + pogovor Dokumentarni film / dobitnik vesne za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portorožu / film nas odpelje na popotovanje skozi Slovenijo, Hrvaško, Italijo in Turčijo ter prikazuje moške vseh generacij, ki se družijo, kot so se družili že njihovi predniki. Slamnikarski muzej 18.00 | SLAVNOSTNA PODELITEV DIPLOM Predstavitev dveh končanih muzejskih izobraževanj: tečaj za šivanje slamnikov in tečaj za sla-mnikarske vodnike / v sodelovanju s TIC Domžale / diplome bo podelil Toni Dragar, župan Občine Domžale 12. april, četrtek Galerija Domžale 19.00 | ERVIN POTOČNIK: DARITEV Odprtje razstave, z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole in publika. 13* april, petek Blunout klub 20.00 | DARJA ŠVAJGER Koncert / priznana pevka in pedagoginja / nastopila je s številnimi ansambli in simfoničnimi orkestri v 12 državah po svetu, od Irske do Indije / njen repertoar vključuje pop, jazz, šanson, klasične skladbe in muzikale. KD Franca Bernika ŠTEVILKA 3 I MAREC 2018 | LETNIK LVIII Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ april Kulturni dom Franca Bernika, 14. april Koncert Simfoničnega orkestra - Vonj po severu Kulturni doji Franca Bernia, 16. april Koncert - Manca Izmajlova: Ruska noč Menačenkova domačija, 19. april Odprtje razstave - Franc Bernik 17* april, torek Kino Domžale 10.00 | MOŠKI NE JOČEJO Abonma filmski DOPOLDANSKI Drama / ko se dvajset let po koncu balkanske vojne skupina veteranov iz različnih držav zbere v odmaknjenem gorskem hotelu na večdnevni terapiji, bi težko pričakovali absolutno harmonijo. 18 • apri sreda Kino Domžale 18.00 | APRILINE HČERKE Drama / ko 17-letna Valeria zanosi, jo po dolgem času obišče mama in med njima se hitro začne boj za otroka / film mehiškega režiserja Michela Franca nas prisili k ponovnemu razmisleku o družinskih in človeških odnosih. 20.00 | MOŠKI NE JOČEJO Abonma filmski PONEDELJEK Drama / ko se dvajset let po koncu balkanske vojne skupina veteranov iz različnih držav zbere v odmaknjenem gorskem hotelu na večdnevni terapiji, bi težko pričakovali absolutno harmonijo. 19* april četrtek Kulturni dom Franca Bernika 18.00 | KONCERT Nastopajo učenci 1. razreda GŠ Domžale. Menačenkova domačija 19.00 | FRANC BERNIK IN NJEGOVA KULTURNO-SOCIALNA VLOGA V DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA Odprtje razstave v okviru projekta Predstavitev pomembnih domžalskih osebnosti ob občinskem prazniku v Menačenkovi domačiji / govorniki: Marjan Ravnikar, Matjaž Brojan, Katarina Rus Krušelj / razstava odprta do 18. 5. / vstop prost. Blunout klub 20.00 I MATEJ KUŽEL QUARTET Koncert / mladi, vrhunski glasbeniki, ki nas bodo z zvoki svojih instrumentov napolnili s pozitivno energijo. 22« april, nedelja Kino Domžale 16.00 | PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina / sinhronizira-no, 6+ / razigrani Peter Zajec se znova poda na vrt gospoda Gregorja, ki je kmetijo namreč prepustil mlademu, veliko bolj bistremu Tomažu Gregorju. 18.00 | ZEMLJA: NEPOZABEN DAN Družinski dokumentarni film / očarljiva kinematografska in do družine prijazna dogodivščina, ki prinaša spektakularno spoznanje, da vsak dan vsebuje več nevidenih dram in čudes, kot si jih sploh lahko zamislimo. 20.00 | ŽIVLJENJE V ŠTIRIH ELEMENTIH Dokumentarni film / uživali bomo v pustolovščinah petih edinstvenih ljudi in v njihovih nepozabnih zgodbah o prijateljstvu, sanjah in izgubi / nagrada za najboljši film o gorah, športu in avanturi na 12. festivalu gorniškega filma. 23* april, ponedeljek ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a« KD Franca Bernika 20.00 | ANTON TOMAŽ LINHART: ŽUPANOVA MICKA Abonma ORANŽNI in IZVEN Komedija v dveh aktih / SNG Drama Ljubljana / režija: Luka Martin Škof / igrajo: Klemen Slakonja, Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stošič, Rok Kravanja, Uroš Ftirst, Nina Valič, Klemen Janežič, Janez Škof. 24. april, torek KD Franca Bernika 20.00 | ANTON TOMAŽ LINHART: ŽUPANOVA MICKA Abonma RUMENI in IZVEN Komedija v dveh aktih / SNG Drama Ljubljana / režija: Luka Martin Škof / igrajo: Klemen Slakonja, Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stošič, Rok Kravanja, Uroš Ftirst, Nina Valič, Klemen Janežič, Janez Škof. 25* april, sreda KD Franca Bernika 20.00 | ANTON TOMAŽ LINHART: ŽUPANOVA MICKA Abonma RDEČI in IZVEN Komedija v dveh aktih / SNG Drama Ljubljana / režija: Luka Martin Škof / igrajo: Klemen Slakonja, 20.00 | MAŠČEVALCI: BREZMEJNA VOJNA Znanstveno-fantastični akcijski film / po desetih letih se Marvelovo filmsko vesolje združuje v končnem, najbolj smrtonosnem obračunu vseh časov. 30. april, ponedeljek Kino Domžale 10.00 | PETER ZAJEC + DELAVNICA Družinska komična pustolovščina / sinhronizira-no, 6+ / razigrani Peter Zajec se znova poda na vrt gospoda Gregorja, ki je kmetijo namreč prepustil mlademu, veliko bolj bistremu Tomažu Gregorju. 18.00 | VZTRAJANJE Drama / vsaka posamezna zgodba odslikava misli, cilje, strahove in želje svojega junaka ter jih skuša ubesediti skozi notranje monologe, redkobesedna izpraševanja o samem sebi, skozi spomine in izpovedi. 20.15| APRILINE HČERKE Drama / ko 17-letna Valeria zanosi, jo po dolgem času obišče mama in med njima se hitro začne boj za otroka / film mehiškega režiserja Michela Franca nas prisili k ponovnemu razmisleku o družinskih in človeških odnosih. Razstave Menačenkova domačija POSTAVITEV KIPARSKIH DEL FRANCETA AHČINA Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna postavitev kiparskih del Franceta Ahčina. FRANC BERNIK IN NJEGOVA KULTURNO-SOCIALNA VLOGA V DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA Razstava bo odprta od 19. aprila do 18. maja. Slamnikarski muzej 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava Galerija Domžale ERVIN POTOČNIK: DARITEV Razstava bo na ogled od 12. aprila naprej. Knjižnica Domžale UČENCI LIKOVNEGA DRUŠTVA VERA y.3U | IliKALNt UKlUt Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. Kino Domžale 18.00 | SREČEN KONEC Drama / avstrijski mojster Michael Haneke (Ljubezen, Beli trak) se vrača z mračno farso o slepoti in brezbrižnosti srednjega razreda. 20.15 | ZADNJI LEDENI LOVCI Celovečerni dokumentarec / film v režiji pokojnega Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja, grozi izginotje. 4-* april sreda Knjižnica Domžale 16.00 | ANA CAJNKO: DEMENCA, MOJA UČITELJICA Predavanje / vstop prost / org.: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, Knjižnica Domžale. Kino Domžale 18.00 | ZMAGOVALNI KRATKI -ZMAGOVALNI FILMI FESTIVALA GORNIŠKEGA FILMA KOKOSOVA NAVEZA Kratki dokumentarni film / nagrada za najboljši plezalni film na 12. festivalu gorniškega filma. BOTANIK Kratki dokumentarni film / dokumentarec nas popelje v Tadžikistan, kjer je zvedav in razgledan botanik nenehno na preži za novimi možnostmi, kako bi vsaj malo olajšal življenje svoji družini. ŠTRCELJ Kratki dokumentarni film / Maureen Beck je že od rojstva brez leve podlahti, a vseeno pleza na polno / Častna pohvala žirije za plezalni film na 12. festivalu gorniškega filma. KD Franca Bernika 20.00 | SILVO KARO: 40 LET ALPINIST Za IZVEN Predavanje in predstavitev knjige / uvod: Mojca Volkar Trobevšek / predava: Silvo Karo Blunout klub 20.00 | JAM SESSION - JAZZ Koncert / preigravanje. 5* april, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE Za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. 17.00 | PRINCESKA NA ZRNU GRAHA Otroška predstava in ustvarjalnica / pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | KATARINA IN ROK HOČEVAR: JUŽNA AFRIKA Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Katarina in Rok Hočevar, Knjižnica Domžale. Kulturni dom Franca Bernika 19.00 | KONCERT Nastopajo učitelji GŠ Domžale / vstopnina 3 €. nizacija: Marko Drljepan, s. p. 8. april, nedelja Kino Domžale 16.00 | ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Animirana družinska pustolovščina / sinhronizi-rano, 5+ / pred Časom smo Majo gledali v prvem filmu, zdaj pa prihaja še nadaljevanje medene zgodbe. 17.45 | HIŠA KRALJEVEGA NAMESTNIKA Zgodovinska drama / naloga zadnjega kraljevega namestnika v Indiji je, da nadzoruje prehod Indije v samostojnost, a se mora spopasti z rastoCimi konflikti med verskimi skupinami ter nazadnje še particijo Indije in Pakistana. 20.00 | KLATEŽ: LEGENDA FREDA BECKEYA Dokumentarni film / vrhunski vzponi, odliCni plezalni vodniki in edinstven življenjski slog tega uporniškega plezalca so ustvarili zapuščino, ki še vedno navdihuje plezalce vseh starosti / nagrada za najboljši alpinistični film na 12. festivalu gorniškega filma. 9* april ponedeljek Knjižnica Domžale 19.00 | ZAČASNO BIVALIŠČE, NA GRAD 25, IG SreCanja z ustvarjalci / predstavitev knjige / pogovor bo vodila Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | LARA JANKOVIČ: KAKO DIŠI SVOBODA, KAKŠNE BARVE JE MIR? Abonma glasbeno-scenski PRVI In IZVEN Koncert / nastopajo: Lara JankoviC (vokal), Ravi Shresta (kitara), Tilen Stepišnik (kitara) / pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, svobodi, sožitju, ljubezni in... strpnosti. Blunout klub 20.00 | KLEPET V STILU - DR. DAMJAN MANDELC IN DR. ANDRAŽ TERŠEK Pogovor / o aktualnih temah v družbi s sociologom kulture in filozofom ter ustavnikom in pravnim filozofom / povezuje Lenart Zaje. 10. april, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | DR. NOAH CHARNEY: PIVSKA KULTURA V SLOVENIJI Slovenologija / gosta: Anja in Urban FlorjanCiC / vstop prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | LARA JANKOVIČ: KAKO DIŠI SVOBODA, KAKŠNE BARVE JE MIR? Abonma glasbeno-scenski DRUGI In IZVEN Koncert / nastopajo: Lara JankoviC (vokal), Ravi Shresta (kitara), Tilen Stepišnik (kitara) / pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, svobodi, sožitju, ljubezni in... strpnosti. 20.00 | SUVENIRJI, SPOMINI IN PREOBRAZBE... Abonma MODRI in IZVEN Program: Čajkovski, Strauss, Schonberg, Herr-mann / nastopajo: varovanci akademije Kronberg, Mate Bekavac. 14. april, sobota KD Franca Bernika 10.00 | PO MOTIVIH BRATOV GRIMM: RDEČA KAPICA Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-Fru / režija in priredba: Fru-Fru / 40' / priredba znane pravljice, v stilu gledališča iz kovCka, ki bo nasmejala tako otroke kot odrasle. Plesna šola Miki, Zgornje Jarše 17.30 113. PLESNI FESTIVAL MIKI KOREOGRAF Plesni festival, ki otrokom omogoCa, da uporabijo svojo domišljijo in predstavijo svoje koreografije / za vse plesalce ali tiste, ki jih ples veseli / informacije in prijava na: www.mikiples.com. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | VONJ PO SEVERU Letni koncert Simfoničnega orkestra Domžale -Kamnik / dirigent Slaven Kulenovič, solistka Urška Gutnik (violina) / na sporedu: J. Sibelius, E. Grieg, J. Svendsen, A. Part, C. Nielsen / vstopnina 10 in 8 evrov. 15* april, nedelja Kino Domžale 16.00 | PETER ZAJEC Družinska komiCna pustolovščina / sinhronizira-no, 6+ / razigrani Peter Zajec se znova poda na vrt gospoda Gregorja, ki je kmetijo namreC prepustil mlademu, veliko bolj bistremu Tomažu Gregorju. 18.00 | ŽAREK V SRCU RomantiCna komedija / pretanjen film francoske režiserke Claire Denis, navdahnjen s knjigo Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, nas popelje skozi prizore iz življenja ženske, ki neutrudno išCe ljubezen ... 20.00 | HIŠA KRALJEVEGA NAMESTNIKA Zgodovinska drama / naloga zadnjega kraljevega namestnika v Indiji je, da nadzoruje prehod Indije v samostojnost, a se mora spopasti z rastoCimi konflikti med verskimi skupinami ter nazadnje še particijo Indije in Pakistana. Plesna šola Miki, Zgornje Jarše 18.00 | ZA PARE: TECHNO SVVING Hitri plesni teCaj za vse, ki nimate Časa za teCaj družabnih plesov / izkušeni plesni pedagogi, primerno za zaCetnike / informacije in prijava na: psmiki.druzabni@gmail.com. Galerija Domžale 19.00 | ERVIN POTOČNIK: DARITEV Odprtje razstave, z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole in publika. 16 • apri ponedeljek KD Franca Bernika 20.00 | MANCA IZMAJLOVA: RUSKA NOČ Koncert je posveCen najlepši ruski pesmi, ne-skonCni zakladnici spevnih in Čustvenih melodij / slišali boste tako romance klasiCnih skladateljev kot tudi ruske narodne pesmi in nepozabne melodije iz starih filmov. Kino Domžale 20.15 | VZTRAJANJE Domžalska premiera + pogovor Drama / vsaka posamezna zgodba odslikava misli, cilje, strahove in želje svojega junaka ter jih skuša ubesediti skozi notranje monologe, redkobesedna izpraševanja o samem sebi, skozi spomine in izpovedi. 20. april, petek Kino Domžale 18.30 | PLAYING MEN Dokumentarni film / dobitnik vesne za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portorožu / film nas odpelje na popotovanje skozi Slovenijo, Hrvaško, Italijo in TurCijo ter prikazuje moške vseh generacij, ki se družijo, kot so se družili že njihovi predniki. 20.00 | FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU RomantiCna drama / film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. Blunout klub 20.00 | AVTOMOBILI Koncert / Avtomobili veljajo za eno najbolj plodnih, izvirnih in prepoznavnih ročk skupin v Sloveniji. 21. april, sobota Galerija Domžale 10.00 | MINIGALERIJA Ustvarjalna delavnica ob razstavi kiparja Ervina PotoCnika / program je namenjen otrokom (od 3 let dalje) in mladim, k ustvarjanju vabljeni tudi starši / prijave na galerija@kd-domzale.si / vstop prost / pokrovitelj: Art Ljubljana d.0.0., Trgovina z umetniškim materialom. Kino Domžale 10.00 | JUNAŠKI PRINC KI-KI-DO Domžalska premiera Kratki animirani filmi / Sto nesreCnih gobic, Pošast iz MoCvirja, Balon, Skodelica Caja, Zima, Steklofon / 38' / v slovenščini, 3+ / gozd je v težavah, a brez panike, rešuje ga Princ Ki--Ki-Do. 18.00 | FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU RomantiCna drama / film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. 20.15 | MOŠKI NE JOČEJO Drama / ko se dvajset let po koncu balkanske vojne skupina veteranov iz različnih držav zbere v odmaknjenem gorskem hotelu na veCdnevni terapiji, bi težko pričakovali absolutno harmonijo. Menačenkova domačija 17.00 | DELAVNICA IZDELAVE ČISTIL ZA DOMAČO UPORABO Vodi Katarina Kališnik Otrin / 2 uri / kotizacija: 15 € / število udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 16. 4. na e-naslov info@ kd-domzale.si ali 01722 50 50. Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stošič, Rok Kravanja, Uroš Ftirst, Nina ValiC, Klemen JanežiC, Janez Škof. 26 • apri četrtek Blunout klub 20.00 | PREDPRVOMAJSKI KONCERT Koncert / zabava pred prvomajskim predahom. KD Franca Bernika 20.00 | ANTON TOMAŽ LINHART: ŽUPANOVA MICKA Abonma ZELENI in IZVEN Komedija v dveh aktih / SNG Drama Ljubljana / režija: Luka Martin Škof / igrajo: Klemen Slakonja, Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stošič, Rok Kravanja, Uroš Ftirst, Nina ValiC, Klemen Janežič, Janez Škof. 27* april, petek Kino Domžale 16.00 | LEO DA VINCI: MISIJA MONA LIZA Pustolovski animirani film / mladi Leonardo Da Vinci se s prijatelji poda na lov za izgubljenim zakladom. 18.00 | MOŠKI NE JOČEJO Drama / ko se dvajset let po koncu balkanske vojne skupina veteranov iz razliCnih držav zbere v odmaknjenem gorskem hotelu na večdnevni terapiji, bi težko pričakovali absolutno harmonijo. 20.00 | MAŠČEVALCI: BREZMEJNA VOJNA Znanstveno-fantastični akcijski film / po desetih letih se Marvelovo filmsko vesolje združuje v konC-nem, najbolj smrtonosnem obračunu vseh časov. 28 • apri sobota Kino Domžale 10.00 | JUNAŠKI PRINC KI-KI-DO Kratki animirani filmi / Sto nesrečnih gobic, Pošast iz Močvirja, Balon, Skodelica čaja, Zima, Steklofon / 38' / v slovenščini, 3+ / gozd je v težavah, a brez panike, rešuje ga Princ Ki-Ki-Do. 18.00 | FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU Romantična drama / film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. 20.15 | HIŠA KRALJEVEGA NAMESTNIKA Zgodovinska drama / naloga zadnjega kraljevega namestnika v Indiji je, da nadzoruje prehod Indije v samostojnost, a se mora spopasti z rastočimi konflikti med verskimi skupinami ter nazadnje še particijo Indije in Pakistana. 29* april, nedelja Kino Domžale 16.00 | PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina / sinhronizira-no, 6+ / razigrani Peter Zajec se znova poda na vrt gospoda Gregorja, ki je kmetijo namreč prepustil mlademu, veliko bolj bistremu Tomažu Gregorju. 18.00 | ZEMLJA: NEPOZABEN DAN Družinski dokumentarni film / očarljiva kinematografska in do družine prijazna dogodivščina, ki prinaša spektakularno spoznanje, da vsak dan vsebuje več nevidenih dram in čudes, kot si jih sploh lahko zamislimo. I LKo I LINJMIv: r LMI\M I IVIIKU Razstava likovnih del, ki so nastala v okviru 29. mednarodnega Lions likovnega natečaja za Plakat miru 2017-2018 je na ogled do 7. aprila. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE NA OGLED POSTAVI SVOJO FOLKLORNO SKUPINO IN ZELIŠČARJE Razstava fotografij in izdelkov Društva upokojencev Moravče je na ogled še do 13. aprila. ANDRAŽ GREGORIČ: DOGODKI V OBČINI DOMŽALE Razstava fotografij, ki jih je avtor upodobil na občinskem koledarju za leto 2018, bo na ogled od 9. do 29. aprila. PRAVLJIČNI PALČEK, 2. DEL Razstava izdelkov, ki so nastajali ob projektu družinskega branja Pravljični palček, bo na ogled od 3. do 18. aprila. PRAVLJIČNI PALČEK, 3. DEL Razstava izdelkov, ki so nastajali ob projektu družinskega branja Pravljični palček, bo na ogled od 19. aprila do 5. maja. KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN: OB BLIŽAJOČI SE 70-LETNICI KULTURNEGA DRUŠTVA MIRAN JARC ŠKOCJAN Retrospektivna razstava fotografij je na ogled še do 13. aprila. MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE: V SOŽITJU S KNJIGO Razstava fotografij in izdelkov bo na ogled od 16. do 30. aprila. Teča|i? nateča|i COBISS - VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 0172412 04. PREDSTAVITEV APLIKACIJ V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si. RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE Brezplačen računalniški tečaj za začetnike (osnovna uporaba računalnika in intemeta), lepo vabljeni predvsem seniorji. Obvezne prijave na tel. št. 01 724 1204. NADALJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ Tečaj, namenjen vsem članom knjižnice, ki so se že udeležili računalniškega tečaja za začetnike. Obvezne prijave na helena.prelc@dom.sik.si. VARNI NA INTERNETU IN UPORABA E-NAPRAV Predavanje o varnosti na intemetu. Izobraževanje bo organizirano, ko bodo zapolnjena mesta. Obvezne prijave na tel. št. 0172412 04. PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro vam nudimo brezplačno pomoč pri uporabi računalnika, osvojite pa lahko tudi osnove drugih vsebin informacijske tehnologije (katalog COBISS in Moja knjižnica). Prijave na tel. št. 0172412 04. Koledar dogodkov Zbira in ureja: Matija Kralj Fotografije: lgorSkobelev(Manca Izmajlova), promocijski material Blunout klub si pridržuje pravico do spremembe programa. Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v maju 2018 pošljite do 16. aprila na naslov: koledar@kd- domzale. si. 22 | slamnik številka 2 | februar 2018 | letnik lviii __ _____ _ slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA Veterani vojne za Slovenijo o delu in željah za naprej Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je bil 14. marca v Grobljah pri Domžalah. MASIMM na vseslovenski razstavi rož iz papirja V športni dvorani Vransko je bila prvi konec tedna v marcu peta velika vseslovenska razstava rož iz papirja. ozvvs Domžale Po uvodni državni himni sta v krajšem kulturnem programu nastopili sestri Neli in Karmen s ci-trami in še lepše zvenečim petjem. Delovni predsednik zbora dr. Janez Kušar nas je seznanil z dnevnim redom. Iz poročila predsednika združenja Janeza Gregoriča se je dalo razbrati vso pestrost dogodkov v preteklem letu, od sodelovanja na veteranskih s proračunskimi sredstvi, polovica zbranih denarnih sredstev se zbere s plačano članarino. Upravljanje z zaupanimi sredstvi je bilo v mejah normativov in računovodskih standardov, kakor je menil predsednik NO v podanem poročilu. Delovni načrt za leto 2018 je še nekoliko zajetnejši od preteklega. Poudarek je še zlasti na postavitvi po- tekmovanjih na snegu do praznovanja 8. februarja, kulturnega praznika v Vrbi na Gorenjskem. Sodelovanje s stanovskimi organizacijami na proslavah v Dražgošah in Oklu nad Ihanom. Udeležbe na Maistrovem pohodu v Lenartu, športnih veteranskih igrah ter pripravah nanje, in desetino pohodov, ne nazadnje tudi Pohoda po poteh vojne za Slovenijo z veliko udeležbo, katerega izvajalec je naše združenje. Slovesno je bilo tudi ob 25. obletnici bitke v Trzinu. Veterani kontinuirano že vrsto let seznanjajo učence osnovnih šol s potekom naše osamosvojitve. OZVVS Domžale je aktivno udeleženo pri obeh državotvornih praznikih. Vse skupaj je bilo 50 nalog, ki so bile v celoti izpolnjene. V finančnem poročilu sekretarja združenja je bilo zaznati varčno delo jesenski cvet domžale Pripravilo jo je društvo Vranske rožce, jo med številne obiskovalce pospremilo s kulturnim programom, hkrati pa so omogočili tudi celovit ogled prijaznega trga Vransko in sprehod po Schwen-tnerjevi poti, pa tudi obisk gasilske zbirke, Muzeja motociklov, ogled poligona AMZS, pokukali so lahko v jamo ter se okrepčali v odprti kuhni in pri lokalnih ponudnikih. Med blizu sto razstavljavci in več tisočih rož smo si lahko ogledali tudi izdelke skupine MASIMM, ki že vr- sto let uspešno deluje v Medgenera-cijskem društvu Jesenski cvet Domžale. Pridne in spretne ročnodelke izdelkov iz papirja Marija Radkovič, Vera Baloh, Marija Sušnik in Sonja Beno so se ob raznovrstnih rožah predstavile tudi z drugimi izdelki iz papirja, posebej zanimivo pa je bilo za vse obiskovalce praktično izdelovanje cvetja. Skupina MASIMM se je zanimive razstave na Vranskem udeležila že večkrat in bila deležna velikega občudovanja in pohval. Kot smo lahko slišali, je izdelovanje cvetja iz papirja del naše kulturne dediščine, ki se, tudi z razstavo, predvsem pa s prsti pridnih deklet tudi v naši občini prenaša iz roda v rod. Zato je še toliko bolj pomembno, da se, kot je povedala Marija Radkovič, izvaja veliko delavnic - za vse generacije in tudi na tak način zagotavlja, da tovrstna dediščina ne bo pozabljena. Ne nazadnje je tako izdelovanje rož iz papirja kot omenjena razstava lep prispevek k letošnjemu evropskemu kulturnemu letu, ki je namenjen ohranjanju kulturne dediščine. Vera Vojska Foto: Miro Pivar mnika v Mengšu 26. maja in ob koncu leta obeležitev 50. obletnice TO Slovenije. S svojo prisotnostjo so občni zbor ozaljšali sekretar ZVVS ter veterani iz Ljubljane, Kočevja, Grosupljega in Ribnice ter OZSČ Domžale. Udeležba je bila solidna, kar potrjuje dejstvo, da se veterani vojne za Slovenijo navzlic kratenju nekaterih pravic še naprej obnašamo dostojanstveno in smo zares zaskrbljeni za usodo naše države. Bronasto plakete ZVVS so dobili dolgoletni praporščaki Janez Lomo-všek, Drago Anžin, Marjan Kveder in sekretar združenja Vasja Novak. Veterani smo še naprej razočarani nad ugrabitvijo države s strani političnih sil in ostalih nedržavno tvornih posameznikov. J. Gregorič Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni Društvo upokojencev Domžale začenja z aktivnostmi v projektu Starejši za starejše DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE Med različnimi dejavnostmi, ki so doma v Društvu upokojencev Domžale, bo v letu 2018 posebna skrb namenjena projektu Starejši za starejše, ki ga bo društvo udejanjalo na osnovi smernic, ki jih je za omenjeni projekt sprejela Zveza društev upokojencev Slovenije. V projekt naj bi zajeli kar največ starejših ljudi, starih več kot 69 let, projekt pa bo omogočil mobilizacijo starejših (prostovoljcev) za aktivnosti za pomoč starejšim; spoznati potrebe po pomoči pri vsakodnevnih opravilih in življenju omenjene generacije starejših, ki ostaja doma; izboljšati kakovost njihovega življenja z vključevanjem v delo društva pa tudi institucij, ki delajo na tem področju. Kot je povedala podpredsednica Društva upokojencev Domžale Marija Radkovič, tudi koordinatorka projekta, so cilji projekta, da uporabniki čim dlje ostanejo doma, da se zmanjša socialna izključenost, da se zagotovi boljša informiranost vseh uporabnikov, in zadovoljevanje izraženih potreb uporabnikov; da se oblikuje in ohrani trajna trdna socialna mreža, mreža, ki bo laično skrbela za medsebojno pomoč starejših in jih, če bo to potrebno, tudi usmerjala v strokovno pomoč. Za projekt Starejši za starejše bo Društvo upokojencev Domžale najprej z anketo skušalo ugotoviti morebitne bodoče uporabnike tovrstne pomoči, ki naj bi jo izvajala skupina prostovoljcev. Na osnovi tako pridobljenih podatkov se bo vzpostavila laična pomoč v obliki družabništva, pomoči pri prevozih, spremstvu k zdravniku, za manjša hišna opravila ipd. V zaple-tenejših situacijah, predvsem pri težavah z zdravjem, se bo iskala primerna pomoč oziroma starejše usmerjalo k pristojnim službam in jim tako zagotavljalo pomoč. Društvo načrtuje izobraževanje tako koordinatorice projekta, ki tovrstne delavnice že obiskuje, kot tudi prostovoljcev in prostovoljk, ki bodo člani zaživeli in živeli dobro, zadovoljno in kvalitetnejše življenje upokojencev v naših Domžalah.« Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni, je geslo projekta. Če tudi vi mislite podobno, Ročna dela so med starejšimi zelo priljubljena. tako seznanjeni s svojimi vlogami in nalogami do posameznih uporabnikov. Pri tem bo v celoti zagotovljeno spoštovanje do slehernega v projektu, tudi hramba osebnih in vseh drugih podatkov, koordinatorica pa od prostovoljcev pričakuje predvsem srčnost in dobro voljo. Sicer pa Društvo upokojencev Domžale načrtuje za leto 2018 zelo pestro dejavnost, o programu pa Ferdinand Starin, predsednik društva, na kratko pravi: »Zavedamo se odgovornosti, vendar vemo, da bomo skupaj zmogli doseči, da bodo naše članice in vas vabimo, da v projektu Starejši za starejše sodelujete kot prostovoljec oziroma prostovoljka, enako pa vabimo vse, starejše od 69 let, ki mislijo, da jim Društvo upokojencev Domžale lahko pomaga, da se oglasijo. Koordi-natorica projekta Marija Radkovič vas čaka na telefonski številki 031 623 114, veseli pa vas bodo tudi, če se boste v prostorih Društva upokojencev Domžale v Ulici Simona Jenka 11 v Domžalah, oglasili v času uradnih ur vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro. Dobrodošli! Vera Vojska Podpisani Rafko Gorjup se Stanislavu Planinšku opravičujem za izrečene žaljive besede. Rafko Gorjup POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Začetek projekta EVREKA Februarja smo na porečju Kamniške Bistrice začeli izvajati projekt EVREKA (Ekološko izobražeVanje na poREčju Kamniške Bistrice), ki se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. S projektom želimo na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Medvode, Vodice in Komenda prek različnih naravoslovnih in naravovarstvenih delavnic in aktivnosti povezati generacijo mladih in starejših. Pri projektu sodelujemo kar trije partnerji. Zavod REVIVO bo poskrbel, da bomo spoznali in raziskali kar največ prebivalcev reke in njihovih habitatov, se poučili o naravovarstvenih temah, predvsem pa se med seboj povezali in se z zabavnimi aktivnostmi nekaj novega naučili. Center za mlade Domžale bo za občane vseh naštetih občin v naslednjih dneh organiziral in izvedel javni natečaj za celostno grafično podobo našega projekta. V projektu sodeluje tudi Zavod Sotočje, ki bo pripravil filmsko delavnico, ki se je boste lahko jeseni udeležili vsi zainteresirani. Izvedli bomo kar 14 brezplačnih ^sotočje 28. medobčinski otroški parlament Petnajstega februarja je bil v trzinski dvorani Marjance Ručigaj 28. medobčinski otroški parlament. os PRESERJE PRI RADOMLJAH Poleg učencev iz Domžal so na dogodku sodelovali še predstavniki devetih okoliških šol. Po poučni dramatizaciji Vsak učenec je lahko uspešen, ki so jo zaigrali učenci 6. b razreda iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah, so mladi parlamentarci predstavili, do kakšnih ugotovitev so prišli na njihovih šolah. Ker je krovna tema otroškega parlamenta v tem in prihodnjem šolskem letu Šolstvo in šolski sistemi, so bile tudi delavnice, ki so temu sledile, zastavljene v tej smeri. Na vseh treh so se spraševali, kakšne spremembe bi si učenci želeli na svojih šolah ali pa morda celo v šolskem sistemu. Na prvi delavnici so razpravljali o možnostih izboljšanja počutja priseljencev ob prihodu v novo šolo. Predlagali so, da bi plakat s pozdravi v vseh jezikih priseljencev krasil glavni vhod na šoli, da bi se počutili dobro- Žensko srce v stihu Mrzli dnevi, ki smo jim bili priča v februarju in marcu, so imeli zaradi poezije prav poseben pridih. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Tokrat smo se dijaki Srednje šole Domžale kot tudi prejšnja leta odločili sodelovati s starejšimi, ki prebivajo v Medge-neracijskem centru Bistrica. Na pobudo mentorice in profesorice slovenščine Nine Stopar smo se zbrali na štirih srečanjih z naslovom Žensko srce v stihu in prebirali poezijo slovenskih ženskih pesmic. Poglobili smo se v besede Lili Novy, Mile Kačič, Neže Maurer in Ifigenije Si-monovic. Med branjem pesmi nismo le interpretirali in analizirali njihove zgradbe, temveč smo jih povezovali z življenjskimi izkušnjami. Razpravljali smo o temah, kot sta ljubezen in hrepenenje, ter spoznavali, kaj je tisto, kar označuje žensko srce. Izmenjavanje mnenj med mladimi in starejšimi je bilo neprecenljivo. Z različnimi pogledi na svet smo si razširili obzorja in spoznali nove zgodbe. Pogovorili smo se o vrednotah, na katerih temelji svet danes, starejše gospe pa so nam opisale svojo mladost, precej drugačno od naše. Poslovili smo se na zaključni prireditvi, recitalu, kjer smo tudi zadnjič skupaj brali. Na dan žena, 8. marca, smo v prostorih Medgeneracijskega centra Bistrica priredili recital in pogovor s pesnico Ifigenijo Simonovic, V CENTRU ZA MLADE APRILA DOGAJA delavnic, dva javna dogodka v soorga-nizaciji z osnovnimi šolami, štiridnevno filmsko delavnico, likovni natečaj in še marsikaj drugega. Z nestrpnostjo pričakujemo poletne mesece, da se skupaj odpravimo raziskovat, družit in hladit ob Kamniško Bistrico, kjer se bosta dve generaciji povezovali ob ali pa kar v Kamniški Bistrici skozi zanimive in zabavne aktivnosti, odkrivali pestrost živalskih in rastlinskih vrst ter se spoznali s temo ohranjanja narave in voda. EvA HoRvAt Polona Pengal AvtoRJI: ekipa pRojEKtA EVREKA došle. Koristen bi bil tudi dan predstavitve tujih kultur prek kulinarike in podobno, najbolj pa prevajalec v razredu, dokler učenec slovenskega jezika dovolj ne usvoji. Na drugi delavnici so se učenci z mentorico osredotočili na učne vsebine, načine učenja v šoli. Če povzamemo njihove zelo konkretne predloge, si želijo več praktičnega in uporabnega znanja, ki jih bo usposobilo za življenje, več dela v skupinah, projektnih nalog povezanih z lokalnim okoljem, staršem pa želijo sporočiti, da so preveč zaščitniški, saj potrebujejo tudi slabe izkušnje, da jih okrepijo, in druženje z vrstniki, da najdejo in prepoznajo svoje mesto v družbi. Na tretji delavnici so ugotavljali, kaj vse je potrebno za dobro komunikacijo, saj so učenci sami izpostavili potrebo po njej. Našli so kar devet dejavnikov, ki pripomorejo k uspešnemu dialogu. Vsekakor pa je prva stvar, da drug drugega resnično poslušamo. K dobri energiji je za piko na i pripomogel še OPZ OŠ Trzin. Tako je dopoldne v prijetnem vzdušju hitro minilo. Razšli smo se dobre volje, polni novih poznanstev, v mislih pa že z novimi idejami za 29. medobčinski otroški parlament in regijski otroški parlament, ki je bil 15. marca v OŠ Dobrova. Ana Lončar Burjek 11.4. in 12. 4. DOBRODELNI SPOMLADANSKI BOLŠJAK Vabljeni na dobrodelni spomladanski boljšjak, ki bo potekal v Centru za mlade Domžale 11. in 12. aprila med 8. in 20. uro. Imate doma stvari, na katerih se vam nabira prah in jih ne potrebujete več, a so še primerne za darila? Zbiramo praholovce za boljšak. \ ^m. \\ 12. 4. in 23. 4. ob 19. uri EVS VEČER Ste že slišali novico? Centru za mlade Domžale se bodo v marcu in aprilu pridružili EVS prostovoljci iz 6 držav: Estonije, Španije, Portugalske, Nemčije, Grčije in Gruzije. Želiš spoznati naše prostovoljce? Te zanima kaj pomeni biti EVS prostovoljec? Kaj bodo počeli 1 mesec v Domžalah na projektu Nazaj k naravi? Pridruži se nam na EVS večerih, kjer lahko dobiš odgovore na svoja vprašanja in izkoristiš čas za druženje s prostovoljci. k. 12. 4. ob 17. uri MEDGENERACIJSKA DELAVNICA: VITRAŽ V TIFFANY TEHNIKI Tiffany tehnika je novejša vitražna tehnika, pri kateri z bakrenimi trakovi oblečemo koščke vitražnega stekla in jih začinimo v celoto. Izdelali bomo obešanko metulja iz vitražnega stekla. Vodi: Rada Kos I Cena: 12€ I Število mest je omejeno. . X 25. 4. ob 18. uri DOM, DRUŽNA IN PRIPADANJE - MLADOSTNIK V PRIMEŽU MED DRUŽINO IN DRUŽBO Brezplačno predavanje bo potekalo v okviru Šole za družino Študijsko raziskovalnega centra za družino. Predava: Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka AKTUALNI NATEČAJI Likovno literarni natečaj GREM NA KUL-TURO. Rok za oddajo 16. 4. 2018 Javni natečaj za oblikovanje logotipa za projekt EVREKA. Rok za oddajo: 4. 4. 2018 (do polnoči) ŽE V TEKU... manjkalo pa ni niti glasbe niti plesa. Skupaj prebirati žensko poezijo nam je bilo v velik užitek, najbolj pa smo se vanjo poglobili takrat, ko smo ji dovolili, da se dotakne našega srca. Zala marolt dijakinja Srednje šole Domžale ŠPANŠČINA: začetni tečaj, srede ob 18. uri NEMŠČINA: začetni tečaj, ponedeljki ob 18. uri FOTO DELAVNICE: 9.4. in 23.4. PILATES: torki17:30-18:30 UČNE URICE KEMIJE: vsak torek 16.00 (8.r) in 16.45 (9.r) USTVARJALNE DELAVNICE vsako sredo, 14.30 - 20.00 Na vse dogodke obvezne predhodne prijave. Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si, info@czm-domzale.si io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si UMETNICA Z ŽAROM REVOLUCIONARKE LARA JANKOVIČ, IGRALKA Lara Jankovič je igralka, pevka, tudi politična aktivistka, pa vendar predvsem umetnica. Lenart Zajc Foto: osebni arhiv Vidimo jo lahko na odrskih deskah v predstavah različnih slovenskih gledališč, v njenih samostojnih projektih, na pevskih nastopih. Med drugim je nastopala tudi s pisateljem Ferijem Lainščkom, njegove pesmi je tudi uglasbila. V ponedeljek 9., in torek, 10. aprila, ob 20. uri bomo na njenem koncertu z naslovom Kako diši svoboda, kakšne barve je mir? lahko uživali tudi v Domžalah, v Kulturnem domu Franca Bernika. Mi lahko poveš kaj več o tem glasbenem projektu? Kako diši svoboda, kakšne barve je mir, je projekt, ki obsega večinoma priredbe znanih pesmi, morda tud kakšne malo manj znane, gre pa za pesmi sveta, vsega sveta iz vojnih in povojnih časov, kot odgovor umetnikov na vojne, na žrtve. Tako da sem to naslovila pesmi sveta o nesmislu vojn, sovraštva, ljubezni in na drugi strani o smislu sožitja, strpnosti, sprejemanja in ljubezni. Spremljata me odlična kitarista Ravi Shrestha in Tilen Ste-pišnik, močno sporočilen vezni tekst je nastal izpod peresa pisca Tomaža Letnarja. Posneli smo tudi CD, kjer so vse pesmi s koncerta. Povojno obdobje vključuje le čas takoj po drugi svetovni vojni ali pa si segla dlje in vključila recimo tudi Lennona? Absolutno sem vključila Lennona. Izbrala sem petnajst pesmi, izbor je bil težek, saj je odličnih pesmi na to temo ogromno, in človek bi jih z lahkoto izbral še petnajst. Izbrane pesmi sem razdelila na dva dela, prvi medvojni, v katerega so uvrščene pesmi, ki so se pele med vojno, ki so močne, izžarevajo zanos in ponos. Pesmi, ki so odsev nekega časa, narodne zavesti, borbenega duha, pravega domoljubja. So v tem delu v glavnem slovenske pesmi? Ne, sploh ne. Izbrala sem pesmi, ki so se pele po vsem svetu. Vojna je bila in je globalen problem, in s svojim projektom sem hotela to izpostaviti. Pesmi sem nabrala od povsod. Tako so tu slovenske, kot Počiva jezero v tihoti, Lipa zelenela je, pol slovenska pesem Na oknu glej obrazek bled, ki izvira iz Španije oziroma španske državljanske vojne, Lili Marlene, Bella Ciao, Katjuša, Ay Carmela, Pueblo unido, Konjuh planinom in potem je tu drugi del koncerta, v katerem gre predvsem za odgovor umetnikov na nesmiselnost vojne, kot recimo Lennonova Imagine, pa Where Have All the Flovers Gone, pa Si Se Calla El Cantor - Če utišate pevca, utihne življenje, ki jo je pela Mercedes Sosa, pa potem Libertad -Svoboda, to je južnoameriška pesem, ki govori o tem, kaj je svoboda: to smo vsi mi. In to se mi zdi pomemben odgovor, ki pravi, da se boj za svobodo in mir nikoli ne konča. Kot zanimivost bi omenila, da jaz vse te pesmi prepevam pol v originalih, pol pa sem jih prepe-snila v slovenščino, če že prej niso bile prepesnjene v celoti. Tako ljudje točno razumejo, za kaj v pesmih gre, tudi če ne poznajo jezika, v katerem je nastala originalna pesem. Izjema je Lennono-va Imagine, ki sem jo v celoti prevedla, Verjetno zavest slovenskih kapitalistov ni niti na nivoju, da bi sploh resnično spremljali kulturo, kaj šele v resnici vlagali vanjo. ker se mi zdi zelo pomembna. Sama jo interpretiram tako, da jo najprej govorim, recitiram, potem pa začnem peti v angleščini, kar prepletam tako, da publiki še bolj približam to Lennonovo sporočilo, ki se mi zdi nesmrtno in aktualno v čisto vseh obdobjih in časih. To je moj apel ljudem v razmislek. Nekaterim se zdi ta pesem predvsem revolucionarna, v moji interpretaciji pa je predvsem čustvena, ženstvena, z močnim sporočilom. Z vsemi temi pesmimi želim povedati predvsem, kaj so vse te pesmi pomenile v svojem času, kdaj so jih peli, iner da moramo izročilo tega časa, tega boja čuvati, da se moramo zavedati pomembnosti njihovega sporočila in vrednot, ki nam jih prenašajo. Vrednot, ki so v novodobnem času žal zaspale oziroma jim kruti kapitalistični sistem ne pušča prostora. V sistemu, v katerem prihaja na plan predvsem razkroj vrednot. Skozi te pesmi pa predvsem vidimo, da se zgodovina ponavlja, vidimo, kaj prinašajo vojne in trpljenje, ki ga prinašajo predvsem malemu človeku, saj tisti, ki vojno zaneti in jo vodi, se ne bori v prvi vrsti, niti ne občuti njenih posledic. Ko razmišljam o tem, mi vedno znova prihaja pred oči odnos ZDA do svojih veteranov, ki so bili za državo pripravljeni žrtvovati življenje, se zanjo borili, zdaj pa jih družba pušča v revščini na ulici. Pri nas po drugi strani se je borcem podelila vsaj neka čast, ki se jim jo skuša zdaj odvzeti. Pri tem se moramo zavedati, da brez njihovega boja danes ne bi bilo tu ne naše države ne družbe in ne bi imeli na čem graditi svoje samostojnosti in suverenosti. Tu je treba reči bobu bob, in izpostaviti, da če bi sodelovali z okupatorjem, kot so storili izdajalci, dvomim, da bi se tu govorilo slovensko. No, ravno tu sem te hotel vprašati o tvojem govoru na proslavi ob obletnici Dražgoške bitke, ki je del slovenske javnosti navdušil, drugega pa šokiral, češ dramska igralka Lara Jankovič je proti spravi, kar je verjetno narobe razumljeno? Tako je. Vsi so se od mojega petlistne-ga govora vpletli le v stavek, da sem proti spravi. Ne nazadnje sem v govoru okrcala vse, leve, desne, zdajšnjo vlado in se v govoru nisem postavila na nobeno stran, pa čeprav sem levičarka, znam biti kritična tudi do svojih. Kritičnost do lastnih smatram za nujno, saj se le tako lahko izboljšujemo in ra-stemo. S spravo pa je takole: jaz sem za spravo in sožitje tega naroda. Spravo je nenazadnje hotel doseči že Kučan, ki se je takoj po osamosvojitvi opravičil za vse krivice. Kot tedanji predsednik zveze borcev se je opravičil tudi Janez Stanovnik. Torej imamo spravo in jaz jo kot takšno podpiram, vendar je nekdo drug ne. Ne nazadnje vedno znova je treba načenjati in sprevračati to temo in vedno znova iskati nove krivice le ene strani! Po drugi strani se je tudi cerkev opravičila za vse, kar se je v njenem imenu zgodilo krvavega in je zdaj nihče več ne preganja ali obsoja zaradi zgodovinskih napak. Pri nas pa se zdi, kot da nekateri nočejo narediti tega koraka naprej, se pravi, da se vsak opraviči za svoje napake, si podamo roke in gremo naprej. Sama ne morem prenašati tega, da zahtevajo nekateri potomci domobrancev, da se prizna, da so partizani kolaborirali s fašisti in nacisti, da so zločinci in da niso izbojevali naše svobode. Te laži enostavno ne prenesem in ne morem sprejeti! Sama sicer povsem razumem, da za nekoga komunizem ni bil sprejemljiv, pa vendar, glede na to, da smo bili okupirani s strani nacistov in fašistov, ki so na slovenskem ozemlju izvajali raznarodovalno politiko in represijo, bi morali z bojem proti komunizmu počakati do konca vojne. Ko bi bil agresor pregnan, pa se ukvarjati z nasprotovanjem komunizmu. Recimo tako, kot so v Franciji, kjer sta komunistično in degolistično odporniško gibanje do konca vojne sodelovala. Treba je razumeti, da partizani pri nas takrat večinoma niso bili komunisti, bili so preprosti ljudje, tudi verni, ki so se predvsem borili proti okupatorju. Tega, da pa jih nekdo izda z izgovorom, da se bori proti komunizmu in se postavi na stran okupatorja, ki ga hrani, oblači in oborožuje, pa jaz preprosto ne kupim. In dokler ta stran tega ne prizna, toliko časa zame sprave ni. Ko pa si vsi priznamo resnična zgodovinska dejstva, potem se pa lahko spravimo, vendar za spravo sta potrebni zreli in pošteni obe strani. Kdaj pomisliš, da je ves ta govor o drugi svetovni vojni in večno obujanje te teme le voda na mlin dnevnih politik, da odvrnejo pozornost volivcev od resničnih problemov, s katerimi se večina slovenskih politikov dan današnji ni sposobna soočati? Absolutno! To je druga tema, kjer je ena velika žalost, da ljudje tega ne uvidijo. Če se vrnem na začetek, sprava je bila ponujena že na samem začetku naše države in jaz ne razumem, kaj bi še radi? Naj se izbriše iz zavesti obdobje naše zgodovine? Naj se podrejo spomeniki tega časa? Tolikokrat slišim o demokraciji in svobodi govora, ki pa velja le za eno stran, vendar ima pravico do obojega tudi druga stran, skratka vsi! Tu bi še enkrat poudarila, da sem jaz na proslavi v Dražgošah le povedala svoje mnenje na zelo kultiviran in argumentiran način predvsem brez žaljenja. In če se vrnem k vprašanju: vse to rovarje-nje je tu le zato, ker nekdo potrebuje razdor, da bi prišel na oblast, saj je enotnemu ljudstvu težje vladati. Tako se pogovarjamo o preteklosti, medtem ko je naša sedanjost katastrofalna, prihodnost pa nam polzi med prsti. Čas bi bil, da zgodovino prepustimo zgodovinarjem. Morda na javni tribuni, na kateri se sooči stroka, ki zagovarja eno in drugo stran, naj prevladajo strokovni argumenti in strokovni dokazi, pred očmi javnosti, vendar brez vmešavanja politike. No, pa če pustiva politiko in zgodovino tudi midva in se vrneva nazaj h kulturi. Kako gledaš na precej absurdno stanje v slovenski kulturi, ko na eni strani strokovna, kritična javnost od kulturnih ustvarjalcev pričakuje zelo elitistično naravnane izdelke oziroma projekte, po drugi strani pa se širša javnost odvrača od slovenske kulture, češ da je nerazumljiva, dolgočasna in neprivlačna? Sama sem se soočila s točno tem vprašanjem na ministrstvu, kjer sem v delovni skupini za samozaposlene. Tu je stanje absurdno. Zelo hitro projekte označijo za pretirano komercialne, da bi dosegali zahtevani nivo, hkrati pa od ustvarjalca predlagatelja zahtevamo, da predloži koliko predstav ima že prodanih, kolikšen bo obisk ... to je absurd! Dejansko pa, če bi v teatru sledili zahtevanim smernicam projektov, ki jih financira ministrstvo za kulturo, bi prišli do čistega lar-purlartizma. Sama sicer nimam nič proti umetnosti, ki je namenjena sebi, vendar potem od takšnih projektov ne moremo zahtevati še visoke prodaje! V situaciji, ko se na veliko klesti kulturo, bi jo bilo potrebno prilagoditi trenutnim potrebam publike, ob tem pa ohraniti dovolj visok nivo, da kul- tura ne postane plehka. Tu bi omenila mojo monodramo o Edith Piaf. Tu ne morem reči, da gre za popolnoma nekomercialen projekt, nenazadnje je bila Edith Piaf takšna oseba. Ampak ves projekt ni bil komercialen, bil je avtorski, iz mojega življenja. Naredili smo ga skupaj z režiserko Simono Semenič, sodeloval je tudi Zijah Soko-lovic ... skratka preverjeni umetniki. In nenazadnje tudi stati na odru uro in pol in peti, ni enostavno, pač pa gre za zahteven projekt, pri čemer pa moram ob njegovem ustvarjanju seveda gledati tudi na njegov obstoj in na več kot le pet ponovitev! Sama kot profesionalna igralka moram od projektov, v katerih sodelujem, tudi živeti! Žal živimo v žalostnem času kapitalizma, ko ljudje iščejo le še razvedrilo in zares samostojno lahko pro-sperirajo le gledališča, ki se ukvarjajo s komercialno komedijo. Recimo Špas teater. Se pravi, kar moramo početi, je iskanje projektov, ki so nekako na črti med komercialno široko potrošnjo na eni strani in na drugi strani še vedno ohranjajo visok umetniški nivo. Se pravi, če govoriva o komerciali, bi lahko omenila Broadway, ki je komercialen... ... ampak znotraj tega je to vrhunska komerciala. Znotraj komerciale se moramo zavedati, da obstajajo nivoji in to veliko! Komerciala je lahko ljubiteljski igralec ali pevec, ki po vaških veselicah zabava prisotne, lahko pa je komerciala, kot sva rekla, tudi Broadway. Tudi sama bi se štela med komercialne umetnike, vendar seveda na visokem nivoju. Saj bi lahko naredila kaj plehkega, zbrala nekaj štosov, jih olepšala z duhovitostjo, ampak ne, to ni to. Jaz hočem narediti dober gledališki dogodek, ki pa je priljuden. Takšen je bil projekt Cuba Libre, ki sem ga naredila v Caffe Teatru v režiji Jaše Jamnika. Tu sva z Jašo obdelala duhovit, nostalgi-čen tekst, ki zajema vse, kar življenje je, ki nama je obema ustrezal predvsem zato, ker nama je dal možnost pripraviti v resnici dobro gledališko predstavo. Žal pa ni imel dovolj ponovitev, ker je bil po organizatorkino premalo komercialen, za stroko pa premalo umetniški, in tako sem obtičala nekje vmes. Pa vendar, to je bilo točno to, kar sem hotela, projekt, ki bo ljudem blizu, pa vendar ne cenen! Ker živimo v kapitalizmu, kako to, da se pri nas še niso našli vlagatelji, ki bi v kulturi prepoznali priložnost? Nenazadnje broadwayska gledališča so v zasebnih rokah in vlagateljem prinašajo dobiček? Verjetno zavest slovenskih kapitalistov ni niti na nivoju, da bi sploh resnično spremljali kulturo, kaj šele v resnici vlagali vanjo. Bi bilo pa odlično, če bi se pripravil resničen muzikal, v katerem ne bi mešali igralcev in pevcev v isti koš, pač pa bi se poiskalo igralce, ki znajo peti in plesati, ali pa so se petja in plesa sposobni in pripravljeni naučiti, ter z njimi postaviti resnično dober musical. Namreč, akademija ti tega znanja ne da, da pa ti znanje o prostoru, gibanju po prostoru in seveda nastopu. Tega pevci, ki skušajo delati muzikale v veliki večini ne znajo. Žal bi bilo utopično pričakovati, da bi takšen projekt podprlo naše ministrstvo in bo v resnici treba počakati na kakega kulturno ozaveščenega kapitalista. □ LETNIK LVIII I MAREC 20l8 I ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik I 25 kultura APRIL 2018 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE sreda, 4. april / 20.00 / za IZVEN SILVO KARO: 40 LET ALPINIST predavanje in predstavitev knjige / uvod: Mojca Volkar Trobevšek/predava: Silvo Karo sobota, 7. april /19.00 / za IZVEN VEČER MAGIJE nastopajo: Mare Čare, Magic Wladimir, Čarodej Toni & Jan, Niki Kneževič, Čarodej Andrej / organizacija: Marko Drljepan s.p. ponedeljek, 9. april / 20.00 / abonma glasbeno - scenski PRVI in IZVEN torek, 10. april / 20.00 / abonma glasbeno - scenski DRUGI in IZVEN LARAJANKOVIČ »Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?« koncert/nastopajo: LaraJankovič (vokal), Ravi Shresta (kitara), Tiien Stepišnik (kitara)/ Koncert pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, pesmi o miru, svobodi, sožitju, ljubezni in... strpnosti. petek, 13. april/20.00/abonma MODRI in IZVEN SUVENIRJI, SPOMINI IN PREOBRAZBE ... program: Čajkovski, Strauss, Schönberg Herrmann / nastopajo: varovanci Akademije Kronberg Mate Bekavac (klarinet) sobota, 14. april /10.00 / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Po motivih Bratov Grimm: RDEČA KAPICA lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-Fru / režija in priredba: Fru-Fru / nastopata: Irena Rajh Kunaver, Marjan Kunaver/40'/ Priredba znane pravljice, v stilu gledališča iz kovčka, ki bo nasmejala tako otroke kot odrasle. sobota, 14. april / 20.00 / za izven VONJ PO SEVERU letni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik / solistka: Urška Gutnik/ dirigent: Slaven Kulenovič/na sporedu: £ Grieg J. SibeliusJ. Svendsen, A Pärt C. Nielsen ponedeljek, 16. april / 20.00 / za IZVEN Manca Izmajlova: RUSKA NOČ koncert / nastopajo: Manca Izmajlova (mezzosopran), Olga Ulokina (klavir), Benjamin Izmajlov (violin)/Slovenska turneja ob izidu novega, petega, studijskega albuma Mance Izmajlove: "Ruska kolekcija: Dvanajst trenutkov" / organizacija: Mednarodna akademija Giuseppe Tartini ponedeljek, 23. april / 20.00 / abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 24.april/20.00/abonma RUMENI in IZVEN sreda, 25. april / 20.00 / abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 26. april /20.00 /abonma ZELENI in IZVEN Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA komedija / SNG Drama Ljubljana / režija: Luka Martin Škof/igrajo: Klemen Slakon-ja/Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stošič, Rok Kravanja, Uroš Fürst, Nina Valič, Klemen Janežič, Janez Škof/ Ena komedija v dveh aktih. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 I www.kd-domzale.si _ v v izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Metka Lampreht Kam bi dala takle dan Cankarjeva založba, 2016 Zbirka kratkih zgodb Metke Lam-preht je na slovenskem knjižnem sejmu leta 2016 prejela nagrado za najboljši prvenec. Gre za 21 zelo trpkih življenjskih zgodb likov, ki so sicer pogosto prezrti in marginalizirani. Zgodbe so napisane v različnih stilih z rabo jezika, ki ustreza likom in zgodbam, ki jih pripovedujejo. Nekatere zgodbe so tudi med seboj povezane in opisujejo isto dogajanje z več različnih perspektiv. Zaradi pretežno depresivnih in žalostnih tem je tako tudi branje prvenca Metke Lam-preht. Vdovec, ki na pokopališču osvaja vdove, star zapit par, naveličan drug drugega, ki živi v slabih higienskih razmerah, prenašanje moža, za katerega žena ve, da jo vara ... Avtorici je vsekakor uspelo tesnobnost vsebine dodobra prenesti na bralca, celo do te mere, da zgodbe bralca skoraj že odvračajo od branja. Kljub temu pa je vredno vztrajati do konca. Henry James Kaj je vedela Maisie Miš, 2017 Maisie je hči ločenih staršev, ki se dogovorijo za ločeno skrbništvo, a ne zaradi ljubezni do hčere, bolj zato, da bi si nagajali. Dekle je 'paket', ki si ga podajajo, in oblika skrbništva in vse podrobnosti, od guvernant do oblačil, postanejo razlog za hujskanje in opravljanje nekdanjega zakonca. Odraščajoča hči je predvsem bojno polje, na katerem padajo ostre besede, in ona spoznava, da je najbolje, da o stvareh, ki jih vidi, ne govori in jih ne komentira. Maisie je postavljena v razširjeno družino; razširjeno ne le z materinimi ljubimci, temveč tudi z guvernantami, ki postanejo očetove ljubice, potem pa še ljubice materinih ljubimcev. V romanu avtor popiše Maisiejina spoznanja o skrivni naravi ljubezni, ki jo vpleteni večinoma skrivajo, zato pa govorijo o ljubezni tam, kjer je v resnici ni in je zgolj materialni interes. Ljubezen in zveze so samo stopničke proti karieri, in pri tem se razvezujejo in ponovno povezujejo. Roman je bogat v zapletih in prikritih namigih. Renata Salecl Tek na mestu Mladinska knjiga, 2017 Renata Salecl je slovenska filozofinja, sociologinja in pravna teoreti-čarka. Predava po vsem svetu in je napisala več knjig, prevedenih v številne jezike, s katerimi se je postavila ob bok eminentnim sodobnim mislecem. Pričujoča knjiga je sklop esejev, ki jih je objavljala v Sobotni prilogi Dela, napisanih navidez kot prijazno intelektualno kramljanje o zelo resnih temah. Kompleksen pristop in njen globok uvid ji omogočata tenkočutno razbiranje vzrokov sodobnih pojavov kot posledico družbene laži, eksploatacije in rastočega nezaupanja. Dotakne se vseh možnih sodobnih tem, družbenih razlik, tiranije izbire in samocenzure sodobnega človeka ... Neomejeno potrošništvo in neoliberalni kapitalizem razlaga kot glavna vzroka za pojav agresivnosti, sovražnega govora, tesnobe, populizma, depresije, samomorilnosti, pohlepa in nepravične porazdelitve dobrin vsepovsod. Vedno se sprašuje, kako družbene spremembe vplivajo na posameznika in obratno. David Van Reybrouck Proti volitvam Krtina, 20l7 Van Reybroucka zanima, kako ogreti državljane za aktivno participacijo, ko volilna udeležba upada, prav tako zanimanje za strankarsko politiko. Sprašuje se, v katerem grmu tiči zajec nezaupanja in odtujenosti državljanov od demokratičnih postopkov in institucij. Deloma je legitimnost demokratičnih ustanov povozila k raznovrstnim zlorabam nagnjena politika sama, ko je demokracijo zmaličila v interesni poligon strankarskih elit. Glavni problem pa vidi v pretirani in nekritični veri v volitve. Zato usmeri pogled k reviziji rabe žreba, ki se je v preteklosti že izkazal kot faktor stabilnosti in s katerim bi v kombinaciji z volitvami preoblikovali demokracijo v bolj vključujočo obliko upravljanja skupnosti. Nadvse primerno branje za volilno leto ter izvrstna zaloga idej za kritičen razmislek in debato. knjige za otroke in mladino Anna Woltz Aljaska Miš, 2018 Nizozemsko pisateljico Anno Woltz slovenski mladi bralci že poznajo po knjigah Nenavaden teden s Tesso in Mavec. Za knjigo Aljaska je pisateljica prejela nagrado zilveren griffel 2017. Knjiga je pisana v prvi osebi, a ima dva pripovedovalca, v pripovedovanju se izmenjujeta dekle Parker in fant Sven, ki v prvem letniku srednje šole postaneta sošolca. Za Parker je najhujše poletje v njenem življenju, v novi šoli pa se že na prvi šolski dan zaradi Svena in njegove potegavščine sošolci norčujejo iz nje. Povrhu vsega odkrije, da je ravno Sven lastnik njene psičke Aljaske, ki jo je morala njena družina oddati zaradi bratove alergije. A tudi Svenu je težko, Aljaska je njegov pes pomočnik, saj se sooča s težko preizkušnjo v življenju, kajti nedavno so se mu začeli dogajati epileptični napadi, ki so mu popolnoma spremenili življenje navadnega najstnika. Parker se odloči, da bo skušala priti do Aljaske. Ji bo uspelo? Knjiga odpira veliko tem: pomembnost prijateljstva in podpore prijateljev, boleče zasmehovanje in norčevanje vrstnikov, navezanost ljudi na živali ... Torben Kuhlmann Lindbergh Grlica, 2017 Zgodba govori o Mišku, ki je bil neznansko radoveden. Pogosto se je skril v človeško knjižnico in bral in bral ... Radovednost in želja po Ameriki, prijateljih, ga je pripeljala do tega, da si je neznansko želel leteti. Pot do uspeha vsekakor ni lahka in tu se pustolovščina šele začne ... Ali mu bo uspelo? Ob koncu napete zgodbe lahko spoznamo tudi brata Wright, Otta Lilienthala in seveda Charlesa Avgusta Lindbergha, ameriškega pilota in pionirja letalstva, ki je opravil prvi polet preko Atlantskega oceana brez postanka daljnega leta 1927. Bárdur Oskarsson Drevo Zala,20l7 Bardur Oskarsson je prvi ferski avtor, katerega dela lahko beremo v slovenščini v prevodu Darka Čudna. Znan je po humornih mini-malističnih slikanicah s kompleksno, Že kar absurdno vsebino, ki pa v sebi skriva globlja sporočila. Pred časom smo lahko brali njegovo slikanico Sploščeni zajec, tokrat pa nam je založba Zala predstavila slikanico Drevo, v kateri se zajec Bob sprašuje, kaj je onkraj njemu znanega sveta, pes Hilbert pa njegovo pustolovsko radovednost poteši s precej domišljijsko začinjeno izpovedjo o svojih popotovanjih po svetu ... Slikanica za starše, ki bi želeli, da njihovi otroci znajo in si upajo razmišljati 'out of the box'. medioteka DVD Divje življenje (Vie sauvage) FiviA, 2016 Film se odvija po resničnih zgodbi. Starša treh otrok se odločita živeti izven ustaljenih navad, zakonov, reda, potrošništva, v naravi, nomadsko, lo-vsko-nabiralsko in po njunih načelih. A žena si čez čas premisli, naveličana in utrujena se vrne v urbano okolje. Oče pa vztraja in z dvema sinovoma pobegne nazaj v gozdove, dobesedno v ilegalo. Tako odmaknjeno v naravi jim uspe preživeti kar dolgih 11 let. Takrat se polnoletna mladeniča začneta zavedati, da sta odraščala s povsem drugačnimi vrednotami kot njuni vrstniki. Postavljena sta pred življenjsko odločitev, kako naprej. Pripoved odpira eksistenčna vprašanja, dileme mnogih, ki se počutijo vklenjene in nemočne v dandanašnjem vihravem življenjskem tempu. Ponudi tudi alternative, izbiro, a kot socialna bitja smo vpeti v družbeni sistem, ki ne tolerira bistvenih odstopanj in jih preganja do te mere, da slej ko prej postane nevzdržno. Vnaprej obsojeni na poraz, kot da svoboda ne obstaja zares. io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si LENART ZAJC kolumna • odtis človečnosti ŠOLA KOT SREDIŠČE ŽIVLJENJA MALEGA KRAJA Razprave o tem, da bi osnovna šola lahko bila povezovalno središče intelektualnega, socialnega in kulturnega življenja manjšega kraja, so že starejšega izvora, kar ni presenetljivo. Plod tišine in nastop Komornega zbora Dekor z dirigentko Petro Grassi Peti koncert 20. jubilejne sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB Nenazadnje, gre za institucijo, kjer prebivalci določenega kraja začnejo pot svojega izobraževanja, kjer pridobijo prve stike z znanostjo, umetnostjo, s svetom nasploh in kjer se začno plesti prve socialne vezi, prijateljstva, ki lahko trajajo do smrti. Šola predstavlja kolektivni spomin na mladost nekega kraja, ne glede na generacijo, ki jo je obiskovala, ne glede na vse preureditve in menjave učiteljev; ljudi, ki so določeno šolo obiskovali, povezuje skupni spomin na zgradbo, v kateri so preživeli otroštvo. Seveda so lahko osnovnošolske izkušnje negativne, za otroka celo frustrirajoče, pa vendar z leti, skozi drugačno časovno prizmo nekoč fru-strirajoč dogodek postane smešen, učitelj, pred katerim si trepetal, pa komičen pajac. Pač, človeški spomin deluje tako, da negativno pozabimo, omilimo, naredimo sprejemljivo. Se pravi z odraslostjo osnovna šola postane nostalgičen prostor spomina na mladost in pridobivanje prvega znanja in kot takšna postane prostor, za katerega nam je mar. Po drugi plati pa nam je za šolo še toliko bolj mar, če imamo otroke, ki jo obiskujejo. Pač za naše malčke želimo storiti vse, da bi imeli lepo življenje, in prijetna šolska izkušnja je zanesljivo dobra sopotnica otroštvu. Tako bi vsi starši želeli šolo z učitelji jeklenega živčevja, neomejenega strokovnega znanja in neverjetne pedagoške modrosti, s katero bi lahko otrokom kar med igro vlivali znanje v glavo. Želeli bi, da je šola prijetna na pogled, njeni prostori domačni in privlačni, nasilje med vrstniki pa bi živelo le v spominu na neke mračne, skoraj srednjeveške čase. Utopične želje: učitelji so pač le ljudje, ki imajo dobre in slabe dneve - ne glede na jeklenost živčevja, dojemanje naših malčkov pa je seveda pogojeno nekoliko z našim genetskim bazenom, nekoliko z njihovo pridnostjo in seveda nekoliko s sposobnostjo učitelja, da animira otroke za učenje. No, nasilneži pa ... frustrirani mulci, ki ne najdejo svojega prostora pod soncem drugače, kot da gnjavijo druge, so obstajali od nekdaj in verjetno bodo obstajali še lep čas. Žal. No, pa da se vrnem k temi. Dejstvo je torej, da smo se ljudje, sploh v manjših krajih, pripravljeni vplesti v šolske aktivnosti, je nesporno. Dober primer takšnega sodelovanja je Osnovna šola Nazarje v času, ko jo je vodil ravnatelj Jože Kavtičnik. V času, ko je bil gospod Kavtičnik ravnatelj omenjene osnovne šole, se je po svetu razdivjala ekonomska kriza, ki so jo krajani malega kraja še kako občutili. Plačevanje položnic za otroke je seveda postalo problem in gospod Kavtičnik se je zavzel za to, da bi bila njihova šola resnično brezplačna, brez položnic. Šolo je uspel povezati s krajani, jih vklopiti v šolske projekte, ki so bili dovolj donosni, da so starše otrok razbremenili plačevanja šolskih položnic. V takšne ali drugačne projekte je vključil vse krajane, ki so želeli sodelovati in šoli prispevati svoje znanje po lastnih močeh. Takrat se spomnim, da je izjavil, da je njegov cilj, da staršem ne bo treba kupovati otrokom niti šolskih copat. Pozneje je gospod Kavtičnik postal poslanec, kako pa se je njegov projekt razvijal pod ravnateljico, ki ga je nasledila, žal ne vem. Vem pa, da je bilo to sožitje med krajem in šolo donosno za oboje, tako za šolo, šolske projekte in učence kot tudi za sam kraj, saj se je ravno iz tega sodelovanja za marsikoga razvila dejavnost, ki mu je omogočila preživetje tistih težavnih let. Žal pa zgled iz Nazarij ni postal zgled dobre prakse za vso Slovenijo. Da pa so starši in prebivalci malega kraja pripravljeni sodelovati pri reševanju problematike osnovne šole, se je potrdilo tudi na eni od osnovnih šol v okolici Domžal. Starši so namreč dobili vabilo na izredni roditeljski sestanek, saj naj bi določeni šolski učenci v prostem času v šolski okolici povzročali takšno in drugačno zgago. Krajani so bili pozvani k skupnemu iskanju rešitve problema in odziv je bil presenetljiv. Vse ceste in parkirišča v okolici šole so bila zaparkirana, šolska telovadnica polna do zadnjega stola. Prisotni so bili starši, dedki, babice vsi polni idej, kaj vse bi bilo dobro narediti. No, žal pogovor ni šel v napovedani smeri - nastopila sta dva predavateljsko ne najbolje usposobljena policista in imela povsem splošno predavanje o problematiki drog, internetnega nasilja in nasilja na splošno, ki se odvija M Po pripravljenosti ljudi na sodelovanje sodeč, bi šola dejansko lahko bila središče kulturnega in družbenega življenja manjšega kraja in krajani bi dejansko lahko s svojimi znanji in veščinami občutno prispevali k višji kvaliteti učenja in znanja šolarjev. Vendar ta povezava je odvisna predvsem od volje in sposobnosti vodstvenega šolskega kadra. po osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Na konkretno vprašanje, ali so učenci dotične šole problematični, sta postregla z odgovorom, da tega ne vesta, da pa Domžale niso pretirano problematična občina, sploh pa ne manjši okoliški domžalski kraji. Saj ne, da ne bi bil takšen odgovor razveseljujoč, seveda je vsem zaigralo srce, ko se je izkazalo, da ne gre za kaj hujšega kot običajne mladostniške lumparije. Ampak, po drugi strani pa je bilo boleče očitno razočaranje ljudi, ki so prišli prispevat k reševanju problematike šole njihovega kraja, pa se je potem izkazalo, da njihov prispevek nikogar pretirano ne zanima. Po pripravljenosti ljudi na sodelovanje sodeč, bi šola dejansko lahko bila središče kulturnega in družbenega življenja manjšega kraja in krajan bi dejansko lahko s svojimi znanji in veščinami občutno prispevali k višj kvaliteti učenja in znanja šolarjev. Vendar ta povezava je odvisna pred vsem od volje in sposobnosti vod stvenega šolskega kadra. Bi bilo pa verjetno odlično, če bi se kdaj tudi na tem področju lokalnega življenja kaj premaknilo. □ kdfb Peti koncert (14. mar. 2018) letošnje jubilejne 20. sezone koncertne-ga-modrega abonmaja KDFBD je bil posvečen še enmu fenomenu v glasbi, pavzi ali tišini. Ne le da je prav 3-stavč-na skladba za katerokoli zasedbo Američana Johna Cageja (1912-1992) s pomenljivim naslovom 4' 33" (t'acet; lat. 'naj molči') - kar pomeni, da naj se v vsem trajanju omenjene skladbe ne odigra niti ena nota (ki mdr. tudi ni zapisana) - omenjeno partituro sestavljajo izpisi samih pavz, neke vrst absurdni standard za tovrstni zunaj glasbeni efekt. Ta, tokratna domžalska tišina, je bila drugačna, v njej pa je bilo spet po zaslugi našega klarinetista in umetniškega vodje ciklusa Mateja Bekavca, povsem drugačna; pritajena, ne popolnoma tiha pa vendarle intimno primerna napovedi. To tišino smo slišali v glasbi Angleža Johna Tavenerja, kar dveh Latvij-cev Eriksa Ešenvaldsa in Peterisa Va-sksa in našega Andreja Makorja. Delo slednjega (Water of Life za duduk s tolkali, violo, violončelo in zbor) je doživelo prvo izvedbo. Osrednji protagonist tega večera je bil več kot odlični Komorni zbor Dekor z dirigentko Petro Grassi (ta je nastopila tudi kot pianistka v enem od Vasksovih del (Fruit of Silence in kjer je dirigiral M. Beka-vac); za njima pa še violončelist Jaka Stadler, violinistka Božena Angelo- va, violistka Gea Pantner in seveda naš nezamenljivi klarinetist M. Beka-vac v dveh, treh, ... popolnoma drugačnih kot pa zgolj umetniški in klarine-tni vlogi. Bila pa je teža zagotovo dana okoli 30-članskemu mešanemu (pevskemu) zboru, saj je le-ta stal na odru celoten večer koncerta; razen v zadnji točki sporeda, v drugi Ešenvaldso-vi skladbi za zbor (a cappella) Only in Sleep, kjer je sestopil z odra in obkrožil celoten avditorij poslušalcev. Bila pa je hkrati to tudi edina še najbolj vredna skladba tega večera, polna notranjega muzikalnega naboja, skupaj s sopranskim solom (n. n.), tehnično ter izra- veda zaželena tišina ni bila dosežena s strani občinstva, kot je bilo pričakovati: le-to pa si je čas in prostor za (pre) potrebno kašljanje v tem času privoščilo kar med številnimi in izrazitimi piani; pa še kakšen papirček od bombo- zno vredna skladba. Vsa preostala dela so res očitno ostala v zatišju napovedane tišine in ves čas spremljana z omenjenimi solisti in v zelo zelo različnih zasedbah; vključno z našo-Makorje-vo noviteto, ki pa tudi navkljub že izkazanim skladateljevim kvalitetam na marsikaterem (glasbenem) področju, ni odigrala vloge favoritinje. Razen, če ji seveda pripišemo 'navodila in programsko usmeritev' umetniškega vodje, ki je temu koncertu pripisal 'plodove tišine'. Na ta račun je dvakrat odpadel aplavz med dvema in dvema skladbama in sta se po dva sklopa del (Ta-vener-Ešenvalds in oba Vasksova zbora s spremljavo) nadaljevala brez aplavza (attcca). Navkljub vsem tem umetniškim in tehničnim prijemom pa se- nov je bilo slišati, celo odhod in povra-tek kašljajoče poslušalke . Skratka, vse to je obenem tudi rezultat izredne akustike Tomčeve dvorane KDFB. Vendarle so to povsem normalne reakcije, če je umetnost sama preveč povzdi-gnjena, da ne zapišem kar malce odtujena od tostranstva. V glavnem pa morem zaključiti celotno dramaturgijo in vsebino ter predvsem izvedbe tudi omenjenega koncerta za več kot korektna dejanja, za glasbeno umetnost, ki jo tako ali/ in drugače spoznavamo v KDFB skoraj že 20 let samo v tem abonmajskem ciklu kot izjemno pozitivno in kvalitetno dejanje. Dr. Franc Križnar Risba: Janez Plestenjak Pravljica o carju in pastirju Premiera Kulturnega društva Groblje za staro in mlado KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE Začeli smo z ledenimi rožami na oknih sredi zime, ob topli peči, kjer so se nekoč, pred davnimi časi zbirali stari in mladi, da bi prisluhnili pravljicam in zgodbam. Prav zato smo se gledališč-niki Kulturnega društva Groblje odločili, da vam v času računalnikov, različnih tablic in facebookov, za katere porabimo neizmerno časa, vzamemo uro in pol, vam povemo zgodbo in vas opozorimo, da brez slovenskega jezika ne bi bilo slovenskega naroda, je povzetek misli, ki jih je ob koncu letošnje premiere v začetku marca v Kulturnem domu v Grobljah v imenu KD Groblje izrekel Drago Plevel, režiser predstave Pravljica o carju in pastirju. Opozoril je še na mlade igralce, nekaj smo jih letos prvič videli, nekateri so igrali kar v dvojnih vlogah - vsi po vrsti pa navdušili polno dvorano ob premieri. Pravljica o carju in pastirju, za katero so napisali, da je za staro in mlado, prinaša tradicionalni motiv boja za kraljično, za katero morajo kandidati opraviti vrsto preizkušenj. Nastopajo trije bratje: prva dva (Tilen Soss, Rok Ladič) seveda prej hudobna kot dobra, zato žalostno končata, in tretji, vselej prijazen, pripravljen pomagati, hkrati pa tudi biti zvit (Gašper Ko-matar), ki s svojo bistrostjo in dobroto samo pridobiva, pa naj gre za dobro vilo (Nika Breznik), ki mu pomaga s piščalko, ali carično (Neža Pogačar), katere srce osvoji. Seveda ne gre brez carja (spet Tilen Soss), ki je navduševal s svojim copatarstvom in carice (Anica Anžič), ki je prepričana, da vse niti drži v rokah, pa se ji to ne izide, in pre-pametnega modrijana (še enkrat Rok Ladič), kdo ve, če je res izgubil glavo, in glasu ljudstva, pomembna pa je tudi vloga režiserja Draga Plevela, ki je bil pripovedovalec, pravljico pa je tudi priredil po predlogi Boška Trifunoviča in v prevodu Janka Modra. Organizacija je bila v rokah Antona Košenine, ki je skupaj z Dragom ter Gašperjem Plevelom poskrbel tudi za zelo domiselno in uporabno sceno. Kostumografija, maska in frizura so bile v rokah Marjete Plevelj, za tehniko in glas ljudstva je poskrbel Blaž Kovačič, glasba in grafika je delo Gašperja Plevela, inspicient je bil Viljem Kaker, šepetalka pa Marija Blatnik. Pomagali pa sta Občina Domžale in Krajevna skupnost Jarše - Ro-dica, ob koncu premiere pa je predstavo v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OE Domžale, pohvalil Matej Primožič. Ob gledanju predstave smo najprej ugotovili, da je njena vsebina resnič- no za staro in mlado, saj je, ob pravljični vsebini, prinesla vrsto iskrivih misli, rekov in pregovorov, ki še kako veljajo oziroma bi morali veljati tudi danes. Hkrati nas je opozorila na pozitivne vrednote, prinesla pa tudi vrsto komičnih situacij, ki smo se jim od srca nasmejali. Prepričala nas je, da se dobro vedno poplača z dobrim, pa tudi, da so se tako igralci kot vsi ostali resnično potrudili in žrtvovali svoj prosti čas za prijeten večer vseh, ki si bodo še ogledali prijetno predstavo. Za konec pa morda še tale misel, prepisala sem jo iz ličnega gledališkega lista: »Nauk iz predstave nas uči, da morata prirojena bistrost in dobrota pretrpeti hude preizkušnje, na koncu pa vendarle zmagata nad zlobo, splet-karstvom in nadutostjo.« Kulturnemu društvu Groblje iskrene čestitke za imenitno predstavo. Vera Vojska LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 27 KULTURA Radi pojemo, igramo, se po vižah sukat' znamo Fotografije Petra Koštruna Območno pregledno srečanje otroških, mladinskih in odraslih folklornih skupin Domžale - Kamnik 2018 Vsako leto se folklorne skupine z dom-žalsko-kamniškega območja zberejo na območnem preglednem srečanju folklornih skupin Domžale - Kamnik, na katerem občinstvu in tudi strokovnemu spremljevalcu srečanja z nastopom pokažejo svojo koreografijo ter vensko ljudsko izročilo. Folkloro učijo folklorne skupine po celotni Sloveniji. Bogata tradicija folklore je prisotna tudi na domžalsko-kamniškem območju, kar smo lahko videli srečanju. Razveseljivo je tudi to, da se je srečanja udeležilo šest otroških in mladin- seveda z željo, da se njihova skupina udeleži regijskega srečanja. Letos je srečanje v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Domžale, potekalo v soboto, 3. marca 2018, v Kulturnem domu Mengeš. Pregledna prireditev je potekala v dveh delih. Najprej so nastopile otroške in mladinske skupine, v večernem delu pa še odrasle skupine. Srečanje je bilo izvedeno v sodelovanju z območno izpostavo JSKD Kamnik. Folklora s svojimi dejavnostmi, kot sta ples in ljudsko petje, ohranja slo- skih skupin (Folklorna skupina Pestr-na - Vrtec Antona Medveda Kamnik, Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale, Otroška folklorna skupina Mengeš - OŠ Mengeš / KD Svoboda Mengeš, Otroška folklorna skupina Verine zvezdice - Šolsko kul-turno-umetniško društvo (ŠKUD) Ve-rine zvezdice, OŠ Marije Vere, Otroška folklorna skupina Folklorno-kul-turnega društva Lukovica, Mladinska folklorna skupina Svoboda Mengeš - Kulturno društvo Svoboda Mengeš). To pomeni, da bogato sloven- sko ljudsko izročilo pomagajo ohranjati tudi številni otroci in mladostniki z domžalsko-kamniškega območja. V večernem delu letošnjega srečanja je sodelovalo osem odraslih skupin s tega območja (Folklorna skupina Svoboda Mengeš - Kulturno društvo Svoboda Mengeš, Folklorna skupina DU Moravče, Folklorna skupina Trzinka - mladi - Turistično društvo Kanja Trzin, Folklorna skupina DU Komenda, Folklorna skupina Groblje - Folklorno društvo Groblje, Folklorna skupina Kamnik, Folklorna skupina Trzin-ka - veterani - Turistično društvo Kanja Trzin, Plesna skupina Češminke -društvo Lipa in društvo Šola zdravja. Na srečanju, ki ga je povezovala Marta Starbek Potočan, je v uvodu vse prisotne pozdravil Matej Primožič, vodja območne izpostave JSKD Domžale, ki je dejal, da je omenjena prireditev eden izmed združevalnih projektov, ki ga izvajata domžalski in kamniški izpostavi JSKD. Vsem nastopajočim skupinam se je zahvalil za sodelovanje, prav tako tudi strokovnima spremljevalcema Nini Luša in An-žetu Kerču, ki sta budno spremljala vse nastope. Po končanem srečanju sta vsem vodjem skupin podala prvo oceno njihovega nastopa, pozneje pa bodo vodje skupin prejeli še končno oceno, ta pa bo pokazala, katera skupina se bo lahko udeležila regijskega srečanja. Letošnja rdeča nit srečanja je bila: Radi pojemo, igramo, se po vižah sukat' znamo. Besedilo in foto: Miha Ulčar Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 2018 Vsako leto ob začetku pomladi je čas rezerviran tudi za pevske zbore in male pevske skupine z območja Domžal, Trzina, Mengša, Lukovice in Moravč, ki se predstavijo na območni pevski reviji, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale. Ker na območni pevski reviji vsako leto sodeluje veliko število pevskih zborov, običajno poteka v dveh večerih. Uvodni in prvi del revije je letos potekal v četrtek, 15. marca 2018, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na katerem je nastopilo enajst pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na drugem večeru, ki je potekal v petek, 16. marca 2018, v Kulturnem domu Lukovica, pa se je predstavilo deset pevskih zborov in malih pevskih skupin. Nastopajoči zbori vsako leto za omenjeno revijo pripravijo repertoar treh pesmi, in sicer ljudsko, novejšo in priredbo. Sam nastop zborov vedno spremlja in ocenjuje strokovni spremljevalec. Letos je to vlogo opravljal Sebastjan Vrhovnik, ki je po zaključku obeh pevskih večerov vsem zborovodjem in umetniškim vodjem podal prvo oceno nastopa njihovih zborov in jim tudi svetoval, kaj vse bi bilo treba izboljšati. Na podlagi ocene je zdaj tudi odvisno, na kakšno tekmovanje se glede na trenutno kakovost posameznega zbora le--ta lahko prijavi (državno, regijsko, območno). Na teh pevskih večerih, ki jih je letos povezovala Helena Urba-nija, vedno na svoj račun pridejo tudi ljubitelji zborovskega petja. Letošnji slogan pevske revije je bil Pesem najmočneje odraža ljudsko dušo, ki pa je vendar po svoji biti sorodna in vse- Za dobro fotografijo ni dovolj le fotoaparat, saj je fotografiranje proces, ki sproža mnoge poglede fotografa na svoj prostor in čas. galerija Domžale Fotografu Petru Koštrunu ne pomeni le sredstvo za ustvarjanje, temveč tudi medij, ki ga je treba tehnično raziskovati in nadgrajevati. Kot smo izvedeli v pogovoru na odprtju razstave, avtor ne definira prvenstveno predvsem dogajanje ob sami izdelavi fotografije, medtem ko je manj pomembno življenje fotografije po zaključku tega procesa dela. Kot pravi, je njegovo izhodišče ustvarjanja večna izmenjava nasprotij polno- več niti časovne in prostorske komponente v fotografiji, temveč le intenzivnost opazovanja in moč avtorefleksije. S konceptualnim pristopom njegove fotografije dobijo drugo časovno-pro-storsko dinamiko, ki je težje zaznavna, a bolj subtilna. Fotograf Peter Koštrun k fotografiji pristopa premišljeno, brez hipnih stanj ali razpoloženj. Usmerjen je k procesu nastajanja fotografije, njenemu tehnološkemu povpraševanju ter iskanju popolne likovne podobe, kolikor mu jo fotografija dopušča. Morda je zato razstavi v Galeriji Domžale pridal pomenljiv naslov Lepota. V večnem iskanju popolnosti oblike ali narave pred objektivom je zanj sti in praznine v fotografiji, in občutka nemoči oziroma razočaranja ob nezmožnosti njunega hkratnega ujetja. Kar se tiče avtorjevega aspekta na fotografijo kot medija sodobne digitalne tehnologije pa je zagovornik manu-alnega postopka izdelave fotografije. Analogna fotografija mu omogoča več možnosti za raziskovanje površine fotografije in materialnosti same. Zato se njegov ustvarjalni proces ne zaključi le na pozitivu fotografij, temveč so nekatere tudi slikarsko obarvane, tokrat z dodatnimi barvnimi nanosi rdečega tuša. Fotografska razstava Petra Koštru-na v Galeriji Domžale je na ogled do 29. marca. Katarina Rus Krušelj V:MUZEJU April 18 slovenska. Iz občine Domžale so se predstavili: Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale pod vodstvom Marike Haler, Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primoža Le-skovca, Vokalna skupina Adam Rav-bar pod vodstvom Petra Pogačarja, Klapa Kamelije pod vodstvom Primoža Leskovca, Mešani pevski zbor Klas Groblje pod vodstvom Ane Češnjevar, Ženski pevski zbor Moj spev pod vodstvom Petra Pogačarja, Komorni pevski zbor Drouz Radomlje pod vodstvom Uršule Jašovec in Domžalski komorni zbor pod vodstvom Gregorja Klančiča. Miha Ulčar Foto: Miro Pivar MENACENKOVA DOMAČIJA Četrtek, 19. april 2018, ob 19. uri Odprtje Franc BERNIK in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja Razstava | 19. april - 19. maj 2018 Vstop prost. MENACENKOVA DOMAČIJA Sobota, 21. april 2018, ob 17. uri Delavnica: IZDELAVA ČISTIL ZA DOMAČO UPORABO Katarina Kališnik Otrin 2 uri/ kotizacija: 15 eur / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 16. aprila na e-naslov info@kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (KDFBD) SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 11. april 2018, ob 18. uri Slavnostna podelitev diplom tečajev šivanja slamnikov in prvega tečaja za Slamnikarske vodnike Vstop prost. SLAMNIKARSKI MUZEJ Stalna razstava 300 LET SLAMNIKARSTVA NA DOMŽALSKEM Obiščite -našo -t-c-t-^^z^jsko trgovin—o! © Kulturni dom Franca Bernika Domžale www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. io | slamnik kultura ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Zgodbe iz Kofutnikove domačije: Johan Giovanelli pripoveduje (3. del) V spomin ob 100-letnici konca prve svetovne vojne Vinterpretacijskem načrtu z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, ki smo ga v okviru priprav za ohranitev Kofutnikove domačije zasnovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Gio-vanellija. V prejšnji številki Slamnika smo predstavili nekaj splošnih značilnosti iz obdobja prve svetovne vojne na našem območju, danes pa se posvečamo dogodkom iz življenja Johana Giovanellija. Johan Giovanelli je bil kot 20-le-tni fant v vojsko vpoklican že ob prvi mobilizaciji 26. julija 1914. Dodeljen je bil 17. pehotnemu polku, ki so ga imenovali tudi Polk kranjskih Janezov, saj so veliko večino njegovega moštva sestavljali Slovenci. Skupaj z njim je z vlakom odpotoval v Galicijo na rusko fronto. Ob slovesu 27. julija 1914 je Johan zadnjikrat videl svojo mamo Marjano Giovanelli, saj je dobre štiri mesece pozneje umrla v starosti 59 let. Novico o njeni smrti je od domačih prejel, ko je bil že v strelskih jarkih na ruski fronti. Pri Kofutniku pa je hiša postajala vedno bolj prazna. Njihova osemčlanska družina se je močno skrčila. Že oktobra 1906 sta se v Ameriko izselila Johanova najstarejša sestra Franca in brat France, 27. julija 1914 je moral na fronto Johan kot obveznik avstro-ogrske vojske. Kdaj je od doma odšel njegov brat Lovrenc, ni znano. Kot 23-letni fant je bil verjetno tudi on mobiliziran v vojsko. Znano pa je, da se je januarja 1915 poročil s Frančiško Kralj iz Zgornjih Domžal. Johanova sestra Ivana se je februarja 1915 poročila z Viktorjem Velkavrhom, s katerim sta leta 1916 kupila sosednji mlin. Doma, pri Kofunikovih, sta tako do konca vojne ostala le Johanov oče Johan Giovanelli (tedaj star 63 let) in Marija Maček (tedaj stara 74 let), zadnja predstavnica prejšnjega rodu Kofutnikovih, klicali so jo tudi 'botra'. Med obema svetovnima vojnama je pri Kofutnikovih živel tudi Franjo Moder (roj. 1905), nezakonski sin v Ameriko izseljenega Franceta Giovanellija. Če je pri Kofutnikovih živel že v obdobju prve svetovne vojne, ni znano. Johan Giovanelli po vrnitvi z ruske fronte leta 1920 z družino sestre Ivane Velkavrh. Z leve stojijo: nečak Franjo Moder, Johan Giovanelli, sestrin mož Viktor Velkavrh in nečakinja Ivanka (roj. feb. 1917), sedijo: oče Johan Giova-nelli, nečakinja Minka (roj. dec. 1918) in sestra Ivana (arhiv Pepce Žebovec). Johan Giovanelli na ruski fronti v Galiciji Johan Giovanelli se vojnih grozot ni rad spominjal. Njegova hčerka Pepca Zebovec nam je povedala: »Oče je bil samo v Karpatih. Takrat so 'Kranjske Janeze' poslali na rusko fronto. Na soško fronto mu ni bilo treba. Ne vem, ali je bil v vojni vsa štiri leta. Nič ni rad govoril o tem. Rekel je samo, da so bili tam samo ranjenci in kri. Naš ata je prišel domov iz bolnice. On ni bil ranjen, ampak je na fronti zmrznil, zato so mu z operacijo porezali vse prste na nogah. Potem mu ni bilo več treba biti v prvih linijah na fronti, v strelskih jarkih. V tistem času je bil njegov najboljši prijatelj Pepe iz Doba. V strelskem jarku je bil tudi takrat, ko je Pepeta zadelo. Oče ga je še zagrabil, da sta se umaknila, da krogle niso padale nanj. Ko so bili na fronti, niso smeli oditi v zaledje. Ves čas so morali biti tam. Tam so spali tudi, ko je bilo zelo mrzlo, zato so atu pozebli prsti. Samo še polovico enega prsta mu je ostalo, vsi drugi so bili pomrznjeni in porezani. Kdaj je prišel nazaj, ne vem. Mogoče so ga spustili potem, ko so mu operirali nogo.« Edina skupinska fotografija iz obdobja prve svetovne vojne v Kofutni-kovem albumu (arhiv KDFB). Ker je moral Johan Giovanelli kmalu po odhodu od doma oditi v strelske jarke na ruski fronti, je bil udeležen v prvih hudih bojih 17. pehotnega polka. Dvanajstega avgusta 1914 se je polk odpeljal na bojišče proti Rusom in ognjeni krst doživel 26. avgusta 1914 pri Majdan Gologorskemu v Galiciji. Sodeloval je v mnogih bitkah na vzhodnem bojišču in utrpel velike izgube. Polk se je umaknil na prelaz Dukla v Karpatih. Avstro-ogrska ar- mada je bila leta 1914 na bojišču proti Rusom poražena, toda za slovenske polke je ostalo zapisano, da so se v teh bojih borili v skladu z vsemi pričakovanji. Šestindvajsetega avgusta 1914 so šli vojaki in oficirji avstro--ogrske vojske dobesedno v klavnico, saj za to, kar se je takrat dogajalo, ni mogoče najti drugega imena. Kranjski 17. pehotni polk je v enem samem dnevu izgubil polovico oficirjev in mož, podobno ali še huje je bilo tudi v drugih avstro-ogrskih polkih. Številke potrjujejo, da so se naši vojaki hrabro vojskovali, enako je bilo tudi v zimi 1914-1915 v Karpatih. Oktobra 1915 je bil 17. pešpolk prestavljen na soško bojišče, kamor pa Johanu Gio-vanelliju ni bilo treba iti. Tako lahko predvidevamo, da je bil s svojim polkom v hudi zimi 1914-1915 v Karpatih, ko je pozebel v noge, potem pa je bil rešen prvih bojnih vrst, kar mu je mogoče tudi rešilo življenje. Pozneje je nekaj časa delal v zaledju, v vojni bolnišnici skupaj s svojim prijateljem Pepetom iz Doba. (Se nadaljuje) Delovna skupina za vsebinski načrt Kofutnikova domačija kot ekomuzej Literatura: Mark Poljanšek, Gaber Cencelj: Johan Giovanelli (1894-1964) iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2016. Miha Prajs, Žan Ferlic: Ameriška pisma iz Kofutnikove domačije iz obdobja 1921-1939, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale 2016. Plečnikova vila na Homcu gostila razstavo akvarelov Roka Pogačarja Po dveh razstavah, ki jih je Kulturno društvo Jože Gostič Homec lani pripravilo v znova prebujeni Plečnikovi vili na Homcu, je zdaj na ogled že tretja razstava. Najprej impresarij, nato odlikovanje Ob abonmaju za otroke, ki je bolj poznan kot Živ žav in ob nedeljskih popoldnevih privabi v Kulturni dom na Močilniku številne otroke, se je Kulturno društvo Jožef Virk Dob v februarju posebej potrudilo, da je bil mesec kulture tudi za Dobljane in ljubitelje kulture bogat. kulturno društvo jože gostič homec S svojimi akvareli se je predstavil Rok Pogačar iz Podrečij pri Domžalah, sicer pa domačin, kar se je videlo tudi na nekaterih razstavljenih akvarelih. Ko si enkrat Homčan, si vedno Homčan, ne glede na to, kje živiš. Odprtje razstave je potekalo v soboto, 17. marca 2018. Popestrila ga je Moška vokalna skupina Adam Ravbar pod vodstvom Petra Pogačarja. Razstavo je odprl Borut Jenko, predsednik Kulturnega društva Jože Gostič Homec, ki se je ob tej priložnosti zahvalil Mateju Sodinu, da je za namene razstave odstopil čudoviti ambient Plečnikove vile na Homcu. Cvetlični aranžma v razstavnem prostoru, ki je zelo lepo dopolnil razstavo akvarelov, je pripravila Marta Rode. Rok Pogačar je že kot otrok rad risal, spuščal zmaje, plezal po drevesih in občudoval oblake. Z leti je to pozabil, a ne povsem. Pot v umetniške vode ga je ponovno popeljal z nenačrtovanim obiskom v trgovini s slikarskim priborom pred dvema letoma, ki ga je spomnil na otroško ljubezen: »In sem spet začel. Tečaj slikanja v slikarski šoli me je dokončno prepričal, da je akvarel prava stvar.« Nastal je opus, ki je bil prvič predstavljen lansko leto v Grajski terasi na Starem gradu nad Kamnikom. Vodenje likovne kolonije v Jegliče-vem dijaškem domu in sodelovanje na mednarodnem Extemporeju 2017 na Bledu sta dodala domišljiji dodatno moč. Stopil je na akvarelno pot brez vrnitve. Na odprtju razstave je Rok obiskovalcem predstavil tehniko akvarela, pri kateri gre v osnovi za igranje z vodo. Papir je stoodstotno iz bombaža, da voda lahko opravi svoje delo. Barva pa mora biti visoko pigmenti-rana, ker drugače ne zasije. V belem papirju je v osnovi vključena svetloba, obarvana voda pa naredi vitraž, svetloba pa skozi te barve proseva v tistega, ki opazuje. Po Rokovih besedah z akvarelom v primerjavi z drugimi slikarskimi tehnikami ustvarjalec nima stoodstotnega nadzora nad tem, kar nastaja, ampak samo delno. Pri akvarelu tudi ne moreš nič popravljati kot pri nekaterih drugih tehnikah. Na voljo pa imaš zelo malo časa, ko imaš možnost vplivati na vso zadevo. Pri tem se tudi naučiš, da nikoli nisi sam pri stvari, temveč moraš, če želiš kaj narediti, upoštevati tisto, kar je na drugi strani. »Akvarelno ustvarjanje je stezica do nezavednega, do občutja dobrega in lepega v okolici in v sebi. Vredno mi je stopati po njej in vredno mi je barviti svet deliti z drugimi,« je ob postanku svojih akvarelov v Plečnikovi vili na Homcu še dejal Rok Pogačar. V Kulturnem društvu Jože Gostič Homec so ob odprtju razstave Roka Pogačarja izdali nove fotografije Homca, na katerih so njegovi akvareli. Istočasno je izšel tudi razstavni katalog Poduku in razvedrilo, ki je rezultat lanskoletne razstave ob 110-le-tnici ustanovitve prvega prosvetnega društva v homški župniji in 100-le-tnici izgradnje Društvenega doma na Homcu. Katalog je sofinancirala Občina Domžale. BESEDILo in Foto: MIHA ULČAR kulturno društvo jožef virk dob Tako je v začetku februarja na Močilniku gostovalo Gledališče Be-lansko Kulturnega društva Bohinjska Bela z Goldonijevo komedijo Belanski impresarij. Ob tem moram zapisati, da so se člani domačega društva zelo potrudili in kljub obilnim snežnim padavinam lepo očistili pot do kulturnega doma, v katerem smo ob opernih arijah spremljali prizadevanja agentke Viktorije, ki je v imenu impresarija, gospoda Joža iz Bohinjske Bele, srečnega dobitnika velikega loterijskega zadetka, v našem glavnemu mestu skušala angažirati kar najboljše operne pevce. Gospod Jože, sicer ljubitelj prave narodne pesmi, se je namreč odločil, da bo z velikim loterijskim dobitkom na oder tega majhnega kraja postavili opero. Za angažma umetnikov in podpis pogodb je bil zadolžen gospod Breznik, velik podpornik umetnosti, ki je uspešno krmaril med tremi opernimi pevkami, od katerih bi vsaka rada postala primadona. Vmes je svoje mesto iskal še tenorist, košček boljšega kruh pa tudi mladi pesnik Marko. Številne komične situacije in dobra igra igralcev so navdušili gledalce, ki so se ob koncu tudi strinjali z impresarijem, da nihče od ponujenih super umetnikov ni dovolj dober za operno hišo v Bohinjski Beli. Impresarij bo s sobarico Katko, ki dogajanje povezuje, namesto operne hiše organiziral hotel, nesojeni umetniki pa pod vodstvom gospoda Breznika ustanovili samostojno operno hišo, potem pa bo, kar bo. Čestitke gostujočim umetnikom za prijetno predstavo! t. Wi SNi V počastitev slovenskega kulturnega praznika so domači gledališčni-ki prav na kulturni praznik ponovili uspešnico Odlikovanje za vsako ceno, s katero navdušujejo tudi po Sloveniji. Komedija z vedno aktualno vsebino je tudi tokrat navdušila obiskovalce, ki so tako imeli resnično prijetno praznovanje kulturnega dne. Sicer pa je Kulturno društvo Jožef Virk Dob ob otroškem Živ žavu in pripravi domače otroške predstave z mislimi že pri največjem projektu posameznega leta. V juniju bo namreč v Dobu spet tradicionalni, tokrat že 21. festival gorenjskih komedijantov, ljubitelji gledališča pa najbrž lahko pričakujemo še kakšno prijetno gostovanje. Vera Vojska LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 29 kultura 19. Gostičevi dnevi V spomin slovenski operni zvezdi, ki še kar sije. Slovenski tenorist Jože Gostič (1900-1963) velja za svetovno znanega opernega umetnika, ki je v svoji pevski karieri zasedel mesto prvaka ljubljanske, zagrebške in dunajske državne opere. Že v letu 2000, sedem let po ustanovitvi kulturnega društva z njegovim imenom na Homcu, in ob 100-letnici rojstva znamenitega tenorista, je društvo pod vodstvom Boruta Jenka in veliki zagnanosti vseh, posebej omenjam Saša Rogina, začelo s sklopom kulturnih prireditev, ki so jih poimenovali Gostičevi dnevi. Ti so ob svoji skorajšnji dvajsetletnici enako sveži, Ob tem je nepozaben spomin na dolgoletnega zborovodjo dr. Mirka Cudermana, ki je omenjeni zbor vrsto let vodil ter z njim nastopal tako na spominski maši kot s samostojnimi koncerti v Slovenski filharmoniji in pomembno obogatil prireditve. V uvodu k sv. maši je zbrane nagovoril predsednik društva Borut Jenko in jim zaželel prijeten dan na Homcu. Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres je v pridigi poudaril, da je bila domača cerkev tenoristu Jožetu Gostiču zelo pri srcu in je v njej zelo rad zapel, blizu pa mu je bila tudi zvestoba do boga in domovine. Ob tem je spomnil W. A. Mozarta Don Giovanni, ki so nam jo predstavili ljubljanski solisti. V drugem delu koncerta smo prisluhnili arijam iz oper Puccinija, Verdija, Wagner-ja, ter treh hrvaških opernih del: Adel in Mara J. Hatzeja, Nikola Šubic Zrinjski I. pl. Zajca ter Ero z onega sveta J. Go-tovca. Ob klavirski spremljavi pianista Darijana Ivezica so nastopili solisti Opere HNK Zagreb: sopranistka Tanja Ruždjak, tenorist Stjepan Franetovic in basist Siniša Štork. Soliste SNG Opera in balet Ljubljana, sopranistki Norino Radovan in Martino Zadro, tenorista Dejana Maksimiljana Vrbančiča, bari-tonista Jureta Počkaja in basista Petra imenitni in polni ponosa in ljubezni do znamenitega vaščana kot v prvih letih. Ob tem pa društvo ni zanemarjalo tudi drugih projektov, tako da ob njegovi 25-letnici lahko zapišem, da so s svojim delovanjem pomembno obogatili kulturno življenje. Pa ne le na območju, kjer delajo, temveč v občini Domžale, Sloveniji in tudi izven nje, še posebej pa z Gostičevimi dnevi skrbno negujejo spomin na velikega pevca -skupaj s svojimi prijatelji s Hrvaške. Tenorist Jože Gostič bi bil zanesljivo iskreno ponosen na vse člane in članice društva ter hvaležen za njihovo neprecenljivo delo - v njegov spomin. Tudi letošnji 19. Gostičevi dnevi so kulturno zaznamovali Gostičev Homec, ki ga je imel iskreno rad in se je rad vračal v domačo vas. Sicer mrzlo nedeljsko dopoldne je na njegov grob privabilo številne njegove prijatelje iz domačega društva in vrsto hrvaških prijateljev iz Društva prijateljev zagrebške Opere ter Kulturno-prosve-tnega društva Slovenski dom iz Zagreba, ki so se tudi letos odločili, da se poklonijo spominu velikega tenorista. Slovesno mašo je v homški cerkvi Marijinega rojstva daroval upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres skupaj z domačim župnikom Lojzetom Hostnikom. K pravemu kulturnemu dogodku je prispeval zbor Consortium musi-cum pod vodstvom Gregorja Klančiča z glasbeno mašo Charlesa Gounoda Messe Solenelle en l'honneur de Sainte-Cécile, ki izstopa po svoji umetniški plati. Svoj delež so prispevali tudi solisti: sopranistka Anamarija Lazarevic, tenorist Martin Logar in basist Matija Bizjan. Na orglah jih je spremljal Rok Rakar. 1. Slavnostni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah 2. Zbor Consortium musicum z zborovodjo Gregorjem Klančičem 3. Peter Martinčič iz SNG Opera in balet Ljubljana 4. Tanja Ruždjak in Stjepan Franetovic iz Opera HNK Zagreb 5. Spominska sveta maša z upokojenim ljubljanskim nadškofom dr. Antonom Stresom tudi na neskončno božjo ljubezen do vseh in izjemno skrb za svetišča, ki jih polepšamo tudi tako, da lepo pojemo, kot je rad pel Jože Gostič. Ob tem je poudaril, da sta najpomembnejši svetišči srce in duša, postni čas pa priložnost, da to svetišče očistimo in polepšamo. Gostje in domači so se po maši velikega tenorista spomnili na njegovem grobu, obiskali pa tudi razstavo Poduku in razvedrilu v Plečnikovi vili. V okviru Gostičevih dni ima vsako leto posebno mesto slavnostni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na katerem se predstavljajo operni solisti ljubljanske in zagrebške operne hiše. Koncerti so tako v vseh teh letih prinesli vrsto imenitnih nastopov tako mladih kot tudi uveljavljenih opernih solistov Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana. Letos se je število solistov, ki so nastopili na koncertih v naši občini, povzpelo prek 70, spremljamo pa jih lahko v naših opernih hišah, marsikdo od njih pa že nastopa tudi na pomembnih opernih odrih in festivalih v Evropi. Letošnji slavnostni koncert 4. marca 2018, ki so se ga udeležili številni gostje iz Slovenije in Hrvaške, med njimi: predstavnica veleposlaništva Republike Hrvaške Božena Leš, predstavnica Občine Domžale, občinska svetnica Andreja Pogačnik Jarc, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Peter Sotošek Štular, umetniški vodja SNG Opera in balet Ljubljana Rocc, svetovno znana glasbena pedagoginja prof. Eva Blaho-va, cenjeni operni pevki, Zlatomira Ni-kolova in Alenka Drnač Bunta, je v prvem delu prinesel dobrodošlico Občine Domžale, ki jo je izrekla Andreja Pogačnik Jarc, nato pa nas je napovedovalec Ivan Lotrič pospremil po vsebini opere Maša Gala v Galeriji Domžale Mlada akademska slikarka Maša Gala je za domžalsko galerijo pripravila predvsem slikarsko izkušnjo svetlobnih prostorov, izbranih iz njenih različnih opusov, in jih simbolično posvetila rdeči barvi. galerija domžale Današnje generacije slovenskih umetnikov v svojih vizijah najbolj neposredno zrcalijo svoj prostor in čas, saj s svojevrstnim pogledom na sodobno družbo in dogajanje v svetu na najbolj provokativen in sodoben način v likovno umetnost uvaja nove medije in tehnologije, tudi v digitalnih in prostorskih sferah. Kaj je torej barva? Kako barve vidimo? Zakaj naslov Kroma? Zakaj rdeča? umetnini poseben sijaj. Slika v plasteh, z različnimi barvami in barvnimi elementi, tokrat z rdečim akcentom. Rdeča barva skriva v sebi tri dimenzije: svojo značilno barvnost, svetlost in moč, ki ji je avtorica dodala še lastno četrto dimenzijo - 'Mašino kromo' kot snovno in svetlobno barvno vibracijo, kot lastno pripoved, ki jo želi deliti z nami. V dvogovor z razstavljenimi slikami so bili dodani obarvani stekleni Martinčiča je na klavirju spremljal pianist Marko Hribernik. Na koncertu smo lahko poslušali nekatere arije, s katerimi se je v svojem življenju predstavljal tudi Jože Gostič. Kot v vseh dosedanjih osemnajstih Gostičevih dnevih so se tudi tokrat njegovemu spominu poklonili z izvedbo oper v Ljubljani in Zagrebu. Tako smo v SNG Opera in balet prisluhnili La Traviati G. Verdija, tenorist Jože Go-stič je v njej nastopal v vlogi Alfreda. Opero je dirigiral Loris Voltolini, reži-ral Lutz Hochstraate, v vlogi Violette pa je nastopila sijajna Martina Zadro, ob njej pa še imenitni solisti Aljaž Fa-rasin, Marko Kobal, Galja Todorova Gorčeva, Marina Žonlic, Matej Vovk, Darko Vidic, Juan Vasle in Rok Bavčar ter operni in baletni zbor ter orkester SNG opera in balet Ljubljana. Zaradi bolezni so morali Sicilijanske večernice, prav tako opero G. Verdija, ki je redkeje izvajana in za katero je bilo veliko zanimanja, v Operi HNK v Zagrebu odpovedati in jo nadomestiti z operno predstavo Ivana pl. Zajca Nikola Šubic Zrinjski, ki jo je režiral Kre-šimir Dolenčic. Pod dirigentskim vodstvom Josipa Šege so nastopili solisti Opere HNK Zagreb Ljubomir Puškarič, Tamara Felbinger Franetovic, Stjepan Franetovic, Ivana Lazar, Siniša Štork, Ozren Bilušic, Tvrtko Stipic, Davor Ra-dic in drugi. Tradicionalno so si zadnjo prireditev v okviru 19. Gostičevih dni v zagrebški operi ogledali člani in članice Kulturnega društva Jože Gostič in njihovi gostje ter uživali tako ob odlični operni predstavi kot v prisrčnem srečanju z gostoljubnimi hrvaškimi prijatelji, s katerimi so se v 19 letih spletle tesne iskrene vezi, ki jih krepi skupna ljubezen do glasbe in posebej do Jožeta Gostiča. Obe izvedbi opernih predstav sta navdušili. Tudi letos lahko govorimo o dobro obiskanih in zelo kvalitetnih Gostiče-vih dnevih, kar pravzaprav ugotavljamo vse od njihovih začetkov v letu 2000. Veliki umetnik po zaslugi hom-škega društva, obeh hrvaških društev, ljubljanske in zagrebške operne hiše ter pokroviteljev živi tudi v postavitvi doprsnega kipa pred njegovo domačijo, v dvojni zgoščenki s posnetki Go-stičevih nastopov ter v čudoviti monografiji o njegovem življenju in delu. Pokrovitelj prireditev v Sloveniji je Občina Domžale, na Hrvaškem pa ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške. Vera Vojska Foto: Toni Iglič Mnoga vprašanja, ki so se porajala ob ogledu razstave v Galeriji Domžale, ki je bila odprta od 22. februarja do 8. marca 2018. Večino odgovorov smo prejeli ob otvoritvenem pogovoru med avtorico razstave in vodjo galerije Jurijem Smo-letom, ki sta gledalce popeljala na strokovni ekskurz po razstavljenih delih. Vsekakor je njen slikarski koncept abstrakten, studiozno premišljen, tehnično in materialno raziskovalen, svež in atraktiven. Osnova je barvna risba, samostojna ali pa kombinirana s kolažem, ki ji dodaja pigmente, tudi druge materiale, kot so gradbene industrijske mreže, zidne barve, laki in spreji, ki dajejo objekti v prostorski postavitvi s specifično igro svetlobe in barve. Za umetniška dela Maše Gale je značilno nenehno eksperimentiranje z različnimi materiali, tudi z gradbenimi, s katerimi poskuša preseči njihovo klasično uporabo, in v dokaz, da lahko ustvarjalce definirajo tudi materiali (njen oče je gradbenik). Avtorica pa je na svojstven način povezana tudi z našim mestom in galerijskim prostorom, saj je prve slikarske izkušnje pridobivala v Slikarski šoli domžalske slikarke Vere Terstenjak, ki jo je obiskovala več kot deset let. Katarina Rus Krušelj OBČINA DOMŽALE DARITEV 12.- 26. 4. 2018 ► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 12. aprila 2018, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. www.kd-domzale.si / T: 01 722 50 50 0 GD io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Slovenske klavirske miniature z Bojanom Glavino V dvorani Acija Bertonclja Glasbene šole Domžale smo 5. marca 2018 gostili primorskega pianista, skladatelja, pedagoga in publicista Bojana Glavino, avtorja okrog 400 del, napisanih največ za klavir in komorne skupine pa tudi za zbore, soliste in orkester. Pripravil je večer klavirskih miniatur slovenskih skladateljev, nastalih v obdobju 200 let, od konca 18. do začetka 21. stoletja. V raziskovalnem delu je poiskal in preigral okrog 300 skladb šestdesetih avtorjev, veliko jih je le v rokopisni zbirki NUK. Odločil se je za 25 skladateljev in sklad- dile so tehtnejše skladbe Gojmira Kreka, Stanka Premrla, avtorja slovenske himne, Janka Ravnika, profesorja klavirja, fotografa, snemalca, avtorja dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga (1931) in Marija Kogoja, ki se je v svojih delih najbolj približal ekspresionističnim glasbenim toko- Za Elviro Zvonimira Cigliča. Avantgardnemu Primožu Ramovšu so sledili trije primorski skladatelji, Vladimir Lovec, dolgoletni ravnatelj GŠ Koper, Ivan Šček in zamejski Slovenec Pavel Merku, znan po oživljanju rezijanske glasbe, ki je navdihnila tudi miniaturi iz zbirke Drobnice. V zadnjem delu Pianist Bojan Glavina in skladatelj Alojz Ajdič be, ki imajo antologijsko vrednost, predstavljajo ustvarjalnost v duhu nekega zgodovinskega obdobja in so blizu njegovi osebni glasbeni estetiki. Skladbe je kronološko razdelil v šest sklopov in jih pospremil s komentarjem, v katerem je predstavil zanimivosti iz življenja avtorjev ter posebnosti nastanka in kompozicijskih tehnik posameznih del. Prvi sklop je obsegal skladbe Antona Tomaža Linharta, našega prvega komediografa, njegova Mazurka, nastala okoli leta 1790, pa velja za prvo znano slovensko klavirsko skladbo, Benjamina Ipavca, Josipine Urbančič Turnograjske, Rista Savina in Josipa Pavčiča, katerih melodičnost odraža čitalniški oziroma salonski slog. Sle- vom prvih desetletij 20. stoletja. Slavko Osterc velja za modernista slovenske glasbe, v dveh miniaturah iz Istri-janke Karola Pahorja pa je čutiti elemente ljudske glasbe. Lucijan Marija Škerjanc je bil poleg skladatelja zelo dober pianist, v njegovih skladbah je čutiti vpliv študija v Franciji, Vilko Ukmar pa se je poleg komponiranja posvečal filozofskim razmišljanjem o estetiki in pomenu umetnosti. Drugi del večera se je začel z Marjanom Kozino, avtorjem glasbe za prvi slovenski film Na svoji zemlji (1948) in Ke-kec (1955). V nadaljevanju smo slišali po karakterju različne skladbe, lirični Molčali smo in Češnjev cvet Pavla Ši-vica, dve moderno drzni Franca Štur-ma in mladostni ljubezni posvečeno Prešerno o Prešernu - razstava, ki odkriva in povezuje Kot je navada, so v Kulturnem društvu Mlin Radomlje tudi letos obeležili slovenski kulturni praznik - tokrat na malo drugačen način kot običajno. kulturno društvo mlin Radomlje Pod vodstvom Urške Gregorič so v čast slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu pripravili razstavo likovnih del v prostorih Kulturnega doma Radomlje. Na razstavi so izobesili dela učencev Osnovne šole Roje z Rodice, kjer so se povabilu z veseljem odzvali in prispevali veliko mojstrsko narisanih portretov in drugih likovnih umetnin na tematiko velikega pesnika. Portrete so risali otroci iz posebnega in prilagojenega programa. Prvi sklop risb so sestavljali Prešernovi portreti, risani z ogljem. Kljub uporabi be in like iz slovenske literature. Učiteljica Meta Marolt in Edita Stegnar Do-dič, ki je pomagala pri pripravi razstave, sta povedali, da njihovim učencem zelo veliko pomeni, da lahko razstavijo svoje izdelke, saj se pri likovnem pouku zelo trudijo. Z risanjem in barvanjem urijo finomotorične spretnosti. Nekaj učencev in njihovih staršev si je razstavo tudi ogledalo in bili navdušeni nad njo. Razstavo so domiselno poimenovali Prešerno o Prešernu in je trajala od 8. do 11. februarja. Termin je odlično sovpadal tudi s predstavami muzikala Pepelka, tako da si jo je v je zazvenela bitonalna skladba z ljudskim motivom Godec Alojza Srebo-tnjaka in poglobljeni Neuslišanost Jakoba Ježa (r. 1928) in Mora Alojza Aj-diča (r. 1939). Koncert je Bojan Glavina (r. 1961) zaključil s svojim Nok-turnom iz leta 2007, ki v slogu, izrazu in niansah klavirskih barv odraža vpliv pesnika klavirske glasbe Frederica Chopina. Med navdušenim ljubitelji klavirske glasbe je bil tudi skladatelj Alojz Ajdič, ki je Bojanu Glavini čestital za izredno tehten komentirani koncert in se zahvalil za vzorno izvedbo svoje in vseh drugih predstavljenih skladb. Romana Bizjak Saje Foto R. B. Saje iste tehnike so izdelki izjemno raznoliki in tako skozi kontraste prikazujejo neponovljivost vsakega avtorja. Drugi del izdelkov pa so bili izbrani motivi iz Prešernovih pesmi (Lepa Vida, Povodni mož), ki v bolj razgibanih barvah in tehnikah upodabljajo ikonske zgod- tem času ogledalo približno 1200 ljudi, ki so v spominsko knjigo zapisali vzpodbudna sporočila in zahvale. To je lepa povratna informacija, da ljudje še vedno cenijo kulturo in se je udeležujejo - kot ustvarjalci in obiskovalci. Tatjana Bonin Likovni natečaj, posvečen kulturni dediščini V letošnjem že 7. likovnem natečaju v okviru delovanja Menačenkove domačije smo se posvetili aktualni temi, ki je v letu 2018 posvečena raznolikosti in bogastvu evropske kulturne dediščine. Boris Čok, varuh staroverske dediščine Na prvi spomladanski dan so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah gostili posebno zanimivega gosta. Boris Čok prihaja s Krasa in počne veliko različnih stvari, med drugim je ljubiteljski igralec in turistični vodnik, predvsem pa neumoren zbiralec ljudskega izročila in preučevalec kulturne krajine. Borisa Čoka bi lahko počastili z nazivom varuh staroverske dediščine svojih kraških prednikov. Med drugim je avtor knjige V siju mesečine. Z njim se je nadaljevalo naše spoznavanje staroverske tematike, ki smo jo začeli s Pavlom Medveščkom - le da smo se tokrat podali v kamniti kraški svet in podzemlje. Boris Čok je edini turi- stični vodnik po kraških staroverskih obrednih prostorih. Knjiga, ki jo je gost večera Boris Čok imel s seboj na pogovoru, je redkost v evropskem merilu za področje predkrščanskih verovanj. Posebna dragocenost je, da gre za zapis iz prve roke, tako kot so avtorju pripovedovali njegovi najbližji, babice, dedki in vaščani, ki so ohranjali predkrščan-ska verovanja in obrede vse do minulega stoletja. Knjiga je zato neizčrpen vir staroverskih praks, verovanj, svetih mest in drugega folklornega izročila v vaseh Lokev, Prelože in njihovi bližnji soseščini. Kot taka je eden temeljnih virov študija mitologije pri Slovanih in tudi splošno ter spomenik povezanosti kraške narave in njenih ljudi. Na predavanju Staroverstvo na Krasu je gost predstavil teme, ki jih obravnava tudi v omenjeni knjigi. Izvedeli smo veliko zanimivega o starover-skih obredih v ljudskem izročilu Lokve in okolice, o ohranjanju tradicije sta-roverstva v kraških ženskih nošah in staroverskih simbolov v kamnoseštvu ter o staroverskem pomenu ledinskih imen. Zato deluje tudi društvo staro-vercev, ki ni verska skupnost, ampak se ukvarjajo z zbiranjem in raziskovanjem te staroverske kulture, ki je še dandanes prisotna v zahodnih krajih, ampak mnogo domačinov o tem noče govoriti, dokler ne dobijo zaupanja v raziskovalce. BEsEDILO in foto: MIRO PivAR menačenkova domačija Ozrli smo se v domače kraje - v Domžale in okolico s pogledi na najrazličnejše arhitekturne spomenike, tako ohranjene kot propadajoče. V razpisu natečaja smo zapisali, da pričakujemo slike, risbe, grafike, reliefe s podobo nepremične kulturne dediščine na območju občine Domžale. Za lažje raziskovanje smo udeležencem predlagali, naj informacije o popisanih enotah te dediščine našega območja poiščejo v spletnem Registru kulturne dediščine v Sloveniji. Javnemu pozivu so se z 41 likovnimi deli odzvali ustvarjalke in ustvarjalci iz likovnih društev v Domžalah, Kra-šnji, Lukovici, Mengšu, Radomljah, Trzinu in posamezniki. Tudi letošnji odziv je bil nad pričakovanji. Kljub temu smo izpustili predizbor in so na razstavi razstavljena vsa prispela dela. Izbor prispelih del je opravila strokovna komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala avtorski likovni izraz, izvedbo likovne tehnike in izvirnost motiva. Najboljša dela so bila na odprtju razstave 6. marca 2018 nagrajena s priznanji in nagradami, ki jih prispevalo podjetje Art Ljubljana, d. o. o., trgovina z umetniškim materialom. Likovno delo Nuše Lojen je zbralo največ točk, zato je ustvarjalka dobila možnost za samostojno avtorsko razstavo v novi programski sezoni. Nagrajeni so bili še Ciril Porenta, Štefan Cerar, Branko Murko in Jernej Kos. Priznanja pa so prejeli Joži Anžin, Angela Dovžan, Binca Lomšek, Iva Petek, Ana Rajer, Nuša Slatner, Marija Še-šet, Dragica Šetina, Maruša Štepec in Tatjana Žmavc. Pokrovitelju natečaja Art Ljubljana in vsem sodelujočim se zahvaljujemo za večletno sodelovanje pri likovnih natečajih, brez vas jih ne bi uspešno izvedli. Zaradi težav pri zbiranju prispelih slik na različnih lokacijah se opravičujemo vsem prizadetim za neprijetnosti ob otvoritvenem dogodku. Katarina Rus Krušelj Foto: Miha Ulčar LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 31 pogled na domžalsko preteklost MONOGRAFIJA KAMNIŠKO-ZASAVSKI ODRED Izšla je knjiga o Kamniško-zasavskem odredu (KZO), ki na 424 straneh opisuje delovanje odreda, nastala je izpod peresa profesorja Ivana Vidalija. Pogovarjali smo se z urednikom Jožetom Rozmanom in založnikom Francijem Gerbcem. Jože Skok Dolgo je trajalo, da je monografija Ivana Viadlija Kamniško-zasavski odred zagledala luč sveta. Urednik Jože Rozman: Rokopis Ivana Vidalija sega v leto 1989, šele zdaj je dosegel javno objavo. So takšni primeri v zgodovinopisju v našem okolju pogosti? Zamisel o nastanku monografije Kam-niško-zasavskega odreda (KZO) se je porodila že leta 1979 takratnemu Odboru Kamniško-zasavskega odreda, ki mu je predsedoval kartograf in nekdanji borec odreda Vili Kos. Lahko rečemo, da je do realizacije prišlo skoraj štiri desetletja pozneje, kar v zgodovinopisju ni ravno pogosto. Ne smemo spregledati dejstva, da sta na to vplivali predvsem bolezen in prezgodnje slovo profesorja Vidalija, ravno v prelomnem času nastajanja samostojne Slovenije. Kaj vse je bilo treba storiti s strokovnega vidika, da je bil rokopis primeren za objavo? Treba je bilo pregledati ogromno arhivskega gradiva in zapiskov, ki jih je profesor Vidali hranil doma, in razbrati številne ročno zapisane opombe avtorja. Ponovno je bilo treba pregledati dokumentacijo v Arhivu RS in navesti vire po aktualni klasifikaciji, saj je avtor navajal vire iz fondov takratnega Arhiva inštituta za zgodovino delavskega gibanja in danes te navedbe virov ne bi bile relevantne. Ob tem je bilo odkritih še nekaj podatkov, npr. Seznam preživelih borcev po spopadu na Oklem, ki smo jih dodali v prilogo knjige. Potem je bilo treba vse spraviti v računalniško obliko za nadaljnje delo. Dogajanje v odredu in njegovih predhodnih enotah je bilo treba postaviti v ustrezen zgodovinski kontekst in opremiti s fotografijami odreda iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Franci Gerbec je s fotografom obiskal in poslikal tudi spominska obeležja, ki so na platnicah knjige. S svojo neizmerno življenjsko energijo, odličnimi organizacijskimi sposobnostmi in tudi zgodovinskim poznavanjem tematike je ključno vplival na to, da je knjiga vendarle ugledala luč sveta. Vedno na voljo za nasvet, spodbudo in kakšno idejo je poskrbel tudi za tehnični vidik nastanka knjige. K sodelovanju je pritegnil zgodovinarja dr. Martina Premka, ki je bil vedno na voljo za strokovno pomoč in nasvet. Zdaj ko je knjiga izšla, bi morala biti deležna širše pozornosti, saj posega v prostor na domžalsko-kamniškem območju, Moravč, Črnega grabna, pa v Logarsko dolino, Zasavje in naposled v spodnje savsko dolino? Kamniško-zasavski odred je bil ključna partizanska enota na omenjenem območju, saj je skrbel za nemoteno fizično povezavo med obema okupacijskima območjema, kar je bilo ključno za uspešno delovanje odporniškega gibanja. Na Litijskem je bila organizirana mreža prehodov čez zastraženo cesto, železniško progo, reko Savo in nemško-italijansko razmejitveno črto. Ob tem so enote odreda izvajale (sabotažne) akcije na okupatorjeve postojanke, komunikacije in infra- strukturo ter ovirale premike njegovih oboroženih sil in orožja. Zaradi te nenehne aktivnosti odreda, seveda v sodelovanju tudi z drugimi večjimi partizanskimi enotami, je moral okupator tukaj angažirati večje število svojih oboroženih enot, ki bi jih lahko drugače poslal na druga bojišča. Knjiga vsebuje nekatere zgodovinsko pomembne priloge, kot so številčna stanja in oborožitev KZO, pregled vodstvenega kadra, kronološki potek dejavnosti odreda, pa celo seznam borcev, da o slikovnem gradivu niti ne govorimo? Če ne bi bilo ogromno dokumentov odreda izgubljenih med hajkami v zimski nemški ofenzivi 1944/45, bi danes imeli še več podatkov o odlični organiziranosti, številčnem stanju moštva, orožja in opremi enot odreda. Navsezadnje so to takrat prepoznali tudi zavezniki, ko so v partizanske enote poslali svoje častnike, ki so organizirali spust pomoči v orožju, obleki, obutvi, hrani, tehnični in drugi opremi. Na fotografijah sem s pomočjo dveh še živečih nekdanjih borcev odreda poskušal identificirati osebe, vendar nam zaradi časovne odmaknjenosti in slabše kvalitete fotografij tega v večini primerov ni uspelo. Zato sem uporabil podatke iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. No, danes žal že pokojni Vili Kos - Petrov je na fotografijah prepoznal samega sebe, poveljnika odreda Ivana Belca - Belija in poveljnika minerske čete Alojza Žužka - Tarzana. Založnik knjige Franci Gerbec: Kaj je po tvojem mnenju privedlo Ivana Vidalija do tega, da se je lotil tako zahtevne monografije, kot je Kamniško-zasavski odred? Profesor Vidali je že pred začetkom priprav in pisanjem te knjige napisal številne članke in strokovne razprave na temo narodnoosvobodilnega boja. Sodeloval je z dr Mirom Stiplovškom in Francem Avbljem pri pripravi knjige Pomniki revolucionarnega gibanja in NOB v bivši domžalski občini. To je bila konstanta v njegovem delu, čeprav je pisal tudi o drugih zadevah s področja narodopisja. Pisal je o Mengšu ter bil pobudnik in glavni organizator strokovnega srečanja ob izdaji zbornika ob 800-letnici Mengša. Žal je Vidali prezgodaj umrl, rokopis pa je ostal in prišel do tebe, tudi s posredovanjem Aleksandra Skoka? Aleksander, ki je bil njegov dolgoletni prijatelji, tudi jaz sem Vidalija dobro poznal, me je pred štirimi leti opozoril, da obstaja tipkopis oziroma rokopis pri njegovem sinu. Avtor ga je končal leta 1989, umrl pa je že januarja 1990. Aleksander me je spodbudil, da bi morda o tem le izšla knjiga. Šla sva k Vidalijevem sinu Anžetu in ga prosila, če nam da na razpolago tipkopis, da bi ga dala naprej v strokovno obdelavo. Kaj pa je tebe napeljalo do tega, da si se zavzel za objavo knjige o KZO? Bilo je več razlogov, poleg tega, da se mi je zdela velika škoda, da to ne bi bilo objavljeno. Imel sem tudi neposredne razloge za objavo knjige, kajti v spopadu na Oklem bi verjetno padel moj oče, ki je bil mobiliziran en dan prej. Spopad na Oklem se je zgodil 24. februarja 1944, dan prej pa se je moj oče pripeljal domov z Okle-ga s furmanskim vozom z Jankom Urbasom - Olgo, ki je bil predsednik okrožne gospodarske komisije in je gor pripeljal hrano. Na Oklem je bilo takrat okoli 70 na novo mobiliziranih članov KZO, pa tudi brat moje mame Stane Podbevšek - Matjaž, ki pa je ostal živ. O izdaji knjige je kar nekaj časa tekla razprava v občinski borčevski organizaciji, naposled pa si se odločil postati založnik? O tem smo začeli razpravljati v naši občinski komisiji za zgodovinopisje. Sestali smo se z mentorjem dr. Martinom Premkom, ki je bil takrat direktor inštituta za zgodovino vrednot pri Združenju zveze borce NOB Slovenije, pa tudi z Jožetom Rozmanom, ki ga je on predlagal za strokovnega urednika knjige. Treba je bilo preveriti vse vire in ugotoviti, ali ustrezajo strogim merilom znanstveno-raziskovalnega dela. Pogovarjali smo se, ali bi knjiga izšla kot izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije ali prek občinskih organizacij. Po dveh letih mojih prizadevanj in vprašanjih, kdaj bo prišlo do izdaje te knjige, ni bilo pravega odgovora oziroma pripravljenosti, verjetno zaradi dejstva, kdo bo nosil finančno tveganje ob njeni izdaji. Odločitev o založništvu ni bila lahka, saj je bila povezana s finančnim vložkom? Res je. Vmes je urednik dobil po mojem mnenju zelo skromen honorar za eno in polletno delo. K temu je nekaj prispevala ZZB za vrednote NOB Slovenije, drugo pa sem prispeval jaz, ker sem že takrat želel spodbuditi soavtorja, ki je bil povrh še brezposeln, da opravi to delo. Ko pa sem videl, da naprej ne gre, sem se moral odločiti, kaj pa zdaj. Če knjiga ne bi izšla, je bilo vprašanje, če bi sploh kdaj! Spodbudilo me je tudi to, da sem v domžalskem okolju, kjer sem govoril o morebitni izdaji knjige, dobil spodbudo s strani mojih soto-varišev, ki so mi dejali, da bodo tudi oni nekaj prispevali. Tako se te dni ob izdaji te knjige to uresničuje, tako da bodo tudi drugi skupaj z mano prispevali del teh sredstev. Na občino Domžale sem vložil vlogo za sofinanciranje izdaje, in upam, da bo vseh 300 izvodov prodanih po zelo popularni ceni 10 evrov, za fizične osebe pa po 15 evrov. Upam, da bo ob izdaji knjige o KZO na koncu vsaj pozitivna ničla. Knjigo o KZO velja predstaviti širšemu okolju, saj posega v številne občine, kjer je odred deloval? Dogovorjen sem že nekaterimi občinskimi združenji o predstavitvi knjige, na katerih bi mentor dr. Martin Premk in urednik Jože Rozman predstavila glavne poudarke knjige. Dogovorjeno je, da bo takšna predstavitev v Trbovljah. V dogovorih sem s kamniškim združenjem ZB za vrednote NOB, kjer sem že dobil načelno povabilo. Dogovorjen sem tudi s predsednikom mengeške borčevske organizacije, da bo v av- torjevem rojstnem kraju predstavitev v Kulturnem domu v Mengšu. Te dni sem bom oglasil tudi v knjižnici v Domžalah, da bi knjigo predstavili tudi tam. Za druga borčevska združenja so še odprta vrata za takšne dogovore. Knjiga je zagledala beli dan z letošnjo proslavo ob tragediji na Oklem? Posebej sem si prizadeval, da bi knjiga izšla zdaj, ob 74-letnici spopada na Oklem, ker je opis teh dogodkov eden najbolj tragičnih v njej. Napisano je, da se posledice spopada lahko merijo s tistimi v bitki Pohorskega bataljona, saj je bilo na Oklem dejansko več mrtvih. Dobili smo seznam preživelih v spopadu na Oklem, ki jih je bilo po še nepreverjenih podatkih 29. Seznama 72 borcev, ki so tam padli, pa žal ni. Ena od pomembnih nalog bo, da bi bila na spomeniku ali ob njem končno objavljena vsa imena padlih, ker se mi to zdi izjemnega pomena. To je naloga za nadaljevanje te knjige, pa tudi o nekaterih drugih dogodkih, ki so v njej opisani. Ti bodo terjali bolj poglobljeno in strokovno obdelavo, posebej zaradi dejstva, da skoraj ni več še živečih, ki bi dali določene prispevke ali svoja pričevanja o Oklem. □ Obiščite nas v muzejski trgovini z bogato ponudbo slamnikov in izdelkov, ki so primerni tudi za promocijska darila: • ženski, moški, otroški slamniki • izdelava slamnikov po vaši želji • embalaža za slamnike iz naravnih materialov • spominki iz slame z besedilom v slovenskem in tujih jezikih www.kd-domzale.si Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale 32 I slamnik politične stranke ŠTEVILKA 3 I MAREC 20l8 I LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si SD / UROŠ BREZNIK, PREDSEDNIK 00 Zakaj je padla vlada Ni padla samo slovenska vlada v marcu, po dolgem času se je zgodilo, da tudi županov predlog ni dobil večine v Občinskem svetu. Natančneje, ko je bilo jasno, da predlog ne bo izglasovan, je domžalski župan preprosto odmaknil točko. Že drugič. Prvič se je to zgodilo v februarju. Vsebina predloga je bila ista. Kdor malo spremlja občinsko politiko, ve, da govorimo o področju OPPN Brinje - to je zelenica med avtocestnim vhodom v Domžale in mostom čez Kamniško Bistrico. Načrtovana sta bila dva objekta - tehnični pregledi in trgovina. Razlogov za nesprejetje je bilo več, pa vendar mislim, da je glavni razlog neurejena prometna politika v občini. To postaja vedno večji problem in počasi bo vse skupaj dejansko postalo neobvladljivo. V mandatu, ki se zaključuje, lahko mirno ugotovimo, da nismo naredili popolnoma nobenega preboja. Na žalost. Svet se spreminja, nove tehnologije in nove rešitve se uveljavljajo na vseh področjih. Podjetniški duh, po katerem so bile Domžale včasih prepoznane, pa kot da je zapustil našo občino. Da kdaj na novo asfaltiramo kakšno cesto, že 66 Želimo si predvsem malo več drznosti v upravljanju občine in reševanje najbolj akutnih problemov. In dejstvo je, da promet je rak rana naše občine. NSI / PEREGRIN STEGNAR Politična pomlad ali čas pred volitvami Nova Slovenija ima v svojem programu Zdaj je čas tri poudarke. Prvi poudarek je večja pravičnost, drugi je močnejše gospodarstvo, tretji pa večja socialna in družbena varnost ljudi. Ta program želim predstaviti za našo občino. Prvi poudarek našega programa je na pravičnosti. To je kategorija, ki nas vse zadeva in nam vsem omogoča, da imamo v življenju enake izhodiščne možnosti in enake pogoje dela in ustvarjanja. Vprašal sem se, kako pravičnost udejanjati na nivoju naše občine? Vsi občani moramo biti enakopravno obravnavani pred zakonom, kar pomeni, da smo enako obravnavani pred vsakim uradom in upravnim organom. Pravičnost pa je potrebna tudi na drugi strani, to je na nas občanih, da pravično in pošteno izpolnjujemo svoje dolžnosti, ki jih imamo do občine oziroma kraja, kjer živimo, konec koncev pa tudi do domovine. Če bi poleg pravic večkrat pomislili tudi na dolžnosti, ki jih prinaša demokracija, sem prepričan, da ne bi razmišljali, kako v občini še okrepiti delo inšpekcijskih služb. V NSi imamo rešitve za modernizacijo občinske uprave. Naša prizadevanja bodo usmerjena v večjo učinkovitost občine in kar največjo primerljivost z državami severno od nas. Nič ne bi bilo narobe, če bi tudi občina več naredila MATEJ ORAžEM / ČLAN OS, LISTA REZA Dovolj! Marčna seja OS občine je bila nekaj posebnega. Po letih političnega zatišja, zamujenih priložnosti in nekaterih zgrešenih investicij se je zgodila sprememba. Ob sprejemanju prostorskega načrta za izgradnjo novega trgovskega centra in centra za tehnične preglede težkih tovornih vozil sredi stanovanjskega naselja v Zaborštu se je poenotila celotna politika, z izjemo župana in dela njegove liste. Tako je 14 svetnikov in svetnic doseglo umik omenjene točke. Slabemu in nepremišljenemu predlogu so nasprotovali tudi okoliški stanovalci in krajevna skupnost. Omenjena točka je bila pred mesecem dni že umaknjena z dnevnega reda. A je bil, očitno pod pritiski, izveden pred bližajočimi volitvami še en poskus sprejema. Tokrat se je začutilo poenoteno nasprotovanje. Prvič v mandatu smo na seji spremljali vsebinsko bogato obravnavo. V njej so prevladali razumni argumenti, s katerimi smo opozorili na pogubne negativne vplive na okolje, na pričakovane prometne zagate in bistveno poslabšano kvaliteto življenja tako za okoliške prebivalce kot za širše področje. Pa tudi o nepotrebnosti vedno novih trgovskih centrov. Veseli smo, da je zmagal razum in da smo občinskemu vodstvu sporočili, da je dovolj nepremišljenih in nestrateških projektov - in dovolj trgovskih centrov na kmetijskih zemljiščih. S tem smo preprečili nove prometne zama-ške, ki smo jim vsakodnevno priča na magistral-ki na Viru. V primeru novega trgovskega in tovornega centra bi se takšno dogajanje preselilo 66 Veseli smo, da je zmagal razum in da smo občinskemu vodstvu sporočili, da je dovolj nepremišljenih in nestrateških projektov - in dovolj trgovskih centrov na kmetijskih zemljiščih. LTD -TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE in memoriam: Stane Kovač dolgo ni več ravno dosežek za občino z letnim proračunom 30 milijonov evrov. Želimo si predvsem malo več drznosti v upravljanju občine in reševanje najbolj akutnih problemov. In dejstvo je, da promet je rak rana naše občine. Promet, parkirna mesta in celotna prometna ureditev v občini, kot eni glavnih problemov, nedvomno potrebujejo več pozornosti in predvsem rešitev v korist občank in občanov Domžal. V začetku marca 2018 je svojo življenjsko pot sklenil naš dobri prijatelj, kolega Stane Kovač. Slovo je zmeraj boleče, še posebej pa je težko in grenko, ko se moramo posloviti od iskrenega prijatelja, nepogrešljivega sodelavca, predvsem pa človeka z veliko začetnico. Odšel je nepričakovano in mnogo prezgodaj, še sredi ustvarjalnega življenjskega obdobja, poln želja, idej in načrtov, ki jih je želel in nameraval uresničiti. Stane je bil že od malih nog delaven, aktiven na mnogih področjih, s svojim delom, vztrajnostjo, pozitivno energijo in trudom je naredil velike premike na mnogih področjih tudi v naši lokalni skupnosti in širše. Dva mandata je bil naš občinski svetnik in tudi član predsedstva naše liste. Vedno znova nas je opominjal, da se v življenju lahko doseže vsak cilj, ki si ga zadaš. Bil je človek, ki je izražal svoje misli, pri rešitvah upošteval tudi mnenja drugih in glede tega smo mu dolžni priznati veliko strpnost in širino. Imel je občutek za objektivnost in realnost. Njegova odlika, da je predlagal rešitve, ki so bile realne in so upoštevale različne vidike ter njegova velika konstruktivnost, nam je bila v pomoč. Spo- 66 Dragi Stane, Srečamo se spet ., Nekje, nekoč ... Tam nad mavrico . štoval je tradicijo, vendar se je vedno zavzemal za napredek. Bil je topel in srčen človek, vedno pripravljen pomagati, človek, ki je veliko pozornosti namenjal družini, prijateljstvu, ohranjanju dobrih medosebnih kot tudi poslovnih odnosov. Bil je skromen, saj se kljub mnogim dosežkom in prejetimi priznanji, ni želel izpostavljati. Rad se je družil s preprostimi, odprtimi in srčnimi ljudmi, kakršen je bil sam. In ravno zaradi vseh teh njegovih vrednost smo ga imeli radi, ga spoštovali in globoko cenili ter ga neizmerno pogrešamo. SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK, ČLAN OS IN PREDSEDNIK OO SDS Ko smo enotni, delamo dobro 66 Nova Slovenija ima v svojem programu Zdaj je čas tri poudarke. Prvi poudarek je večja pravičnost, drugi je močnejše gospodarstvo, tretji pa večja socialna in družbena varnost ljudi. Ta program želim predstaviti za našo občino. za boljše pogoje, v katerih bi se dobro počutila mala in srednje velika podjetja. Posledično bi v našo občino prihajalo več podjetij in finančnih sredstev, ki bi jih občina lahko usmerjala v nove projekte. Zato je treba skrajšati in poenostaviti postopke pridobivanja raznih dovoljenj, da občinska uprava ne postane zaviralec razvoja občine, ampak njen pospeševalec. Prav tako je treba mlade s pametno družinsko politiko spodbujati k ustvarjanju doma in družine. Prepričan sem, da teh sprememb ne moremo doseči z ukazo-vanjem. Lahko pa jih dosežemo tako, da bomo, tudi v skladu s krščansko demokratsko miselnostjo, stremeli k ustvarjanju pravih pogojev, v katerih bo lahko vsak državljan lahko uresničil svoje ambicije, cilje in želje. Četrtek, občinski svet, prvič združenih štirinajst svetnikov (modri, rdeči, rumeni, nepovezani ...). Govorimo o t. i. projektu Brinje, ki naj bi se zgodil na drugi strani Krumperške ulice (pri Šumberku). Za nepoučene: na polju nasproti bencinskega servisa naj bi se sezidala nova trgovina znanega trgovca in servis za tehnična vozila - tovornjake. Na vpadnici v Domžale bi tako umestili dejavnosti, ki bi prometno zelo obremenile vse Domžalčane. Obenem pa ceste ne bi razširili, niti kako drugače uredili, pa čeprav bi se promet ob konicah občutno povečal. Prav tako ne bi umestili v ta prostor krožišča. Kot da v Domžalah promet ni že zadosti ubit s semaforji. Vendar se kljub vsem apelom občinskega sveta, da semaforjev ne potrebujemo, v pisarni župana ne želi ali noče slišati. Da ne bom predolg. Dvanajst let vodenja občine je očitno prehudo breme. Saj je bil edini argument župana, da je gradivo pripravljeno 'šlampasto', ta, da ga vsak dan skrbi, kako bo vodil občino, in da se mi svetniki, pač kot nujno zlo enkrat na mesec 'pridrajsamo' na občinski svet in pametujemo. V isti sapi pa pozabi povedati razloge, ki botrujejo temu, da občina ni pripravila študije vpliva na okolje, niti prometne študije oziroma 'bog obvaruj' upoštevala mnenja okoliških stanovalcev. Morda ima 66 Veseli me, da ko nastopimo enotno, stvari premikamo v pravo smer. Želel bi si, da bi tako postopali tudi pri izboru županskega kandidata. prav. Morda res pametujemo, vendar to delamo v dobri veri in predvsem neprofesionalno. Torej moramo si čestitati - prvič združeni. Občutek je dober. Občutek je fantastičen. Pa ne zato, ker smo po županovo 'minirali' njegov predlog. Ne, to bi bilo otročje! Ampak zato, ker smo prešli različne poglede in se zavzeli za ljudi, ki tam živijo. Jim prisluhnili, uporabili zdravo kmečko pamet in dokazali, da znamo prisluhniti. Veseli me, da ko nastopimo enotno, stvari premikamo v pravo smer. Želel bi si, da bi tako postopali tudi pri izboru županskega kandidata. Morda pa bi bilo resnično modro, da bi izbrali kandidata, ki bi bil nadstrakarski in ne bi prihajal iz že usidranih struktur. NSI / LJUDMILA NOVAK, POSLANKA Kaplja čez rob ali nujna poteza? še v ta del, ki je stična točka z avtocesto. Ali si želimo več prometa, več kot 50 tovornih vozil dnevno in stotine vozil s kupci v novem trgovskem centru? Isti trgovec ima center manj kot kilometer stran ... Lahko si samo želimo, da bo prostorsko načrtovanje v prihodnje bolj trajno-stno usmerjeno in bolj strateško. Prednost morajo dobiti občani, njihove želje in potrebe, ne pa investitorji, ki s pritiski lovijo le lastne interese in dobičke. Imamo ogromen potencial, ki je premalo neizkoriščen. Bomo res ostali še naprej talci neambicioznosti, ležernosti, pomanjkanja volje ter brezidejnosti in naveličanosti. Ob razsodbi vrhovnega sodišča o neveljavnosti referenduma o drugem tiru je predsednik vlade Miro Cerar ob deseti uri zvečer urbi et orbi oznanil svoj odstop in ljudstvu vrnil oblast. Pravzaprav je potegnil zase in za svojo stranko, pa tudi za državo, v tem trenutku najboljšo možno potezo kot izhod iz zagonetne situacije. Prodaja NLB ni bila izvršena in zato nam grozijo kazni. Kljub meddržavnemu sporazumu Hrvaška rubi premoženje banke na Hrvaškem, vlada pa ni pravočasno reagirala na opozorila banke. Arbitražna odločba ni implementirana. Zahteve stavkajočih v javnem sektorju so neuresničljive. DeSUS in SD pa se že nekaj mesecev pripravljata na volitve, zato smo v parlamentu priča medsebojnim obtoževanjem koalicijskih partneric, ki so skupaj sprejele odgovornost za vodenje države. Pri tem bode v oči dejstvo, da sta prav stranki SD in DeSUS največ časa v različnih vladah, pa se njuni veljaki pretvarjajo, kot da niso za nič odgovorni. A dejstvo je, da so za zgrešene poteze vlade ter slab socialni položaj delavcev in upokojencev odgovorni vladajoči in ne opozicija. V zadnjem času so posamezni koalicijski poslanci v parlamentarno proceduro vložili vrsto zakonov, ki so očitno namenjeni njihovi predvolilni kampanji, državo pa obremenjujejo vsak po svoje za milijone evrov. Tudi zaradi tega je odstop predsednika vlade razumna poteza, saj bi bile lahko posledice takšnega ravnanja škodljive za državo, prihodnjo vlado pa bi zaradi njih še kako bolela glava. Poslanci Nove Slovenije - krščanski demo- 66 Dokler bomo v Sloveniji iskali vedno novega rešitelja, ki bi z eno potezo rešil vse naše probleme, bomo vedno znova razočarani. Država potrebuje odgovorne voditelje, ki imajo zaupanje ljudi, vedo, kje so resnični problemi in imajo zanje tudi prave rešitve. krati smo kot opozicijska stranka ves mandat vlagali zakone ter predlagali določene ukrepe za več delovnih mest in boljše življenje državljanov. Šest zakonov je bilo celo sprejetih. Ves čas smo opozarjali na potrebnost korenitih sprememb oziroma na modernizacijo državnih podsistemov, kot so zdravstvo, sodstvo, državna uprava. Predlagali smo znižanje davkov in odpravo pretirane birokracije, ki ovira normalno poslovanje državljanov, podjetnikov in kmetov, ter onemogoča upokojencem, da bi ob zasluženi pokojnini lahko še naprej delali, če bi to želeli. Dokler bomo v Sloveniji iskali vedno novega rešitelja, ki bi z eno potezo rešil vse naše probleme, bomo vedno znova razočarani. Država potrebuje odgovorne voditelje, ki imajo zaupanje ljudi, vedo, kje so resnični problemi in imajo zanje tudi prave rešitve. Naša skupna odgovornost pa je, komu bomo zaupali našo prihodnost - novemu rešitelju ali preizkušenim politikom z rešitvami. LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik | 33 slamnik@kd-domzale.si ŠPORT Sanjski ligaški zmagoviti niz začinili še z zmago nad italijanskem prvoligašem Domžalski nogometaši so izjemno krenili v drugo polovico sezone. Spomladanski del so začeli s štirimi zaporednimi slavji in niz zmag podaljšali na rekordnih osem. nk Domžale Domžalčani so na uvodnih štirih tekmah v marcu dosegli kar 15 zadetkov in prejeli le dva ter se z osvojenimi dvanajstimi točkami tako povsem približali drugemu na prvenstveni lestvici, Mariboru. Kot prvi je 6. marca padel Ankaran s 4:0, sledila je prepričljiva domača zmaga proti Gorici, sredi meseca je v Ljudskem vrtu varovancem Simona Rožmana moral prvič v tej sezoni premoč priznati tudi Maribor (2:1), pred reprezentančnim premorom pa so dvakratni državni prvaki še tretjič letos dosegli šest zadetkov. Doma so 18. marca s 6:1 nadigrali Aluminij in Olimpiji znova prevzeli primat najučinkovitejše ekipe v ligi. Na 22 tekmah so Domžalčani dosegli 48 zadetkov. Spomladanski del sezone je v izjemni strelski formi pričakal tudi od začetka letošnje sezone novinec v rumenem dresu, napadalec Lovro Bizjak, ki je v jesenskem delu na 18 tekmah dosegel tri zadetke, v marcu pa na štirih kar pet. Skupaj z razpoloženimi soigralci niza predstave, ki so ob napadalnih in atraktivnih paša za oči gledalcev ter trepet za nasprotnike. Ekipa pod vodstvom Rožmana je v zimskem odmoru. kot kaže. sestavila mozaik v celoto, kar se odraža skozi predstave domžalskega moštva. »Za Lovro Bizjak je spomladi v izjemni strelski formi - na štirih tekmah je dosegel pet zadetkov nami je fantastična serija in igralce je bilo zares prijetno gledati na igrišču, saj se na daleč vidi, da uživajo v igri. Očitno je, da se vsi trudijo in delajo za isti cilj in to je uspeh ekipe,« je svoje soigralce po nizu zmag pohvalil vratar Dejan Milic, ki se je poškodbi vrnil na nogometne zelenice. Svoj povratek je dočakal pred tednom dni na prijateljski tekmi proti italijanskemu prvo-ligašu Udineseju, ki je bila češnja na UKI CUP 2018 gostil ekipe iz petih držav, slavile Radomljanke! Na 7. tradicionalnem mednarodnem turnirju za ekipe deklic in deklet U11, U13 in U15 UKI CUP, ki ga organizira Ženski nogometni klub Radomlje, je v soboto, 10. marca 2018, sodelovalo 23 ekip iz petih evropskih držav: Slovaške, Srbije, Črne gore, Hrvaške in Slovenije. žnk Radomlje V starostni kategoriji deklic U11 je sodelovalo pet ekip. Štirim ekipam U11 so se priključile tudi mlade Radomljanke U9 in bile s svojo igrivostjo in borbenostjo prava atrakcija turnirja. Tekmovalno so sicer zasedle peto mesto, saj so morale priznati premoč starejšim nasprotnicam, a so že tokrat opozorile nase. Najbolje so se odrezale njihove starejše klubske kolegice, ki so v štirih srečanjih v skupinskem delu dosegle prav toliko zmag, dosegle 26 zadetkov in prejele zgolj dva. Z enim porazom so sledile nogometašice Pri-morja, 3. mesto je pripadlo Pomurju, danimi in prejetimi zadetki. Tretje mesto so osvojile nogometašice ND Bilje -Renče, ki so se nato pomerile s Fužinar-jem za končno peto mesto in zmagale s 3:0. V prvem polfinalu so Pomurke z minimalno razliko premagale Medimurje, Radomljanke pa so bile s 3:1 boljše od ŽFK Napredak, ki je moral priznati premoč tudi v tekmi za tretje mesto, ki so se ga veselile nogometašice ŽNK Medi-murje. V finalu sta se pomerili do tedaj še neporaženi ekipi, ki sta se poprej v skupinskem delu razšli brez zadetkov. Radomljanke so se tokrat izkazale za pretrd oreh in v mrežo Pomurja na 4. mestu pa so tekmovanje končale nogometašice koroškega Fužinarja. Za najboljšo igralko turnirja v konkurenci U11 je bila proglašena domačinka Ema Cvek, za najboljšo vratarko pa Ajdovka Jana Bratina. Deklice U13 so zaigrale v dveh skupinah s po tremi ekipami. V skupini A so bile najboljše Medimurke, drugo mesto so zasedle nogometašice ŽFK Napre-dak, tretje mesto pa je pripadlo Fužinar-ju. V skupini B je bilo nekoliko bolj izenačeno, saj sta imeli Radomlje in Po-murje po medsebojnem remiju enako število točk, a so Radomljanke končale na 1. mestu, zavoljo boljše razlike med pospravile kar tri žoge in tako zanesljivo osvojile končno prvo mesto. Za najboljšo igralko turnirja je bila proglašena Radomljanka Ana Gerjolj, za najboljšo vratarko pa Pomurka Nuša Horvat. Najštevilčnejša udeležba in konkurenca je bila med najstarejšimi, v kategoriji deklet U15. Dvanajst ekip je bilo razdeljenih v štiri skupine. V četrtfinal-ne boje so se uvrstile prvo in drugo uvrščene ekipe. Radomljanke so v prvem četrtfinalu zanesljivo, s 5:0 slavile proti Medimurju, Breznica je z 2:1 odpravila Pomurje, ŽFK Napredak in WFC Slovan Bratislava pa sta bila z 1:0 boljša od Spartaka iz Trnave in ekipe iz Med- Iskrene čestitke Matjanu Bolharju, ki je v Avstraliji dosegel imeniten uspeh: postal je prvi Slovenec ki je na tekmovanju kickboxinga zmagal v dveh kategorijah. Ob tej priložnosti se je srečal tudi z znamenitim Arnoldom Schwarzeneggerjem. torti zadnjih uspehov. Domžalčani so namreč med reprezentančnim premorom strli še renomiranega tekmeca iz Italije in dokazali, da niso zaman najbolj vroče moštvo pomladi. Edini zadetek na tekmi je dosegel 18-letni Adam Gnezda Čerin in tako še enkrat več potrdil dobro delo domžalske mladinske nogometne šole. Domen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si Mladi košarkarji Helios Suns znova kralji na domačih tleh Domžalski košarkarski podmladek fantov do 19 let je v zaključku marca z drugim zaporednim naslovom državnih prvakov ukradel pozornost članski ekipi. kk helios suns Mladi košarkarji pod vodstvom trenerja Dejana Čikiča so 25. marca v novomeški dvorani Leona Štuklja dokazali, da se v Domžalah za košarkarsko prihodnost ni bati. Za drugi zaporedni naziv najboljše košarkarske ekipe v Sloveniji do 19 let so v finalu prepričljivo strli domačo Krko s 63:48. Po izenačenem prvem polčasu (31:31) so Domžalča- turnirja, je dosegel 30 točk in v statistiko vpisal še 12 skokov. Članska ekipa Helios Suns je v marcu vstopila v drugi del državnega prvenstva, ligo za prvaka. Na žalost ne najbolj uspešno, saj je na treh tekmah zabeležila prav toliko porazov. Boleč je bil že prvi domači proti Šentjurju, ki je bil po podaljšku boljši z 99:95. V Novem mestu proti Krki se je nato zde- vod. Končno deveto mesto je pripadlo Primorju in ŽFK Napredak 1, 11. mesto pa sta osvojili ekipi ND Bilje Renče in ŽNK 4 Rijeke Karlovac. Peto mesto sta z zmagama osvojili ekipi ŽNK Pomurja in Medvode, na sedmem mestu pa sta s tekmovanjem zaključili ekipi Medimur-ja in Spartaka iz Trnave. V zanimivih polfinalnih obračunih med ŽNK Radomlje in ŽFK Breznica ter ŽFK Napredak 2 in WFC Slovan Bratislava sta z zmagama v finale napredovali ekipi iz Radomelj in Bratislave, medtem ko sta se po-raženki pomerili v tekmi za tretje mesto, ki so ga z zmago s 3:0 osvojile nogo-metašice ŽFK Breznica. Vrhunec in obenem zadnje dejanje dneva je bilo finale U15, kjer sta se pomerili ekipi ŽNK Radomlje in WFC Slovan Bratislava, ki do tedaj sploh še nista prejeli zadetka. V prvem polčasu smo spremljali taktično predstavo, več posesti žoge pa so imele gostje iz Slovaške, a se mreži v prvem polčasu nista zatresli. V drugem delu so Radomljanke nekoliko dodale in se z zadetkoma Kaje Pečovnik in Mance Su-hoveršnik veselile zmage in naslova prvakinj UKI CUP 2018 v konkurenci deklet U15. Za najboljšo igralko turnirja je bila proglašena domačinka Sara Gradi-šek, za najboljšo vratarko pa Slovakinja Viktoria Veselska. Prehodni pokal je tokrat zanesljivo ostal v Radomljah, je pa Radomljan-kam tudi kot prvim uspelo ubraniti zmago v skupnem seštevku, ki odloča, katere klubske vitrine v naslednjem letu krasi prehodni pokal. Hvala vsem ekipam, trenerjem in navijačem za obisk, trenerjem in navijačem za obisk, ter hvala celotni organizacijski ekipi za vnovično brezhibno izvedbo turnirja in komaj že čakamo, da se ponovno srečamo na UKI CUP-u 2019. U. J. Foto: Rok Zore, Tomaž Strgar ni na krilih Alexandra Shashkova in Nejca Klavžarja zavladali na parketu ter se na koncu zasluženo veselili velikega uspeha. Finalna zmaga je bila morda še najlažja, pot do tja pa izjemno zahtevna. V četrtfinalu so proti ljubljanskim Parkljem v tretji četrtini vodili že za 14 točk, a na koncu trepetali za zmago, saj je odločilni koš za slavje z 71:69 prispeval Klavžar po prodoru vsega štiri sekunde pred koncem. V polfinalu so proti KOŠ Primorska v zadnji četrtini lovili tekmeca in ga ujeli v zadnjih dveh minutah, ko je bil rezultat poravnan na 65. Mentali-teto zmagovalcev so še enkrat več dokazali v samem zaključku, ko so sami dosegli pet točk, prejeli pa nobene več za končno slavje s 70:65. Shash-kov, na koncu tudi MVP zaključnega lo, da bodo Domžalčani vknjižili prvo zmago, saj so narekovali ritem igre in vodili skozi celotno srečanje ter sredi zadnje četrtine vodili za pet točk. A sledil je padec, ki je spodnesel krila in Krkaši so z delnim rezultatom 18:5 prikorakali do zmage z 89:81. Tokrat tudi v tretje ni šlo, premoč so morali varovanci trenerja Jovana Beaderja priznati še Sixt Primorski. Če sta bili ekipi po koncu tretje četrtine še poravnani (54:55), je v zadnjem delu znova sledil strelski mrk, ki so ga gostje izkoristili za otipljivo prednost desetih točk, tako da povratek in naskok na prvo zmago v drugem delu ni bil več mogoč. A predaje ni, do konca sezone domžalske košarkarje v boju za končnico in polfinale čaka še vsaj deset tekem. Domen Jarc Foto: FAcEBooK/HELios Suns POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE io | slamnik ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII ŠPORT na kratko KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Spet medalje okrog vratu Potem ko je konec februarja Klub borilnih veščin Domžale na treningu obiskal aktualni svetovni in evropski prvak Blaž Potočnik s svojo ekipo iz kluba Črni panter in so tekmovalci združili dobro s koristnim treningom, so se tekmovalci in tekmovalke Kluba borilnih veščin Domžale dobro pripravljeni v začetku marca udeležili Državnega kickboxing prvenstva - discipline KL in Ki-r, v e-kickboxingu za mladince in člane v Trebnjem. Hkrati je potekal še drugi državni turnir v point fightu ter prvi v LC in prvi turnir za otroke in veterane v e-kickboxingu. Dovolj priložnosti za dobre in hrabre borbe, v katerih so blesteli tudi domžalski borci. Med okoli 300 tekmovalcev in tekmovalk smo lahko navijali tudi za ekipo Kluba borilnih veščin Domžale, ki je tokrat nastopil z enajstimi hrabrimi borci. Pokazalo se je, da so dobro pripravljeni, borbeni in hrabri, tako da tudi uspeh ni izostal. Tako so prva mesta osvojili: • v e-kickboxingu mladinke/članice Gaja Šalamun za leto 2017, ki je osvojila še odlično 2. mesto v velikem finalu za leto 2018, Postala je vice prvakinja v KL -65 kg mladinke; • med starejšimi kadetinjami -60 kg je državna prvakinja postala Gaja Hribar KL, ki je osvojila tudi drugo mesto -65 kg starejše kadetinje KL • Marjan Bolhar je prvo mesto osvojil v KL. Čestitati je treba tudi ostalim tekmovalcem, ki so se odlično uvrstili. Kar nekaj jih najdemo med prvimi petimi na lestvici, tako da bo odločil finale v maju na Ptuju, ko bomo lahko zaploskali novim državnim kickboxing prvakom v LC, PF in e-kickboxingu - tudi za otroke in veterane. V naslednji številki boste že lahko brali o Marjanu Bolharju, ki se je kot prvi Slovenec udeležil svetovnega tekmovanja v Avstraliji. Vera Vojska Foto: KBV ŠPORTNI PARK RADOMLJE Spomladanski Živ žav Prva sobota v aprilu v Športni park Radomlje ekskluzivno prinaša spomladanski Živ žav z začetkom ob 9. uri. Za brezskrbno otroško zabavo bodo poskrbeli mini Planica s Francijem Petkom, plezalna stena Plezalnega kluba Kamnik, napihljiva igrala, NERF, merjenje hitrosti strela, športni poligon, ustvarjalne delavnice in še marsikaj. Ob tem bo tudi regijski nogometni turnir -Seat Cup za ekipe U9 in U10, ki se ga bodo udeležile ekipe iz naše regije; NK Dob, NK Vir, NK Domžale, NK Kamnik, NK Ihan, NK Komenda, NK Virtus, NK Mengo, NK Moravče, NK Črni Ggaben in gostitelji iz NK Radomlje. Skozi celotni dan bo Avto Cerar, d. o. o., za vas nudil možnost teste vožnje s svojimi vozili Seat. Vsi, ki si želite zabave tudi zvečer, lepo vabljeni na koncert - Sledi svoji poti s skupino Tabu, ki se bo začel ob 20. uri, pod šotorom Športnega parka Radomlje. Vabljeni! Matic Robida slamnik@kd-domzale.si Mesec, ko so medalje kar padale v domžalsko atletsko naročje Kar 17 medalj so osvojili metalci in tekači iz Atletskega kluba Domžale na državnih prvenstvih v marcu. Pod 15 so se podpisali metalci in pod preostali dve tekačici na prvenstvu Slovenije v krosu. ak Domžale To je letos prvič potekalo v Postojni, kjer so organizatorji ob pomoči vremena poskrbeli za tisti pravi kros. Razgiban teren je bil začinjen z veliko blata, svoje so dodali še veter, dež in mraz. V teh težkih razmerah sta se odlično v kategoriji mlajših mladink znašli Nuša Mali in Maja Per, ki sta osvojili prvo in drugo mesto, s tem pa seveda tudi ekipno prvo mesto. Na 4000 metrov dolgi progi je Nuša slavila s časom 19:14,8, Maja je zaostala dobrih pet sekund, ostale tekmice nato skoraj minuto. Serijsko pa so medalje na zimskem prvenstvu Slovenije v metih za članski, starejše mladinski, mlajše mladinski in pionirski kategoriji, ki je bilo tako kot kros na sporedu 17. marca, osvajali metalci pod vodstvom trenerja Danila Emberšiča. Na Ptuju so zbrali pet medalj najžlahtnejšega leska in tudi tri dvojne zmage. Z dosežkom dneva je izstopal pionir Jan Em-beršič, ki je sicer osvojil drugo mesto v metu kladiva med mlajšimi mladinci, a z rezultatom 53,58 metra za 12 metrov izboljšal osebni rekord in popravil tudi klubska rekorda v metu pet kilogramov težkega kladiva v pionirski in mlajše mladinski kategoriji. Blesteli so pionirji, saj se je Janina Drolc veselila svoje prve zlate medalje na državnih prvenstvih, prva je bila z novim osebnim rekordom v metu kladiva (43,78 metra). Drugo mesto je osvojila še ena domžalska atletinja Lucija Florjančič. Med mlajšimi mladinkami je v tej di- Prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu V telovadnici OŠ Dragomelj je potekalo dvodnevno osnovnošolsko prvenstvo. namizni tenis Nastopili so lahko tekmovalci in tekmovalke ter ekipe iz osnovnih šol občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Prvi dan so se med seboj pomerili učenci in učenke od 6. do 9. razreda, ki so tekmovali v disciplini posamezno, ekipno in tudi v absolutni konkurenci (tisti, ki imajo točke Namiznoteniške zveze Slovenije), drugi dan pa še učenci in učenke od 1. do 5. razreda. Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje, kjer se bodo pomerili z vrstniki iz kamniške in med-voške regije. V ekipnem tekmovanju je naslov prvakov domžalske regije osvojila ekipa OŠ Rodica (v postavi Gaja Kobetič, Živa Markič, Brina Markič, Vito Popovič in Žiga Popovič), ki je v izredno razburljivem finalu s tesnim izidom 3:2 premagala ekipo OŠ Dragomelj (David Grad, Jan Kromar, Daša Krajnc in Ula Guček). Tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Mengeš (Aljaž Goltnik, Nik Lagoja, Ana Go-renc in Tinkara Testen), ki je v tekmi za tretje mesto premagala ekipo OŠ Trzin (Nejc Gerkšič, Anže Starman, Pika Pez-dir in Ana Markovič). 10. zimske priprave Rovinj 2018 Devet nogometnih selekcij in več kot 130 nogometašev NK Roltek Dob se je letos med 25. februarjem in 2. marcem v Rovinju pripravljalo na nadaljevanje letošnje sezone. sciplini slavila Alenka Pirnat, med članicami pa Gabrijela Kumek. Njen uspeh je z drugim mestom dopolnila Erika Pirnat, ki pa je zlato okoli vratu prejela v metu diska. V tej tehnični disciplini je bil srebrn Jože Pirnat. Med pionirji je bil v metu kladiva Matic Križman drugi, Alan Radič pa tretji. Je pa Alan ubranil naslov prvaka iz lanske sezone v metu diska in z dosežkom 41,87 metra prvič presegel Maja Per (154) in Nuša Mali (153) sta bili najhitrejši na državnem prvenstvu v krosu. 40-metrsko znamko. Matic je bil tudi v tej disciplini drugi. Do brona pa je v napeti tekmi v članskem metu kopja prišel Anže Trapečar, ki je kopje najdlje zalučal 56,04 metra. Izjemni uspehi so lepa popotnica v tekmovalno sezono 2018. Domen Jarc nk roltek dob Poleg tekmovalnega dela imajo nogometne selekcije tudi vsakoletne zimske priprave, ki se zadnja tri leta konec februarja odvijajo v hrvaškem Rovinju, kjer vsi udeleženci v tednu dni dodobra izkoristijo odlične pogoje za treninge in prijateljske tekme ter pripravo na nadaljevanje sezone. In tudi letos je bilo tako, a še bolj posebno, saj so 10. zaporedne priprave, ves čas pa jih vodi Marjan Cerar, direktor našega kluba, ki je ob jubileju navdušen. »Pogoji v Rovinju so fantastični, Hotel Eden Rovinj je naša baza že tretje leto zapored, letos nam sicer malce nagaja vreme, saj je kar precej vetrovno, a mi se ne damo, in vse je tako, kot mora biti. Zahvaliti se moramo seveda tudi predsedniku našega kluba Bojanu Ga-siorju, našim sponzorjem, Gostinskemu podjetju Trojane, podjetju Roltek, d. o. o., in Eltekoma, s. p., ter lokalni skupnosti in seveda staršem naših nogometašev, ki nam pomagajo pri tem projektu vsako leto, brez njih nam ne bi uspelo,« pove Marjan Cerar. V klubu smo znova dokazali sinergi-jo med modrostjo in mladostjo, resnim delom in otroško razigranostjo, spoštovanjem in 'trmastim' vztrajanjem na naši poti do končnega cilja, uspeha in zmage. In tudi v vseh teh dneh v Rovinju smo zmagali. A zakaj? Da, zato, ker smo z odliko zaključili 10. zaporedne zimske priprave, na katerih nas je sodelovalo prek 130, trenerjev in spremljevalnega osebja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pri njih sodelovali, in vsem, ki ste nas spremljali prek naših uradnih socialnih omrežij facebook in twitter. Gregor Horvatič Služba za stike z javnostjo NK Roltek Dob Z lepimi dvigi do točk Osemnajstega februarja 2018 je Težkoatletski klub Domžale v svojih prostorih gostil KDU Olimpijo, 11. marca 2018 pa je v Mariboru v športnem centru Draš pod Pohorjem potekalo člansko državno prvenstvo v dviganju uteži za posameznike in posameznice. Pri učencih od 1. do 5. razreda je prvak postal Martin Gerkšič, drugo mesto je osvojil Matija Feri (oba OŠ Trzin), 3. do 4. mesto sta osvojila Klemen Mavčič (OŠ Preserje pri Radomljah) in Jalen Mermal (OŠ Dragomelj). Pri učenkah je v tej starostni kategoriji naslov prvakinje osvojila Ula Guček (OŠ Dragomelj), druga je bila Pika Gorenc (OŠ Mengeš), 3. do 4. mesto sta si delili Taja Žgur (OŠ Preserje pri Radomljah) in Mihaela Sto-ikovska (OŠ Mengeš). Pri učencih od 6. do 9. razreda je prvak postal Nejc Gerkšič (OŠ Trzin), drugi je bil Adam Rakun (OŠ Dragomelj), 3. do 4. pa Nika Lagoja (OŠ Mengeš) in Maj Guček (OŠ Dragomelj). Pri učenkah je prvo mesto osvojila Tinkara Testen (OŠ Mengeš), drugo Ana Markovič (OŠ Trzin, 3. do 4. pa Pika Pezdir (OŠ Trzin) in Ana Gorenc (OŠ Mengeš). Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje, direktno pa tudi vsi, ki so nastopili v absolutni kategoriji (s točkami NTZS) - David Grad (OŠ Dragomelj), Aljaž Goltnik (OŠ Mengeš), Gaja Kobetič, Živa in Brina Markič (vse OŠ Rodica). Janez Najboljši z ekipnega dela, skupaj s trenerjema Davidom in Janezom težkoatletski klub domžale Tekmovalci domačega kluba so prikazali lepe dvige in skupaj dosegli 1333 točk. Za TAK Domžale so nastopili: Anže Kosmač, ki je v potegu dvignil 120 kg, v sunku pa 148 kg, Jernej Orešek 111 kg +127 kg, Valentin Orešek 103 kg + 127 kg, Jaka Žagar 94 kg +117 kg, Tim Mušič 70 kg +105 kg in Črt Lapanje 51 kg + 60 kg. Posebej je treba izpostaviti najboljšega tekmovalca na tekmi, sicer diplomiranega kineziologa Anžeta Kosmača, ki je bil zelo blizu novemu državnemu rekordu v sunku v kategoriji do 85 kg. Nalogo je opravil z odliko, potem pa mu je v sunku z ramen pri 153 kg nekoliko zmanjkalo moči. Zelo se je izkazal tudi 17-letni Jaka Žagar, ki je v potegu in sunku postavil osebne rekorde. Ne smemo pa pozabiti niti najmlajšega tekmovalca, 15-letnega Črta Lapajneta, ki je ravno tako postavil osebne rekorde v potegu in sunku. To je bila zadnja tekma pred državnim prvenstvom. V nedeljo, 11. marca 2018, je v Mariboru v športnem centru Draš pod Pohorjem potekalo člansko državno prvenstvo v dviganju uteži za posamezni- ke in posameznice. Državnega prvenstva se je udeležilo tudi osem tekmovalcev in ena tekmovalka iz TAK Domžale. Diplomirana medicinska sestra Petra Pavlič je postala državna prvakinja z rezultatom 63 kg v potegu in 81 kg v sunku. Diplomirani kineziolog Anže Kosmač je v potegu zmogel 123 kg, in bil zelo blizu tudi državnemu rekordu 128 kg. V sunku je dvignil 145 kg, kar je bilo dovolj za naslov državnega podpr-vaka v svoji kategoriji. Tudi brata Jernej in Valentin Orešek, sicer oba jurista, sta vsak v svoji kategoriji osvojila srebrno odličje. Jernej z rezultatom poteg 110 kg in sunek 126 kg, Valentin pa je v potegu dvignil 105 kg, v sunku pa 128 kg. Jošt Janša, specializant kirurgije, je osvojil bron z rezultatom 90 kg+126 kg. Predsednik kluba Ivan Peterca je bil po tekmovanju vidno zadovoljen, ob tem je povedal, da so se težki treningi obrestovali, hkrati pa je pohvalil tudi mlajše člane Črta Lapajneta (53 kg+65 kg), Tima Mušiča (80 kg+105 kg, Jako Žagarja 95 kg+115 kg in Andreja Novaka 62 kg+76 kg), ki so lepo napredovali in bodo čez kakšno leto ali dve že v boju za medalje. T. O. LETNIK LVIII I MAREC 20l8 I ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik I 35 ŠPORT na kratko Domen Cvar, državni podprvak Množičnost v klubu narašča V soboto, 10. marca 2018, je bilo v telovadnici Osnovne šole Venclja Perka težko pričakovano državno prvenstvo za mladince in člane v športnih borbah. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE V dopoldanskem času je potekal iz-borni del tekmovanja, iz katerega se je v finalni del uvrstilo po osem tekmovalcev v vsaki kategoriji. Od domžalskih karateistov so se do popoldanskega dela prebili Tim Ložar, Sebasti-jan Trdin in Domen Cvar. Ob 15. uri so bile tribune polne gledalcev in športnih navdušencev, ki so prišli spodbujat svoje favorite. Borbe so bile atraktivne, zanimive in napete, žal pa je tekmovalec lahko samo en. Veseli smo, da se je tokrat odlično odrezal mladi Domen Cvar, ki si je s pomočjo dobro izvedenih borbenih tehnik priboril 2. mesto Namiznoteniški uspehi se nadaljujejo Na Ptuju je potekalo dvodnevno ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke. nts mengeš Naša ekipa mladink je že tretje leto zapored osvojila naslov državnih prvakinj. Ekipa mladincev je prav tako dosegla odlično uvrstitev -veselili tretjega mesta. Na Ravnah na Koroškem so se na dvodnevnem državnem ekipnem prvenstvu pomerili kadeti in kadetinje. Naša ekipa kadetov je osvojila drugo mesto, kadetinje so bile tretje. Letošnje člansko državno prvenstvo v namiznem tenisu je potekalo na Otočcu, od najboljših je manjkal le Bojan Tokič, pri dekletih pa Manca Faj-mut. Namiznoteniško sekcijo Mengeš (NTS Mengeš) je zastopalo pet predstavnic in šest predstavnikov. V član- Ena skupinska - naše mladinke in mladinci po doseženih uspehih na ekipnem državnem prvenstvu RS ski konkurenci so se v finalno skupino uvrstili Aljaž Frelih, Rok Trtnik in Tim Pavli (vsi med 32), najuspešnejša pa sta bila Klemen Jazbič in Andraž Av-belj med 16 najboljših. V dvojicah sta Aljaž in Tim prišla med 8, ostala para pa med 16. Bolj uspešna so bila dekleta: Katarina je postala viceprvakinja med članicami, kar je njen najboljši rezultat do sedaj. Ana Tofant je zasedla odlično 3. mesto. Med 16 najboljših se je uvrstila tudi Tara Kobetič. V mešanih dvojicah je Katarina s soigralcem Denijem Kožulom osvojila 2. mesto, Ana pa s Tomom Šfiligojem 3. mesto. Mladinska serija Jaz sem Luna - Soy Luna močno vpliva na priljubljenost kotalkanja med mladimi. kk pirueta V klubu je tako postalo zanimivo kotalkanje prostega sloga v stilu kotalkarice Lune iz omenjene serije. Povpraševanje je ogromno in v klubu so organizirali že kar deset tečajev kotalkanja. Na tečajih se dekleta in fantje pod vodstvom trenerk z licenco iz umetnostnega kotalkanja na zabaven način učijo različnih kotalkarskih elementov. Zanimanje med mladino je vse večje in prijavilo se je prek 100 zainteresiranih deklet in fantov, povpraševanje pa še kar narašča, tako da bodo v klubu ponovno razpisali tečaje konec marca, kajti prav zdaj se končujejo trije. Vsak tečaj traja po navadi dva meseca, organizirajo pa jih več hkrati v različnih terminih. Tekmovalci Kotalkarskega kluba Pirueta zavzeto trenirajo že vso zimo in se pripravljajo na pričakujoča tekmovanja, ki se bodo začela že s prvo tekmo v marcu v obveznih likih in bo štela tudi za tekmovanje Pokal Slovenije. Torej v klubu so več kot dejavni in pričakujejo tudi rezultate na državnem in mednarodnem nivoju. Besedilo in foto: KK PIRUETA in s tem naslov mladinskega državnega podprvaka. Iskrene čestitke Domnu za osvojeno medaljo, pa tudi vsem ostalim karateistom, ki so pokazali veliko borbenega duha! Tekmovalna sezona se je nadaljevala v soboto, 17. marca, z otroškim regijskim prvenstvom, ki predstavlja izborno tekmo. Prvih pet tekmovalcev iz vsake kategorije se je namreč uvrstilo na državni turnir, ki bo potekal v soboto, 7. aprila 2018, v Grosupljem. Vse vas lepo vabimo, da se nam pridružite in skupaj z nami navijate za domžalske karateiste. TJAŠA Š. SAVŠEK Zabavna košarka z ŽKK Domžale v Komendi Da je košarka lahko tudi nadvse zabavna, so v soboto, 10. februarja, ponovno dokazali udeleženci letošnjega 2. festivala košarke. V Kidričevem je potekal letošnji 3. odprti turnir RS za mladince in mladinke. NTS Mengeš je zastopalo devet fantov in tri dekleta. Tokrat so bili uspešnejši fantje, saj sta se v finalu pomerila Aljaž Frelih in Rok Trtnik. Zmagal je Rok 3:1. V finalno skupino so se uvrstili še Javor Zavec, Bor Rutar in Tim Pavli. Pri dekletih je visoko 2. mesto zasedla Katarina Stražar, bronasta pa je bila Tara Kobetič. Med najboljših 16 se je uvrstila tudi Nika Kobetič. Nekaj ligaških novic. Naša prva ekipa, ki igra v prvi ligi, je v 16. krogu premagala NTD Kajuh Slovan iz Ljubljane s 5:3, trenutno zaseda sedmo mesto. Druga ekipa je doma premagala NTK Vesno iz Zaloga s 5:0. Fantje se bodo v zadnjem krogu borili za 1. mesto v 2. SNTL, kar jih vodi direktno v 1. ligo. Še mednarodna novica. Naša Ana Tofant je skupaj z Aleksandro Vovk, Darkom Jorgičem in Denijem Kožulom na evropskem prvenstvu (U 21) branila slovenske barve v beloruski prestolnici (Minsk). Šest dni so se merili z najboljšimi mlajšimi člani Evrope. Uspešno je prestala prvi del tekmovanja in se kot 2. v skupini uvrstila v dodatno razigravanje, med 32 najboljših! Tam je sicer morala priznati poraz, ampak to je bil vseeno odličen rezultat, dobila pa je spet veliko mednarodnih izkušenj. V igri dvojic sta z Aleksandro izgubili proti razpoloženim Švedinjam in se zaustavili v šestnajstini finala. Tekmovanj in uspehov je bilo še veliko, žal omejitev prostora ne omogoča, da bi omenili tudi ostale. Za zaključek še to - v marcu se končujejo nami-znoteniške lige, o končnih uvrstitvah naših ekip boste brali v aprilski številki Slamnika. Janez žkk Domžale Festival v ŽKK Domžale že tradicionalno organiziramo za deklice, ki trenirajo v naši košarkarski šoli na osnovnih šolah v Domžalah, Trzinu in Komendi. Že utečeno sodelovanje s KK Komenda, s katerimi se večkrat pomerimo na prijateljskih tekmah, ki so neprecenljiva obogatitev vsakdanjih treningov, smo tokrat nadgradili s skupno organizacijo Festivala košarke, in Komendčani so se izkazali kot izjemni gostitelji. V Športni dvorani v Komendi se je tako v soboto dopoldne zbralo veliko nadobudnih mladih košarkaric in košarkarjev, ki so bili željni dokazovanja. Dve dekliški in tri deške ekipe so v na parketu prikazale vse in še več. Priče smo bili mnogim atraktivnim akcijam in še številčnejšim košem. Tudi tokrat je pred rezultati bila v ospredju zabava in veselje do igranja košarke. Na koncu so se vsi udeleženci, kot se za pustno soboto spodobi, posladkali še s pustnimi krofi in sladkimi čokoladnimi bonboni, dvorano pa so zapuščali zadovoljnih obrazov. Dekleta, pridružite se, vadba prvi mesec brezplačna! - zkkdomzale.si/ PLES Dobljan Jan Hafner in Pina Eržen državna podprvaka v latinskoameriških plesih v kategoriji starejših mladincev za leto 2018 V nedeljo, 4. marca 2018 je v Osnovni šoli Stična potekalo državno prvenstvo v latinskoameri-ških plesih v organizaciji Plesne zveze Slovenije. Prijavljenih je bilo 52 plesnih parov v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših pionirjev in vse do seniorjev. Naslove državnih prvakov si je tako priplesalo devet plesnih parov. Jan Hafner in Pina Eržen, člana Plesnega kluba Diamant Ljubljana, sta postala državna podprva-ka. Za osvojitev naslova prvakov jima je zmanjkalo malce športne sreče, saj sta si bila s prvim parom izenačena, in so na koncu odlo- čala dodeljena prva mesta. Jan in Pina nadaljujeta s treningi, saj ju v prihodnjih treh mesecih čakajo mednarodne tekme v Španiji, Franciji, Nemčiji ter udeležba na dveh evropski prvenstvih, ki bosta potekali v Moldaviji in Romuniji. Želimo jima obilo plesnih užitkov in predvsem, da bi na tekmovanjih zadovoljila svoja pričakovanja. Mi pa obljubimo, da bomo z mislijo nanju držali pesti in jima zaželeli veliko sreče. RENAULT Passion for life Imejte brezskrbno pomlad. Z novimi letnimi pnevmatikami. RENAULT STORITEV. Vozite dalje. Uživajte dalje. Velika izbira letnih Ponudba velja v pooblaščeni servisni mreži Renault od 20.3.2018 do 30.4.2018 oz. do razprodaje zalog. Ponudba ni združljiva z ostalimi akcijami. Cena velja za pnevmatiko Motri o Conquest 175/65R14 82T T L. V ceno je vključen DDV. Ogljikov dioksid {COp je najpomembnejši toplo gredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabsanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PMs 5 ter dušikovih oksidov. Več informacij na renault.si/letne-pnevmatike. pnevmatik že od 40 € Renault priporoča (MUC^) nnS@E3ren.ault.; Vaš trgovec v Domžalah AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ TEL.: 051 SS SO 19; www.avtoset.si 36 | slamnik številka 2 | februar 2018 | letnik lviii OBJAVE slamnik@kd-domzale.si zahvala ob nenadni izgubi dragega Staneta Kovača Kebrovega Staneta iz Domžal Ob nepričakovani in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta Staneta Kovača iz Domžal se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga tako številčno še zadnjič obiskali v domžalski poslovilni vežici, darovali cvetje in sveče ter ga množično pospremili na poslednjo pot do grude domžalskega pokopališča. Hvala domžalskemu župniku mag. Klemenu Svetelju in trzinskemu župniku Boštjanu Gučku za čutno opravljen obred slovesa ter kolektivu Pogrebne službe Vrbančič iz Domžal. Posebno zahvalo izrekamo vsem gasilcem iz gasilskih društev Gasilske zveze Domžale, poklicnim gasilcem Centra za zaščito in reševanje Domžale, gasilcem okoliških gasilskih zvez, gasilcem DVD Koprivnica in GZ Lendava, gasilcem PGD Libeliče in PGD Dekani, predstavnikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, predstavnikom Civilne zaščite, domžalskim tabornikom, članom Liste Tonija Dragarja, županu Občine Domžale Toniju Dragarju in županu Občine Trzin Petru Ložarju, ter vsem, ki ste ga v velikem številu častno pospremili k preranemu počitku. Prav tako izrekamo zahvalo Godbi Domžale, Tjaši Hrovat, Urošu Steklasi, pevskemu zboru Centra za zaščito in reševanje Domžale in kvartetu Grm za izvedbo ganljivih skladb in pesmi. Zahvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri postrežbi po pogrebu. Iskrena hvala tudi županu Občine Domžale Toniju Dragarju, predstavniku Obrtno-podjetniške zbornice Domžale Andreju Počivavšku, predsedniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale Janezu Gregoriču, podpredsedniku Gasilske zveze Domžale Tonetu Pavliču, predsedniku PGD Domžale - mesto Anžetu Korošcu in predsedniku Gasilske zveze Koprivnica Iveku Golubovicu za ganljive besede slovesa. Velika zahvala tudi zdravniku Tomažu Mušiču, dr. med., spec. spl. med., in Tini Urankar, dipl. med. sestri za vso zdravniško pomoč. Hvala za izrečene besede in misli vseh, ki ste nam stisnili roke in bili z nami, ostali bodo vedno v naših srcih. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo, ki se je prekinilo na pragu 56. leta, ostali živi in večni. Bili ste nam v veliko pomoč in oporo v tem težkem obdobju. Vsem res iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) zahvala Ob boleči izgubi dobre žene, mame, babi, sestre in tete Anice Bizjak (rojene Berlec) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Posebna zahvala velja gospodu župniku Klemenu in patru Marklju ter cerkvenim pevkam in pevcem za ganljivo opravljen obred. In navsezadnje en velik HVALA tebi, mami, za vsak trenutek, ki si ga delila z nami. Hvala ti za tvojo ljubezen, potrpežljivost, požrtvovalnost in hvala za vse velike malenkosti, ki si nas jih naučila. Hvala, ker si verjela v težkih trenutkih v nas. Bila si nam vedno in vedno boš vzgled v mnogih pogledih. Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Vedno boš v naših srcih. Žalujoči: mož Janez, otroci Janez, Alenka, Marko in Barbara z družinami Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet si v naša srca z najlepšimi spomini. In vsak naš korak boš spremljal v tišini! zahvala V Gospodov objem je 14. februarja 2018 v 91. letu odšel naš dragi ati Edvard Cerar iz Doba Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v času življenja obiskovali. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala g. župniku Juretu Ferležu in g. Pavletu Juhantu za opravljen poslovilni obred. Zahvala gre tudi PGD Dob in predsedniku g. Robertu Horvatu za poslovilne besede. Prav tako ga. Veri Vojska za besede slovesa v imenu društev in vokalni skupini Krila. Vsaka beseda sožalja, spodbude in opore ob slovesu od našega ljubljenega atija bo za vedno ostala v naših srcih. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Ati, vse do zadnjega si upal, da bolezen z voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. zahvala V 77. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric Jože Brilej z Vira, Bukovčeva 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvala osebju na Onkološkem inštitutu, osebni zdravnici dr. Darji Manfreda, patronažni sestri ga. Miri Savnik in reševalno-urgentni službi ZD Domžale. Hvala g. župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču. Posebno hvala Eriki za sočutne poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našega atija imeli radi, ga spoštovali in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Cirila, hčere Mateja in Joži z družinama ter Anja s Primožem Ti si za zmeraj mlad veter v polju, zvezda na nebu. (Tone Pavček) zahvala V 83. letu nas je zapustil ljubljeni mož, ati, ata, pradedek, tast, brat in stric Lojze Cerar tesarski mojster Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, mašne in druge darove. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš za skrbno in sočutno nego našega ata. Za duhovno podporo in lep obred iskrena hvala duhovnikom g. Jožetu, g. Aleksandru, g. Pavletu in g. Klemenu. Zahvala velja tudi gasilcem iz Žej - Sveta Trojica, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Dragi ata, vedno boš z nami: žena Tončka, hčerki Anka z Jožetom, Tonči, snaha Brigita s Francijem, vnukinje Marjeta z Matijem, Maja z Dejanom, Katja z Blažem, pravnuki Benjamin, Lucija, Polona in Jakob ter sestra Katka z družino. Zapel je zvon, tebi v slovo. Poln bolečin, ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina ... v spomin 5. marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Ejub Basic Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Pogrešamo te! Žena Marija, hčerka Zdenka z družino in Suzana z družino v spomin Boli, kot takrat, ko se ustavilo je tvoje srce. Z mislijo nate se zbudimo, z mislijo nate zaspimo. In vsak dan si želimo, da bi bil spet z nami, da bi bil nov začetek, brez strašnega konca. Tretjega marca 2018 je minilo žalostnih deset let, odkar je odšel od nas dragi Jani Inkret (5. 1. 1978 - 3. 3. 2018) z Vira Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te. Vsi tvoji v spomin Sedemindvajsetega marca 2018 je minilo žalostno leto dni, ko te več ni Milan Juhant roj. 24. aprila1939 Hvaležni smo, ker smo s teboj živeli, žalostni, ker te več ni, z nami potuješ vse dni. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. Vsi tvoji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) v spomin Mineva peto leto, odkar nas je zapustila naša draga Milena Kosec Počivaj v miru! Vsi tvoji Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. v spomin Miro Milutinovic Petega aprila 2018 bo minilo petnajst let, odkar si zaspal. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. v spomin Sedemindvajsetega marca mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric Jure Vulkan Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga skupaj z nami nosite v srcu. Vsi, ki smo ga imeli radi. LETNIK LVIII | FEBRUAR 2018 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 37 OBJAVE Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) v SPOMIN Sedemindvajsetega marca 2018 je minilo leto, odkar se je poslovil dragi mož, oče in dedek Vincenc Čad iz Štude pri Domžalah Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga imate v lepem spominu. Pogrešamo te! Vsi tvoji Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši... (Janez Medvešek) ZAHVALA Devetindvajsetega januarja se je od nas poslovila naša draga Ana Bernardič rojena Hiršman, z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom in prijateljem za številne sveče in za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni V neskončnosti življenja kjer bivam, je vse popolno in dovršeno, a življenje se vseeno neprestano spreminja. (Louise L. Hay) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili Metko Karlovšek na njeni zadnji poti. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, finančno pomoč in za izrečene besede, ki so nam dale vedeti, da ste jo cenili in imeli radi. Hvala tudi za vso podporo v času dolge in težke bolezni. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. v SPOMIN Sedmega aprila bo minilo pet let, odkar nas je zapustila naša mami Kancianila - Nilka Pevc iz Štude Hvala ti, draga žena in mami, da smo lahko bili del tebe. Življenje s teboj je bilo polno lepih besed in prijaznega nasmeha. Vedno boš ostala v naših srcih. Mož Grega, otroci Magda, Mitja in Sandi z družinami, vnuki in pravnuki Življenje ni posel, ki ga je treba voditi, temveč skrivnost, ki jo je treba živeti. ZAHVALA Desetega marca je sklenila svojo pot na Zemlji Zorka Weith roj. Grčar iz Domžal Iskreno se zahvaljujem moji teti, sestričnam in bratrancem ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hčerka Helena s svojimi M Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za vedno bo živel. zAHvALA Regina Škufca iz Domžal (1939-2018) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem na koru za zapete pesmi in darovano sveto mašo, ljudskim pevkam Mare Vilar, g. Savniku za zaigrano Tišino in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. V SPOMIN Enajstega marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Miha Prelovšek iz Zaboršta pri Domžalah Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pri njegovem grobu. Vsi njegovi zAHvALA V 87. letu nas je zapustil dragi mož, ati in stari ata Štefan Mrvar iz Zgornjih Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjena denarna sredstva, ki smo jih namenili v dobrodelne namene, in podporo v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot zablod in hrepenenja. Nihče ne ve, kje tek se jenja, in kje bo našel to, o čemer sanja. V SPOMIN 10. februarja je minilo 17 let, odkar nas je zapustil Franc Bernardič Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu v Dobu ali se ga na kakršenkoli način spominjate. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) V SPOMIN Osemnajstega marca je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš Milan Belcijan iz Domžal Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Tako tiho skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 87. letu starosti sklenila naša draga mama, babica in prababica Marjeta Kemperle rojena Dolinšek iz Nožic, Gostičeva cesta 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi ZD Domžale in Domu počitka Mengeš. Zahvala tudi župniku g. Hostniku in Pogrebi službi Vrbančič za lepo opravljen poslovnili obred. Vsi njeni Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 92. letu starosti 8. februarja tiho sklenila naša draga mami, mama, prababica, tašča, sestrična in teta Frančiška Koračevic (roj. Šubelj) iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavkam ZD Domžale za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni VERUJEM v snidenje. Na novo je z zvenečim peskom posulo stezo k tebi. Slišal me boš prihajati. (Mila Kačič) Za vedno je zaspal naš ata Mirko Merela in se pridružil mami v večnosti Iskreno smo hvaležni dr. Milanu Banku za zdravniško pomoč v času njegove bolezni in gospodu župniku Matjažu Križnarju za duhovno oskrbo. Zahvaljujemo se MPZ Klas Groblje za zapete žalostinke in petje med pogrebno sveto mašo. Hvaležni smo vsem, ki ste pokojnemu atu tako ali drugače izkazali pozornost, se udeležili pogreba ter ohranili prijazen spomin na njegovo dobroto in delavnost. Vsi njegovi Vsak tiho zori, počasi in z leti, ... a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. :. (Tone Pavček) Hf ffl ZAHVALA Bl, ■ V torek, 23. januarja 2018, smo se na ^Hu pokopališču v Radomljah poslovili od našega dragega Acota Rojca s Homca Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za iskrene tolažilne besede, stiske rok, objeme, za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alojziju Hostniku, Pogrebni službi Vrbančič, radomeljskemu moškemu pevskemu zboru in PGD Radomlje. Hvala vam. Vsi njegovi, ki ga pogrešamo. io | slamnik objave ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Devetnajstega februarja 2018 se je v 86. letu poslovila naša draga Amalija Vulikic roj. Zarnik iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Mušiču, Pogrebni službi Vrbančič, gospodu župniku, pevcem in cvetličarni Vesel. Pogrešamo te! Vsi tvoji SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. POMEMBNO OBVESTILO ZA VOLIVCE Zaradi zagotovitve dostopnosti volišč invalidom, boljše zaokroženosti volilnih območij, prehoda volišč iz zasebnih prostorov v občinske prostore in ekonomičnosti, smo Občina Domžale in Okrajni volilni komisiji 10. in 11. volilnega okraja 4. volilne enote dogovorili naslednje spremembe sedežev volišč in območij volišč: • Dosedanje volišče SREDNJA ŠOLA DOMŽALE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA, Ljubljanska 105, Domžale se preseli na novo lokacijo: VRTEC BISTRA, Ulica Nikola Tesla 16, Domžale. • Spremeni se območje dosedanjih volišč OŠ DOMŽALE I, OŠ DOMŽALE II IN OŠ DOMŽALE III, Bistriška 19, Domžale, in sicer tako, da se Cesta talcev in Miklošičeva ulica v celoti priključita volišču s sedežem SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, Cesta talcev 12, Domžale. • Združitev dosedanjih volišč OŠ DOMŽALE I, OŠ DOMŽALE II in OŠ DOMŽALE III, Bistriška 19, Domžale v eno volišče na novi lokaciji: VRTEC ČEŠMIN, Murnova ulica 14, Domžale. • Dosedanje volišče OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva ulica 13, Domžale se preseli na novo lokacijo: OSNOVNA ŠOLA ROJE, Kettejeva 15, Domžale. • Dosedanje volišče ČISTILNI SERVIS (ZOREC), Depala vas 5, Domžale, se preseli na novo lokacijo: PEKARNA JURČEK, Depala vas 93 a, Domžale. • Dosedanje volišče ZB NOB OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 36, Domžale se preseli na novo lokacijo: PGD STOB - DEPALA VAS, Ljubljanska cesta 55, Domžale. • Dosedanje volišče DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska cesta 58, Domžale se preseli na novo lokacijo: DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale. • Dosedanje volišče VARNOST LJUBLJANA, d. d., PE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 68, Domžale se preseli na novo lokacijo: TIC DOMŽALE, Ljubljanska cesta 70, Domžale. • Združitev volišč OSNOVNA ŠOLA IHAN I in OSNOVNA ŠOLA IHAN II, Šolska ulica 5, Ihan v eno volišče: OSNOVNA ŠOLA IHAN, Šolska ulica 5, Ihan. • Ukine se volišče GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86, Domžale, območje volišča pa se priključi k volišču SLA-MNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale. • Območje dosedanjega volišča DELAVSKI DOM VIR I, Šaranovičeva cesta 19, Vir, se spremeni tako, da se Bevkova ulica, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6 a, 8, 9 in 10 ter Ipavčeva ulica priključijo območju volišča VRTEC PALČEK VIR, Dvoržakova ulica 15, Vir. • Združitev volišč DELAVSKI DOM VIR I IN DELAVSKI DOM VIR II, Šaranovičeva cesta 19, Vir v eno volišče: DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva cesta 19, Vir. • Dosedanje volišče KOLIČEVO KARTON, d. o. o., UPRAVA, Papirniška cesta 1, Vir se preseli na novo lokacijo: VRTEC CICIDOM VIR, Šubičeva 12, Vir. • Območje dosedanjega volišča VRTEC PALČEK VIR, Dvor-žakova ulica 15, Vir se spremeni tako, da se Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št. 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25, priključijo volišču VRTEC CICIDOM VIR, Šubičeva 12, Vir. Zdaj v grobu mirno spiš, bolečin nič več ne trpiš, a naše srce je žalostno, ker te med nami več ne bo. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 85. letu sklenil naš oče, dedek, pradedek, brat in stric Alojzij Hribar Markov Lojze iz Igriške ulice 3, Ihan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjene sveče. Vsem iskrena hvala. Hči Marija z družino OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA sofinanciranje čebelarske dejavnosti v občini domžale v letu 2018 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje čebelarske dejavnosti v občini Domžale v letu 2018. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 10. aprila 2018. Številka: 330-1/2018 Datum: 14. 3. 2018 OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil občine domžale v letu 2018 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil Občine Domžale v letu 2018. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 10. aprila 2018. Številka: 4300-8/2018 Datum: 13. 3. 2018 OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA sofinanciranje dejavnosti turističnih društev in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine domžale v letu 2018 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2018. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 9. aprila 2018. Številka: 320-1/2018 Datum: 13. 3. 2018 OBVESTILO O javni razgrnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja d 21/1 »športni park - sever« Obveščamo vas, da bo od 23. marca do 6. aprila 2018 potekala javna razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja D 21/1 »Športni park - sever« v prvi obravnavi. Javna obravnava bo 3. aprila 2018 ob 16. uri v dvorani Knjižnice Domžale, Cesta talcev 4, 1230 Domžale. Podrobne informacije so dostopne na spletni strani Občine Domžale. OBČINA DOMŽALE V SPOMIN Stane Kovač V sejni sobi Občine Domžale je v petek, 9. marca 2018, potekala žalna seja ob smrti Staneta Kovača, člana Občinskega sveta Občine Domžale v treh mandatnih obdobjih, predsednika Gasilske zveze Domžale in nosilca drugih pomembnih funkcij v naši lokalni skupnosti. Žalne slovesnosti, s katero smo počastili spomin na spoštovanega in cenjenega pokojnika Staneta Kovača, ki bi 2. aprila 2018 dopolnil 56 let, so se udeležili njegovi domači, župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, častni občani, svetnice in svetniki, gasilci, predstavniki Civilne zaščite, godbeniki, veterani vojne za Slovenijo, predsedniki krajevnih skupnosti ter sopotniki na njegovi življenjski in delovni poti, o kateri je župan Toni Dragar na žalni seji povedal: »Spoštovani, pravijo, da je med različnimi človeškimi potmi tudi pot, na kateri dobi življenje pravi smisel. Stane Kovač, Kebrov Stane, včasih tudi Stanči, jo je našel. Našel je to svojo pot, polno življenjskih vrednot, zaradi katerih smo ga cenili: delavnost, modrost, sočutje, naklonjenost, prijaznost, pomoč, prijateljstvo, preudarnost, izkušenost, domačnost, odprtost, podjetnost. Pokončno jo je prehodil, mi pa smo ga zaradi vseh vrednot spoštovali, ob tem pa danes vemo: Ko umreš, se ne vrneš! Ostaneš pa! Večno živ v hvaležnem spominu! Življenjska pot Staneta Kovača se je začela 2. aprila 1962 v znani domačiji pri Kebru, gostilni z več kot 200-letno tradicijo. Praded Matej Janežič je bil župan Domžal 45 let, Kebrovi pa med ustanovnimi člani prvega gasilskega društva v Domžalah. Do staršev je bil zelo spoštljiv, po mami Angelci pa je podedoval dobroto, mnogi se je namreč spominjajo kot simbola in prispodobe dobrote. V mladosti športnik, nogometaš slovenske kadetske reprezentance, uspešen smučar, telovadec, tabornik z željo, da se usmeri v šport. Pa se je odločil za družinsko tradicijo - skrb za domačo gostilno, ki je ostala ena od znamenitosti Domžal. Ob skrbi za družino se je razdajal na številnih področjih ter z znanjem in izkušnjami pomagal, kjer je bila pomoč potrebna. Po srcu je ostal športnik ter najbolj užival v hokeju na ledu in smučanju. Kar trikrat je bil izvoljen za člana Občinskega sveta Občine Domžale. V letih od 2002 do 2006 je bil član Liste obrtnikov in podjetnikov, od leta 2010 pa dvakrat na Listi Toni Dragar - Lista za vse generacije. Bil je vesten in odločen, odgovoren, na stvari je gledal kot podjetnik, zagovarjal resnične interese ljudi in jim skušal s predlaganimi odločitvami pomagati. Ni veliko govoril, ampak kadar je, smo vedeli, da je treba o predlogih premisliti. Rad je imel Domžale, svojo domovino Slovenijo. Sodeloval je v vojni za Slovenijo in bil veteran osamosvojitvene vojne. Stane Kovač je bil uspešen podjetnik, nadaljevalec tradicije Ke-brove gostilne, hkrati pa pomemben funkcionar Obrtne zbornice Domžale. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij, bil podpredsednik zbornice, pomemben člen gostinske in turistične dejavnosti, tudi v državi. Dolgoletni steber - saj sta bila obrt in Kebrov Stane eno, pa naj je šlo za spremembe organiziranosti ali odmevne razstave obrti in podjetništva, kjer je bil Stane Kovač človek z veliko začetnico, izjemen prijatelj, zanesljiv, odgovoren - človek na mestu. Od osmega leta je bil član gasilske organizacije. Prehodil je pot od gasilca pionirja do člana vodstva Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto, bil udeleženec gasilske olimpijade in skoraj dve desetletji predsednik društva, na katerega je bil ponosen. Bil je srčen gasilec, strokovno usposobljen, predvsem pa človek, ki ni nikoli okleval, ko je bilo treba pomagati - na vseh področjih. Posebej ga ne bomo pozabili kot predsednika Gasilske zveze Domžale. Funkcijo je prevzel 23. maja 2013, potem ko je že prej opravljal funkcijo podpredsednika zveze ter bil član različnih organov v občini in regiji. Delo predsednika je opravljal vestno, odločno in požrtvovalno. Bil je priljubljen med društvi in gasilci vseh starosti, človek, ki je rad sodeloval z vsemi, ki so tako kot on delali s srcem, pa naj je šlo za organiziranost gasilske organizacije, njeno usposobljenost in opremljenost ali le dobrodelni koncert. Veliko je prispeval k dobro urejenemu področju civilne zaščite. Na vseh teh področjih nam bo v naslednjih dneh, tednih in letih s svojo, tudi dobro voljo in prepričanjem, da se vse da narediti, manjkal naš Stane Kovač. Pogrešali ga bodo tudi prijatelji iz gasilskih zvez Koprivnica in Lendava. Za svoje požrtvovalno plemenito delo je prejel vrsto priznanj. Ob vseh aktivnostih je bil Stane Kovač predvsem dober mož in ljubeč oči, ponosen na svojih pet otrok. Posebej je bil hvaležen ženi Ireni, saj je rad poudarjal, kako, tudi zaradi njegovih številnih funkcij in zadolžitev, prevzema del njegovih bremen v gostilni in prenočiščih Keber. Z njo sta ustvarila topel dom in prispevala, da znamenita gostilna Pri Kebru tudi v prihodnje ostaja v domačih rokah. Dragi prijatelj Stane, težko mi je v teh trenutkih, ko se poslavljamo od tebe. Pa ne le kot župan. Bila sva namreč dolgoletna iskrena prijatelja. Ne morem najti pravih besed slovesa, zato naj ti to povedo pesnikove: Ne morem pozabiti tega, kar dan za dnem boli, kot ni mogoče solz prikriti, ne pota videti v temi. Zdaj ni še dan, vse so le sanje, vendar se spomini že bude. Da čujem prijatelja svojega stopinje, čeprav pod mojim oknom prav nihče ne gre. Mnogo prekmalu si odšel, dragi sodelavec in prijatelj, poln načrtov in želja, ki bi jih skupaj uresničili. Prezgodaj si se poslovil, da bi ti lahko rekli hvala. Zato, spoštovani Stane Keber, se ti ob slovesu v imenu Občinskega sveta Občine Domžale in vseh, ki smo s teboj kadarkoli sodelovali, iskreno zahvaljujem za vse dobro, s čimer si pomagal graditi našo lokalno skupnost. Ob tem pa ti povem, da tudi prvi maji v Domžalah odslej ne bodo več takšni, kot doslej, ko si pogostil godbo in udeležence povorke ter bil srečen, da se tradicija nadaljuje. Domačim, posebej ženi Ireni in otrokom ter ostalim sorodnikom izrekam iskreno sožalje.« Pogreb pokojnega Staneta Kovača je bil v soboto, 10. marca, ob 15. uri na domžalskem pokopališču. Od njega so se ob županu Občine Domžale poslovili predstavniki Gasilske zveze Domžale, Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto, Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Gasilske zveze Koprivnica. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek LETNIK LVIII I MAREC 20l8 I ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik I 39 Iv KRIŽANKA PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Lastovke »Bodi nam prisrčno pozdravljena, ljubezniva ptica, ki nam vsako leto prineseš zaželeno pomlad in prijetno zelenje in cvetje,« je pred 150 leti v knjigi Domače in tuje živali v podobah zapisal Fran Erjavec. V ljudskem izročilu je lastovka zaščitnica domačij in varuhinja pred požarom. Zato ker lastovke polovijo ogromno letečih žuželk, so tudi nepogrešljiv del naravnega ravnovesja. Pri prenovah stavb in oblaganju fasad s toplotno izolacijo bi morali biti izvajalci teh del posebej pozorni, kako ravnati z gnezdi mestnih lastovk pod napušči in balkoni. Pri eni od večjih domžalskih zgradb se bodo začela sanacijska dela na fasadi, ki ima pod balkoni šest lastovičjih gnezd. Iz pogovora z lastnikom je bilo zaznati, da ga zaščita teh ne zanima. Ker odstranjevanje ptičjih gnezd zakonsko ni dovoljeno, bi bilo prav, da se nekdo od pristojnih zavzame za ustrezno ohranitev gnezd. Lastovkam, ki se bodo po dolgem potovanju iz zimskih prezimovališč konec marca vrnile, ne bo treba graditi novih gnezd in bodo zato lažje poskrbele za nov zarod. Lastovke nam bodo hvaležne. Jože Nemec, Domžale Vprašanje županu Ne vem, če sem se sploh prav obrnil, vendar imam vprašanje za župana oziroma nekoga iz občine Domžale. V časopisu sem zasledil, da imate tudi rubriko vprašanje županu, pa sem sklepal, da mogoče pa le dobim odgovor. Zadeva pa je sledeča: na Miklošičevi ulici v Domžalah imam na samem parkirišču, ki je z leti postalo premajhno, veliko število avtomobilov, ki na parkiriščih dobesedno razpadajo. Klical sem že policijo, in pravijo, da oni niso pristojni, kljub temu so si zapisali stanje, vendar se ni nič zgodilo. Mestno redarstvo je skoraj nedosegljivo, kadar je kaj takšnega v vprašanju. Na e-mail nisem prejel odgovora, na samem kraju ni bil nihče, pa čeprav smo dobili kazen za nepravilno parkiranje v neposredni bližini razpadajočih vozilih. Vprašanje je: kdo je odgovoren za odvoz teh vozil in kdaj se bo to zgodilo? Ali moramo prebivalci vzeti zadevo v svoje roke in avtomobile premakniti na sredino ceste ali še bolje dostaviti pred občino, da bodo vidni? Dva avtomobila, ki že več kot dve leti razpadata: Citroen C8, bele barve, parkiran na Miklošičevi ulici 1, Hyundai trajet, parkiran na Miklošičevi ulici 3, na njem so celo tablice (LJ NC 215), ki pa so ukradene in ne pripadajo omenjenemu vozilu (pripoved policistke). Nista pa to osamljena primera in je teh vozil še nekaj. Hvala za pomoč in odgovor, če ga boste uspeli pridobiti. Lep dan še naprej! Boštjan Božjak Odgovor na Vprašanje županu, rešitev težave Parkirišča na Miklošičevi 1 in 3 so zasebna parkirišča. Obstaja možnost, da je lastnik zapuščenih vozil nekdo izmed stanovalcev. Vozila lahko odstranijo samo lastniki oziroma etažni lastniki. Občinski inšpektorat, na katerega ste se pred časom že obrnili za ista vprašanja, vam je pojasnil, kakšen je protokol ravnanja z vozili na zasebnih površinah. V zakonu so navedeni pogoji za odstranitev zapuščenih vozil, in sicer odstranjevanje vozil z zasebnih površin ni dovoljeno. Inšpektorat vam je svetoval, da se glede situacije na parkirišču obrnete na upravnika, ki bo tako kot za popravilo strehe ali čiščenje hodnika uredil odstranitev vozila in to storitev tudi ustrezno zaračunal lastnikom. 56. točka 3. člena Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPRCP): Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba izte- kla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki; 19. člen ZPRCP (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila) (1) Pooblaščena uradna oseba odredi odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom (nepravilno parkirano vozilo), če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa v smislu 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točke četrtega odstavka 65. člena tega zakona ali predstavlja oviro na cesti, kot to določa zakon, ki ureja ceste. (2) V primeru, da pooblaščena uradna oseba najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila MALI OGLASI najpozneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. (3) Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v roku iz prejšnjega odstavka, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda. (4) Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila. Lep pozdrav, Župan Toni Dragar, l. r. SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO Taxi Domžale - prevozi oseb - spremstva starejših - najceneje. t: 040 608 421 Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816 Najboljše inštrukcije vseh predmetov v Domžalah. Jaka - Zoisov štipendist. t: 070 725 776 Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031504 357 Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051775 200 Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamni-karska 3 b, Domžale. t: 041920149 Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk ter akumulatorjev. t: 040 78 00 78 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si nagradna križanka 2 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 2-2018: Janez Rom iz Doba (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018) NAGRADNA križanka 3 Stanka Orehek iz Doba (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018) Vida Dobrin iz Tržiča (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 i230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: PLOD TIŠINE nagradna križanka 3 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2017/2018 Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. 4. 2018, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki. GREGA SKI VOSEK rahatii RIHTAR ZA LEDENO ¿cdbtit SKORJO »5RBU1 RUSKO- AMERIŠKA PEVKA, ESTONSKI PLESALKA IN IGRALKA LITERARNI (BRITNEY) ZGODOVI- NAR (JURII) ANGLEŠKI DRAMATIK (JOE) DUMASOV MUŠKETIR NEMŠKI PISATELJ (KARL) FRANCOSKI FILMSKI KOM» (JACQUES) SPODNJI DEL POSODE DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ ŠIVALNO SREDSTVO SL OBLIKOVALKA IZDELKOV IZ STEKLA (JANJA) GRENKO ANGLEŠKO SLADNO PIVO GOSPOD PRI POLJAKIH TOYOTIN DŽIP NEPTUNOV TRIZOB KAVBOJ- SKA M ETNA ZAHKA TANTAL REKLAMNI POSNETEK PREDMETA zgodnja ZAČETEK JAPONSKA ZEL0 p, NAGRAD- SMUČAR. STRUPEN ™ GlpiUL ™ S RUDNIN, KI VSEBUJEJO SUICUIN ALUMINIJ MOČEN, M&ČAST ČLOVEK KEMIISKI GRŠKA ELEMENT tu> GORA Z _ MNOGIMI SAMOSTANI KDOR SE NEPOKUC. UKVARJAŠ SNEMANJ. PRISTAŠ UTRAK-VBMA DOMOVINA ELAMIICEV DELUJOČI VULKAN NA VZHODNI RT NA JV ŠPANIJE SIMON JENKO POD-GLEŽENJ AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) RDEČE-RJAV ŽELEZOV OKSID ZNAČAJ SVETLO RDEČI ARA ZASTAREL IZRAZ ZA INDIGO NAJTRŠI DRAG KAMEN IZDELOVALEC OSTREŠIJ ALENKA GODEC UM. VREZO-VANJE RISBE V BAKRENO PLOŠČO JUŽNOAMERIŠKA ORJAŠKA KRASTAČA DEL OKOSTJA TRAPA, NEUMNICA GRŠKA BOGINJA NESREČE RAČUNAL POMNILNIK SADNA PIIAČA PESNIK IN NOVINAR VIDMAR IVAN NABERNIK OTOK V ALEUTIH DAVID OJSTRAH NEKDANJI ROMUNSKI DŽIP SLI, SVIT ŠPANSKI NOGOMETAŠ DUESTA AMERIŠKA IGRALKA (EMMA) PEVEC PESTNER ZORAN THALER POMOČ: ARAMIS-Dumasov mušketir, INTKA-zastarei izraz za indigo, KOVIN-mesto v Južnem Banatu v Srbiji, MAKAO-svetlo rdeči ara, OTTEN-nemški pisatelj (Kari), SLOKA-ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom, TRIDENT-Neptunov zob io | slamnik OKOLJE ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si V naše domove priteka dobra pitna voda Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2017 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Pitna voda pod strogim nadzorom Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Starodavna sufijska zgodba o 'modrem norčku' Nasredinu nosi pomembno sporočilo za današnji čas. Sosed je naletel na Nasredina, ki je klečal na tleh pod ulično svetilko in nekaj iskal. Vprašal ga je: »Kaj pa iščeš?« »Svoj ključ. Izgubil sem ga in ne morem v hišo.« Tudi sosed je pokleknil in oba sta iskala izgubljeni ključ. Čez nekaj časa sosed vpraša: »Kje pa si ga izgubil?« »Nekje pred vhodnimi vrati,« odgovori Nasredin. »Za božjo voljo! Zakaj pa ga potem iščeš na ulici pod svetilko?« »Ker je tu bolj svetlo,« je mirno povedal Nasredin. Po milijardah let evolucije se je na planetu Zemlja pojavilo bitje z umom, zavedajoče se samega sebe; bitje, ki se izraža s pomočjo izkušenj; bitje, ki zna misliti, modrovati in sklepati o vsemirju, v katerem se je znašlo. To bitje smo mi. Naše zavedanje se je iz večne sedanjosti razširilo v preteklost in prihodnost. Čas je postal zavestna nit v naših življenjih, dimenzija naših izkušenj. Zavedanje časa je razpotegnilo naše izbire od preteklosti do prihodnosti. Začeli smo se zavedati svoje minljivosti, sposobni smo bili pogledati v oči lastni smrti. Ko opazujemo zvezde, preučujemo cvetlico ali gledamo pod mikroskopom, smo pot Narave, ki odkriva in se čudi sama sebi. Prek naših zaznav in naših misli začenja Vsemirje ne samo opazovati in raziskovati samega sebe, ampak tudi zavestno vplivati na svoj lastni razvoj. Moč ustvarjalnosti je izraz po- Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za Pogosto nadzorovani parametri pitne vode, enota merjenja in njihove mejne vrednosti Parameter Enota Mejna vrednost Elektro-prevodnost pS/cm 2500 Ph > 6,5 do > 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom pg/L 50 Železo pg/L 200 Svinec pg/L 10 Atrazin pg/L 0,1 Desetila-trazin pg/L 0,1 Pesticidi -vsota pg/L 0,5 Trihalo-metani pg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 polnosti Življenja. In mi, rezultati njegove evolucije, smo postali zavestni udeleženci v nadaljnjem odvijanju evolucije stvarstva. Smo vrsta, ki lahko preoblikuje Zemljo. Izkoristili smo energijo ognja in osvobodili energijo iz snovi. Povečali smo moč svojega opozitornega palca do te mere, da lahko z enim samim palcem uničimo vse človeštvo. S prepričanjem, da smo gospodarji Narave, zlorabljamo svoje neizmerne ustvarjalne potenciale za lastni tragični konec. Pridobili smo strahotno moč in jo okrepili z zahodno znanstveno 'objektivnostjo', ki nas je v iskanju razumevanja sveta od njega popolnoma ločila. Toda znanost je brez duha in omejena. Postala je znanost zaradi moči (Scientia Propter Potentiam). V znanosti ni rešitve. Ohranjanje zdrave pameti v norem svetu je predvsem ohranitev našega odnosa z resničnostjo. Kartezijanski meč materialističnega dualizma ima nabrušeni obe strani rezila, in ena stran je nastavljena človeku naravnost na vrat. Bolj ko se krčijo viri, bolj se povečuje napetost med ljudmi in grozi z eksplozijo ob vsaki najmanjši provokaciji. Če ne bomo dovolj hitro spoznali sebe kot bistvenega dela Narave, za nas prihodnosti ne bo več. Mit materialnega napredka in posedovanja materialnih dobrin nas je zasužnjil, da kot hipnotizirani ždimo izza zidov umetne teh-nosfere na račun uničevanja biosfere planeta. Nič se ni spremenilo od časa neolitske revolucije in nastanka prvih držav. Prav tako smo nagnjeni k pohlepu, napadalnosti, kratkovidnosti in samovšečnosti kot pred 8000 leti. zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikal-no-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Koncentracije preskušanih parametrov v pitni vodi se med oskrbovalni območji bistveno ne razlikujejo. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2017 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 568 vzorcev Spremenile so se zgolj tehnologije, ki so vse bolj rušilne. V vseh teh tisočletjih je bilo izgovorjenih in zapisanih veliko lepih besed; toda, koliko smo jih uresničili? Kaj je z nami narobe? Kako smo hkrati lahko tako inteligentni in tako neumni? Ali smo v resnici tako pametni, kot radi verjamemo? Močno dvomim, kajti spomeniki naše neumnosti leže vsepovsod okrog nas. Kako inteligentna je vrsta, ki razume, da je uničenje ekosistema usodno za njen obstoj - in z uničevanjem nadaljuje? Ena najbolj škodljivih posledic zdajšnjega pogleda na svet je tekmovalno stanje zavesti. Tekmujemo za stvari, za katere slepo verjamemo, da nas bodo osrečile: slavo, uspeh, moč, ugled in denar. Takšno tekmovanje je strahotno potratno. Pripelje nas do proizvodnje stvari, ki jih nihče ne potrebuje. Spodbuja nastanek nasilja zaradi finančnih koristi. Povzroča, da manj skrbimo za svet kot za trenutno materialno blagostanje. Postavi nas v vlogo, da smo norci napovedali vojno Naravi brez upa na zmago. Vsakega posameznika, ki se vede tako brezumno, da ne poskrbi zase in za bližnje, bi proglasili za blaznega. Ali nas ne zajema kolektivna blaznost? Zakaj smo izgubili instinkt preživetja vrste? V čem je bistvo samomorilskega vedenja človeške vrste? Ali je človeška zavest zaradi niza blodečih duševnih programov mutirala in nas usmerila v sebičnost in kratkovidnost ter s tem zrušila našo zdravo pamet? Vedemo se kot Nasredin, 'modri norček' iz sufijske pripovedke, ki je izgubil ključ nekje okrog vhoda v hišo. Toda išče ga pred hišo, na ulici pod pitne vode: 263 na vodooskrbnem sistemu Domžale, 76 na Kolovcu, 108 na Črnem grabnu, 24 na sistemu Mengeš M1-Dobeno, 76 na sistemu Ples-Po-doreh-Krulc, osem na Dešnu, šest na sistemu Selce-Poljane in sedem na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V letu 2017 je bilo od 380 vzorcev, odvzetih na omrežju, 41 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Na vodovodnem sistemu Domžale je bilo neskladnih 18 vzorcev, na vodooskrbnem sistemu Črni graben pet vzorcev, na sistemu Mengeš M1 - Dobeno dva vzorca in na sistemu Podoreh - Ples - Krulc en vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 12 neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2017 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno-ke- M Vedemo se kot Nasredin, 'modri norček' iz sufijske pripovedke, ki je izgubil ključ nekje okrog vhoda v hišo. Toda išče ga pred hišo, na ulici pod svetilko, zato, ker pravi, je tu svetleje. svetilko, zato, ker pravi, je tu svetleje. Tudi mi iščemo ključ do duhovne izpolnitve v zunanjem svetu, ker je to svet, ki ga najbolje poznamo, ker je močno osvetljen supermarket. Vemo, kako lahko ta svet spreminjamo, kako pridobivamo lastnino, kako prisilimo ljudi, da sledijo našim željam - na načine, za katere mislimo, da nam bodo prinesli srečo. Veliko manj vemo o svojem umu in kako najti notranje zadovoljstvo v nas samih. Kot Nasredin smo prepričani, da je 'tam notri' veliko manj svetlobe. Toda ravno v mraku našega neznanja o naravi človekove zavesti leži izgubljeni ključ do vstopa v naš pravi dom. Tisto, kar hromi sodobnega človeka, je strah pred prihodnostjo. Nasprotujemo vsakim spremembam, tudi spremembam, ki so za naše preživetje nujno potrebne. Bojimo se stvari, ki se še niso zgodile. Zato stvari ne doživljamo, kot so, dojemamo jih prek svojih sodb o preteklosti in bojaznih o prihodnosti. Razpeti med preteklostjo in prihodnostjo pa izgubljamo sedanjost. Življenje pa se dogaja tukaj in zdaj, in ker ne živimo več sedanjosti, se lahko resno vprašamo, ali sploh še živimo v realnosti ali pa zgolj tavamo v meglicah pričakovanj, odvisnosti in strahov? mijske analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 100 vzorcev pitne vode: 80 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale, štirje vzorci na sistemu Ko-lovec, trije na Črnem grabnu, dva na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, sedem na sistemu Ples - Podoreh - Krulc, po en na Dešenu in Selce - Poljane ter dva na sistemu Bršlenovica - Šentožbolt. Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je njeno uživanje varno, da je voda, ki priteče iz pip, zdrava, dobra in vedno sveža. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti za varovanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2017 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik anton komat Lahko porečete, vsakdo ima svoja stališča, mar ne? In presoja iz teh stališč lahko izgleda tudi takole: »O, živijo Janez, kako si se spremenil! Bil si velik, zdaj si nekam majhen. Bil si postaven, zdaj si tako drobcen. Imel si črne lase, zdaj si svetlolas. Si si prebarval lase?« Janez reče: »Ne, ne barvam si las.« »Kaj se je zgodilo s tabo Janez?« »Nisem Janez, ime mi je Jože.« »Oh, a tudi ime si spremenil?« Najtežavnejša stvar na svetu postaja poslušati in videti. Nočemo videti, kajti če bi, bi se najbrž prebudili iz kolektivne hipnoze. Možnosti, da se boste zbudili, so premosorazmerne količini resnice, ki jo lahko prenesete, ne da bi zbežali. Koliko resnice ste pripravljeni prenesti? Zato večina ljudi ne živi zavestno. Živijo mehanično, mislijo mehanično, mehanično čustvujejo, mehanično delujejo. Bi radi vedeli, kako mehanični ste v resnici? »Joj, kako lepo srajco imate?« Dobro se počutite, ko to slišite. Zaradi srajce, za božjo voljo, ste vi vaša srajca? Mislite, da razumete osnove astronomije, črne luknje, pulzarje in kvazarje, da poznate računalništvo, ne veste pa, kdo ste? Pomlad prihaja s priprtimi očmi in to je najlepši čas za prebujanje samozavedanja, zato: Umiri se, sedi in zapri oči. Prisluhni vetru v gozdu! Pozorno poslušaj pesem ptic in šumenje gorske reke. Poglej drevo, bujno mladje in zazri se v preproge barvitega cvetja, kot da vso to lepoto vidiš prvikrat. In nenadoma se boš dotaknil Resnice, tistega raja iz otroških dni, od katerega nas je izključilo naše vedenje. Takrat najdeš izgubljeni ključ. □ kolumna • kam greš, človek? ISKANJE IZGUBLJENEGA KLJUČA Ohranjanje zdrave pameti v norem svetu je predvsem ohranitev našega odnosa z resničnostjo.