POSTNI QLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravnlštvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 1. oktobra 1925.	19. številka
J. Čampa:
Poštni konsres.
(Nadaljevanje.)
Tov. Trane Puc (Ljubljana) govori v imenu upokojencev ptt. stroke, ki se nahajajo v kritičnem položaju. Reduciranci, ki še niso dosegli 60. leta starosti, naj se reakti-virajo; oni, ki imajo polna službena leta, pa naj se prevedo in upokoje po novem uradniškem zakonu. Reaktivirane naj se postavi v isti položaj, ki so ga imeli ob času redukcije odnosno upokojitve.
Predsednik T. Jovanovič izjavlja, da je Savez še pred redukcijo svaril merodajne faktorje pred tem korakom, češ da v naši stroki ni potrebe za redukcijo. In tudi pozneje se je Savez zavzel za reducirance ter je predložil gosp. ministru pismeno vlogo, s prošnjo, da se popravijo krivice, prizadejane vsled redukcije, zlasti, ker so igrali pri redukciji veliko vlogo osebni motivi.
Tov. Marko D j u r a š k o v i ć (Cetinje) pozdravlja kongres v imenu cetinjske oblastne organizacije. Zahteva, da se izmenja pravilnik o polaganju strokovnih izpitov, ki naj se vrše pri direkcijah in ne v Beogradu. — Ostale njegove težnje so iste, kot ostalih delegatov. — Organizacija v Črni gori do sedaj ni mogla napredovati, ker je bilo mnogo ovir. Toda upati je, da bo tudi cetinjska organizacija nastopila na prihodnjem konresu z delegati vedrejšega čela in z bolj razveseljivim poročilom.
S tem so bili referati oblastnih organizacij izčrpani.
6.	Volitev upravnega in nadzornega odbora.
Predsednik T. Jovanovič prosi, naj izvoli kongres v vodstvo Saveza moralne ljudi, tako da se ne bo mogel ponoviti na prihodnjem kongresu zopet slučaj, da razpravljajo delegati s člani uprave »izza prozora«.
Nato so bili izvoljeni: predsednikom Saveza Tomo Jovanovič. Članom upravnega odbora: T. Jovanovič, V. Bojić, R. Savčič, R. Hadžič, Lj. Petrovič, M. Trišič, M. Petkovič, Iv. Radarić, B. Grbarič, Hrist. Komne-narička, M. Manojlovička. — Namestnikom: Z. Aršičeva, A. Despotovič, Iv. Jovanovič, C. Miloševič, M. Pavlovič, D. Stojanovič. — Članom nadzornega odbora: M. Djukić, T. Uroševič, P. Jovanovič, St. Tošič, Iv. Jančič, H. Kostička, M. Vakič. — Namestnikom: S. Vrjoševič, D. Azlen, A. Stojičevička, A- Stojanovič. — Blagajnikom: Živojina Rajič.
7.	Referat o zakonu za poštno, brzojavno in 'telefonsko stroko in njeno zakonodajstvo.
Preds. T. Jovanovič prečita poročilo, ki ga je izročil Savez gosp. ministru in ki poudarja, da urad. zakon, ki je stopil v veljavo ]. septembra 1923 in velja za vse stroke, ni zadostil potrebam različnih strok. Ta zakon naj bi stvoril samo podlago za specialne zakone, ki naj bi se ozirali na potrebe različnih strok. Savez ko<t strokovna organizacija je deloval od vsega početka na tem, da dobi poštna stroka svoj specialni zakon, ki naj bi
odškodoval ptt. osobje za njegovo trudapolno službovanje, ki se tako zelo loči od službovanja v drugih strokah. Nova doba zahteva nova modifikacijska sredstva glede tehnične izpopolnitve stroke, izpopolnitev pa je nemogoča brez lastnega, modernega zakonodaj-stva, ki more dobiti svojo bazo edinole v specialnem zakonu. Savez poziva gosp. ministra, naj ukrene vse ^ potrebno, da dobi pošta čim-prej tak zakon, po drugi strani pa predlaga kongresu, da se razpiše konkurs za izdelavo projekta zakona za ptt. stroko. V to s vrbo določi Savez dve nagradi, prvo v znesku 10.000 Din za oni načrt, ki bi najbolj ustrezal intenciam uprave Saveza, za drugi najpreciz-nejši načrt pa 5.000 Din. Tako bi prišla v pretres dva zakonska osnutka, eden od strani poštne uprave, drugi pa od strani ptt. osiobja potom njegove strokovne organizacije in naj bi tvorila podlago za specialni zakon naše stroke.
Po razpravi o poročilu naglaša tov. Čeda Mirkovič, da se razlikuje naša stroka od drugih strok zlasti v tem, da zahteva poleg intelektualnega dela tudi fizičnih sil. Naša stroka po vojni ni na višini. Vzrokov temu je mnogo, eden izmed glavnih pa je ta, da je bila utesnjena naša stroka v splošni urad. zaknn. Njegovo mnenje je, da smo si tega mnogo tudi sami krivi, ker naše organizacije takrat, ko se je izdeloval novi zakon, niso bile dovolj orientirane in na svojem mestu. Brez specialnega zakona naša stroka nima podlage za izboljšanje in ne garancije za svoj progres.
Tov. Lichteneker:	Specialni zakon
naj uredi točno delovni čas. Ob nedeljah naj se poslovni čas olajša, da bo tudi poštar vsaj nekaj ur na teden prost. Najboljše bi bilo, če bi se služba ob nedeljah popolnoma ukinila, kakor so to uvedle že nekatere velike in moderne države na zapadu.
Tov. Staut (Beograd 2): V specialnem zakonu naj bi bila določba, ki bi osigurala rodbine ambulancarjev v slučaju nezgode ali smrti pri službenem potovanju.
Tov. M. Jovanovič (upravnik pošte Beograd 2) opozarja na to, da boi uredba o razvrščanju predložena parlamentu; Savez naj gleda, da se one točke, ki so za ptt. osobje najbolj pereče, izboljšajo.
Preds. T. Jovanovič pojasnjuje, da uredba o razvrščanju ni še predložena parlamentu, kakor so poročali nekateri časopisi, marveč se nahaja v rokah minist, komisije pri minist, pravde. Ta komisija je uredbo pregledala in popravila v tem smislu, da se bo položaj osobja dokaj izboljšal. Savez je stavil tej komisiji že davno svoje izmenjevalne predloge.
Tov. Djoka Djordjevič (šef kabineta min. ptt.) ugovarja temu, da so se govorniki oddaljili od teme in prešli na diskusijo o uredbi o razvrščanju. Ta debata je po njegovem mnenju brezplodna. Organizacija naj ima samo en cilj: specialni zakon, ki bo izboljšal gmotno stanje osobja. Osobje ne potrebuje položajev, marveč izboljšati je treba njegovo stanje, njegove plače. To naj bo
osnovna nit specialnega zakona. Naivno Je, če govori danes še kdo o izpremembi ali izboljšanju uredbe o razvrščanju, ker ta uredba se ne bo ganila nikamor več iz svojega mesta. Zato ne govorimo več o tej uredbi, pojdimo molče preko nje. Organizacija kot duša in izraz celokupnega ptt. osobja naj insistira na tem, da dobi naša stroka kot prometna stroka svoj poseben zakon, ki bo v resnici izboljšal materialno stanje celokupnega osobja.
V diskusijo je seglo več govornikov z raznimi zahtevami, ki so več ali manj reflek-cije teženj, ki so se obravnavale pri 5. točki dnevnega reda.
8.	Referat o izpremembi uredbe o razvrščanju, kolikor se tiče Ptt. uslužbencev.
Debata o tem je bila že v prejšnji točki dnevnega reda, poročilo samo pa je z nebistvenimi izpremembami isto, ki ga je podala uprava Saveza že na lanskem kongresu in je bil objavljen v celoti v 2. številki »Poštan-skega Glasnika« od 16. sept. 1924., pa tudi v našem listu.
9.	Referat o izplačilu razlike plače od I. oktobra 1923 do 1. maja 1924.
Savez ugotavlja v tem poročilu, da Je naša država ekonomsko ne le bogata, nego prebogata, da razmere v državi niso več toliko neurejene in naše finance ne tako slabe, da bi ne mogle prenesti borega izplačila razlik, ki znašajo 200 milijonov dinarjev in na katere čakajo drž. nameščenci že dve leti ter morajo plačevati svojim upnikom visoke obresti za dolgove, ki so jih napravili na račun teh razlik. Naš državni budžet bi ne občutil izplačila teh razlik, dasiravno je neracionalno potrosil brez oklevanja že več mil-jard, nego jih ima v postavki današnji budžet, tako da bi z lahkoto utrpel tudi postavko o izplačilu teh dvesto milijonov, zlasti pa še vsled tega, ker ni bilo nikakega pomišljanja in obzira na budžetno možnost takrat, ko so prejeli razlike po novem zakonu vsi drž. nameščenci vojnega reda, vsi ministri in vsi uradniki diplomatske stroke, torej drž. nameščenci in funkcionarji, ki so ekonomsko najmočnejši.
Stalež osebja direkcije pošte in telesrafa v Ljubljani.
V sedmem letu osvobojenja in samostojne poštne uprave v Sloveniji je izdala ljubljanska poštna direkcija oziroma šef personalnega oddelka g. dr. Joško Lebar almanah vseh pragmatičnih poštnih uslužbencev, ki službujejo v področju poštnega ravnateljstva za Slovenijo. Pač ne moremo* nobene knjige topleje priporočati, kakor te strogo stanovske beležke, iz katerih izveš vse o sebi in o vseh svojih tovariših in tovarišicah. Stvari, ki so last, včasih tajnost vsakega posameznika — rojstni podatki, službena doba, čin — so tukaj razgrnjeni na vpogled vsem in vsakomur. Morda je to za koga nerodno, vendar skupnim interesom služi in bo služila ta brošura tako zelo, da jo iskreno pozdravljamo in že-
limo, da bi izšla, če ne že vsako leto, pa vsaj vsako drugo ali tretje leto, kakor sta izhajali slični (obširnejši) almanahi v bivši Avstriji.
Najprej nekaj statistike. Po tej knjigi je nastavljenih v področju poštnega ravnateljstva za Slovenijo 1599 pragmatičnih uslužbencev, in sicer 800 uradnikov in 799 nižjih uslužbencev. Urad'niki so razdeljeni na 3 kategorije. V I. kategoriji je 14 uradnikov, in sicer 1 v četrti, 9 v peti, 1 v šesti in 3 v sedmi položajni skupini. V II. kategoriji je 685 uradnikov, in sicer 2 v prvi, 135 v drugi, 186 v tretji, 239 v četrti in 123 v peti položajni skupini. V III. kategoriji je 101 uradnik, od teh je 1 v prvi, 4 v drugi, 11 v tretji in 85 v četrti položajni skupini. Nižji uslužbenci so razdeljeni na zvaničnike in služitelje. Zvanič-nikov je 563, in sicer 186 v prvi, 195 v drugi in 182 v tretji položajni skupini. Služiteljev je 236, od teh sta 2 v prvi in ostalih 234 v drugi položajni skupini. Kandidatov za pokoj, to je takih, ki imajo že 15% povišek na najvišjo osnovno plačo, je 115, in sicer 71 uradnikov II. kategorije in 44 zvanlčnikov. Pošt je 333, od teh 53 erarskih in 280 razrednih.
Z uvrstitvijo v staležu po činu seveda nismo zadovoljni, to smo že ob neki priliki povedali. Priznam pa, da ne zadene krivda na tem direkcije, ker se ravna po odločbi Centralne komisije za izvrševanje in tolmačenje zakona, kolikor se nanaša na razvrstitev uslužbencev v statusu po stanju r»b prevedbi. Toda še nekaj drugega sem opazil, namreč to, da je ostalo prejšnje razmerje med uslužbenci ravno tako) tudi še pri napredovanju v višjo skupino'. To pa je protizakonito, kajti odločba Centralne komisije velja samo za činovno razmerje po prevedbi, dočim velja za kesnejša napredovanja samo člen 117 uradniškega zakona, katerega nc more izpremeniti ne direkcija, ne ministrstvo in ne centralna komisija, nego samo plenum narodne skupščine.
Da se bomo lažje razumeli, navedem konkreten primer. V staležu sta dva uradnika 3. skupine II. kategorije, M. in L. Pred prevedbo na novi zakon je bil M. v statusu pred
L.	, če tudi je imel ta še enkrat toliko službenih let kakor M. Toda'M. je bil maturant in kot tak imel po takratnih predpisih prednost, zato je bilo to v redu. Ob prevedbi je prišel
M.	v 3., L. pa v 8. stopnjo osnovne plače, oba pa v 4. skupino II. kategorije. Zdaj je prišel L. do svoje pravice in višje plačilne stopnje, po našem mnenju bi moral priti tudi v statusu pred M., no po odločbi Centralne komisije spada tudi še po prevedbi! M. v statusu pred L. Zato je bilo tudi to v redu, dokler sta bila oba v 4. skupini. Toda nekega dne sta napredovala oba istočasno v 3. skupino. Od zdaj naprej pa ni v redu, kako sta uvrščena v stalež. Kajti odslej je pa stvar čisto jasna, ker sloni na jasni določbi uradniškega zakona. L. in M. sta si bila po skupini enaka (oba v 4. sk.), tudi dolgost službe v tej skupini je bila pri obeh enaka (od 1. IX. 1923 do 1. III. 1925), zato odloča pri prihodnjem imenovanju glede čina 3. točka člena 117 uradniškega zakona, namreč dolgost službe, ki šteje za napredovanje. M. ima 9, L pa 23 vštevnih službenih let, zato je uvrstitev M. pred L. nepravilna in nasprotna jaisniim določilom zakona. Takih napak je polno, zlasti na strani 15. Da ne bo kdo mislil, da trdim vse to brez osnove ali da ne tomačim pravilno zakona, naj povem, da mi je znano pozitivno rešenje ministrstva v neki slični zadevi, kjer je ministrstvo odločilo, da se ravna čin med uradniki, ki istočasno napredujejo v višjo skupino, po službenih letih.
Zdi se mi, da so prizadeti krogi1 pri nas tudi že to izprevideli, zato so začeli drugače delati. Za tiste ljudi, katere se hoče imeti
vedno spredaj v staležu (maturanti), gre 14 dni prej, kakor za ostale, predlog na ministrstvo za napredovanje. Ce imata napredovati 2 uradnika, katerih eden ima 10, drugi pa 20 let službe, bo v slučaju istočasnega napredovanja v višjo skupino ta z 20 leti v staležu pred onim z 10 leti, če tudi je bil ta doslej pred lonim. Ce pa hoče njihova službena oblast, da ostane ta z 10 leti še nadalje v statusu pred onim z 20 leti, obide smisel zakona na ta način, da predlaga oziroma imenuje onega z 10 leti par dni ali tednov poprej v višjo skupino, kakor onega z 20 leti.
Nasplošno je knjiga »Stalež osebja« lično delo, ki dela čast direkciji in onim, ki so ga sestavili, kar se ni zgodilo brez velikega truda. Želeli bj, da bi bil tisk bolj stisnjen, tako da bi bila brošura ožja in s tem priroč-nejša. Skoda, da ni v knjigi tudi predstojnikov pošt III. razreda, kajti laik si mora misliti, da so v Sloveniji pri pošti samo ti uslužbenci, ki so v tej brošuri napisani. Pri tako obširnem delu s tolikimi številkami se pač mi čuditi, da so se vrinile tiskovne pomote. Če jih nekaj omenim, naj se ne smatra to za kritiko dela, ki smo ga s tako* nestrpnostjo pričakovali in s toliko hvaležnostjo sprejeli, nega kot dobrohotno opozorilo, da se te napake v prihodnji izdaji popravijo.
Pisca tega članka so napravili za 4 mesece mlajšega, kakor je v resnici. Ponekod rojstno ime ni pravo (str. 6), eden ga sploh nima (str. 38). Pri štirih uradnikih na strani 15 službeni kraj ni pravilno označen. Neka pripravnica II. kateg. je izpuščena, tako v seznamu, kakor v kazalu. Slovensko se piše pravilno Karel in ne Karol. Mesto oznake Wien, Graz itd. bi rajši pisal Dunaj, Gradec itd.', zlasti, če pišem po drugi strani Trst, Pazin itd.
Gotovo je še več pogreškov, toda, kakor že rečeno, to ne zmanjša cene tega odličnega dela. Pričakujemo, da bo direkcija to delo nadaljevala in ga tudi v bodoče izdajala, in sicer še v popolnejši in obširnejši obliki.
Joja.
Važne rešitve Centralne komisije za izvršitev in tolmačenje uradniškega zakona.
(Dalje.)
Službenici, koji su pre stupanja novog Zakona o činovnicima u život imali više od 3 godine službe, a u momentu stupanja na snagu novog zakona nisu bili u državnoj službi, pa docnije u nju ponovo stupe, mogu biti primljeni kao stalni. Stepen osnovne plate računa im se prema broju godina službe, koja im se po novom zakonu računa za kretanje po stepenima osnovne plate.
117. Na pitanje: da li dodatci na decu iz čl. 149, Zakona o činovnicima pripada i poro-ricama penzionera, koji su uživali penziju po starim propisima, a čijem porodicama, pošto oni umru posle stupanja na snagu novog Zakona, pripada porodična penzija po novom Zakonu a po njegovoj penziji Komisija je mišljenja, da porodicama, kojima se porodična penzija odred-juje po odredbama novoga Zakona, pripadaju i dodatci na decu iz čl. 149. novog Zakona, jer ti dodatci čine sastavni deo porodičnih penzij-skih prinadležnosti novog Zakona, pa tu ne igra nikakvu ulogu okolnost ,što se penzija odmeruje po penziji, koju je otac porodice imao po starom Zakonu.
18. Na pitanje Ministarstva Prosvete, Br. 23.050, koja su to lica, za koje neženjeni službenici dobijaju punu stanarinu, kad žive u kućnoj zajednici sa njima, i imaju dužnost zakonskog izdržavanja istih, Komisija je mišljenja, da se pitanje, pokrenuto ovim aktom Ministarstva Prosvete, ima da reši po propisima gradjanskog zakonika, koji važi u oblasti, u kojoj dotični službenik služi.
19.	Na pitanje Ministarstva Narodnog Zdravlja Br. 30.781, da li se zakletva, koja je propisana čl. 88. Zakona o činovnicima, polaže pred sveštenikom, i ako se polaže, kako ima da se postupi u pogledu svešteničkog honorara i troškova, koje bi sveštenik imao prilikom vršenja ove dužnosti, naročito kad nema sveštenika u mestu, gde se zakletva polaže, nego se on mora pozvati iz kog udaljenijeg mesta, Komisija je dala ovo mišljenje: Po odredbi čl. 88. Zakona o činovnicima i ostalim drž. služb, gradj. reda, zakletva polaže se samo pred starešinom nadie-štva, pošto Zakon nigde ne predvklja izrično i prisustvo sveštenika, te prema tome zakletva se ima obavili bez prisustva sveštenika.
20.	Na pitanje Ministarstva Pravde, Br. 58.,354, da li se u jednom konkretnom slučaju ima smatrati, da je u smislu Zakona regulisao vojnu dužnost službenik, koji je bivši nekoliko godina dobrovoljac posle rala pošao, da odsluži rok, ali ga je posle tri meseca prekinuo, pa pošto ga je komanda pozvala, da ga produži, i ako je pre toga od iste komande dobio ispravu o raspore-djenju za rez. peš. narednika, pa mu je nadležna službena vlast naredila, neka reguliše vojnu dužnost, jer će ga inače odpustiti, našlo mu je nadležna vojna vlast dala privremeno odsustvo do isteka ostatka redovnog roka, Komisija je mišljenja, da je laj službenik regulisao svoju vojnu dužnost, jer Zakon o činovnicima i ne misli na faktičko odsluženje redovnog roka već se zadovoljava time, da službenik dokaže, da je on sa nadležnom vojnom vlašću stupio u vezu i raspravio pitanje o izvršenju zakonite vojne dužnosti, bez obzira, na koji je način on to učinio.
21.	Po zahtevu Ministarstva Pravde pokrenuta su pitanja: a) kako se po čl. 239. činovničkog zakona ima razumeti »Zakonski broj godina« — da li po novom ili po starom zakonu — Komisija je mišljenja: Zakon novi je stupio na snagu 1. septembra 1923. godine, pa se za to svaki slučaj, koji se pojavi posle 1. septembra, a nije postavljen naročiti izuzetak, ima prosuditi po novom Zakonu. Kako u 51. 239. Zak. o činovnicima nije rešeno, da se ovde pod »zakonski broj godina« ima razumeti br. godina po starom zakonu, jasno je, da se ima razumeti po novom, jer je taj slučaj nastupio posle 1. septembra 1923. god., kad je već »zakonski broj godina« bio ona], koji novi zakon predvidja.
b) je li »zakonski broj godina« po čl. 239 čin. zak.: potpunih efektivnih, 35 godina ili 34 godina 6 . meseci i i dan, prema čl. 140. Zakona, Komisija je mišljenja, da se p od »zakon ski m brojem godina« ima da razume potpunih, efektivnih 35 godina, jer Zakon u čl. 139. propisuje, da »na punu penziju državni službenik stiče pravo posle 35 godina službe«, pa s toga, kad god zakon taj broj godina postavlja kao naročiti uslov, kao što je slučaj u čl. 239. ili u čl. 141. Zak., posled nji stav misli se na efektivni broj, a ne na način sračunavanja predvidjen u drugom stavu čl. 140. Zakona, koja dolazi u obzir tek, pošto je pala odluka o penzionisanju, a da li treba u opšte da padne (čl. 141), ili da li će, da padne sa posledi-com uživanja penzije po starom ili po novom Zakonu (čl. 239), to je odluka, koja zavisi od uslova, da li je službenik faktičko navršio 35 godina službe. Tu se dakle broj od 35 godina javlja u drugoj ulozi, nego li u drugom stavu čl. 140., pa se nanj odredba toga člana ne može primeniti.
(Konec prih.)
Najcenejši nakup
O l > 1 O lü
vam nudi	6,
Jos. Rojina, Ljubljana.
Nekdaj in sedaj.
Do strašne svetovne viajske smo državni uslužbenci! udobno živeli. S plačo snx» krili izdatke za stanovanje, hrano in obleko in ostallo nam je še zmeraj nekaj kron za zabave, izlete in veselice. Ljubitelj lepih povesti in leposlovnih časopisov si je z lahkoto kupoval knjig in uredništva leposlovnih časopisov in revij so imela razmeroma največ naročnikov
v uradniških krogih.. Državni uslužbenec je bil, kakor rečeno, dobro situiran in vsled tega je povsod užival ugled in spoštovanje, saj »le petica dći ime sloveče« in »človek toliko velja, kar plača.« Svetovna vojska nam je vse te ugodnosti vzela. Zaradi dragih živil je plača zadostovala jedva za stanovanje in pičlo prehrano, za obleko, da ne govorim o drugih predvojnih udobnostih, pa ni ostalo niti ficka. Državni uslužbenec se je pogrezal vedno v večjo bedo in pomanjkanje in s tem je zaporedoma padal njegov ugled v javnem življenju.
Kakšno je bilo naše veselje ob prevratu! Do solz radostno ginjeni in navdušeni smo se udeleževali vseh narodnih manifestacij. Z največjim zaupanjem smo pričakovali lepših časov pod svobodnim solncem. In z ozirom na to smo z nezmanjšanim veseljem in vestnostjo izvrševali stanovske svoje dolžnosti, pa tiho in vdano prenašali križe in težave povojne dobe.
Lep kakor spev angelskih zborov se nam je zdel glas iz Beograda, da se pripravlja uradniški zakon, ki bo zasigural državnim uslužbencem udobno življenje.
Ro daljšem, težkem pričakovnju smo res dočakali službeno pragmatiko. Ali, Bože mili, kakšna gorostasna prevara!
Izmed vseh državnih nameščencev je uradniški zakon samo nekaterim v prid. Bilo je pač veliko poklicanih, a malo izvoljenih. In med izvoljenimi so samo častniki, ministri in državni podtajniki. Za vso ostalo, na tisoče in tisoče broječo množico obubožanih, izstradanih, raztrganih državnih uslužbencev je bil uradniški zakon po mačehinsko zgrajen.
Plače, ki jo prejema dandanes državni uslužbenec, so krivične in smešno nizke, ako jih primerjamo z ministrskimi.
Nadaljna velika hiba uradniškega zakona je ta, da je tako silno režimski. Z žalostjo smo opazovali, da so se vse redukcije in premeščanja državnih uslužbencev izvršila doslej po največ iz strankarskih razlogov.
Minister vlada neposredno nad uradniki, tega lahko na vso moč pritiska, drugega pa brez dejanskih zaslug povzdiguje od časti do časti. V ministrovih rokah je tudi tako imenovani »strokovni svet«, ki1 je v istini samo krinka za ministrovo samovoljnost. Z njegovo pomočjo minister tega ali onega uradnika, ki se je »z dotedanjim .strokovnimi svojim delom odlikoval« lahko oproti strokovne izkušnje, pa ga lepo dvigne v višjo skupino. Jasno je, da so in bodo teh ugodnosti deležni samo ministrski ljubljenci.
Pa tudi sestava kvalifikacijske komisije je vseskozi v ministrovih rokah ter so se torej tudi tukaj odprla vrata neomejeni zlorabi in protekcionizmu.
Uradniški zakon kaže nadalje veliko napako v tem, da je ustvaril poseben privilegiran razred ministrov in državnih podtajnikov. Ta gospoda so državni uradniki samo v onih rečeh, ki se tičejo denarja, to je pri določbah glede plač, doklad, pokojnin, službenih let itd. Vsi drugi paragrafi za nje tako-rekoč ne obstoje. Brez faktične odgovornosti in kazni ter kljub ustavi in zakonu lahko delajo državi in državljanom škodo, ne da bi se jim bito treba bati, da bodo obtoženi, nikar še obsojeni. Nenavadno visoke plače in Pokojnine, niso' upravičene in — kakor pravi srbski publicist Prodanovič — tudi pohuj-šljive.
Ker ima edino minister pravico, staviti uradnike pred disciplinarno sodišče, je stalnost službe celo po preteku treh let samo navidezna. Vsakokratni režim loči vse uradnike na »naše« in »vaše«.
Kako tako stanje izpodjeda disciplino v uradniških vrstah in kakšna škoda bo v tem za državo, si je lahko misliti.
Naposled je pa Itudi strokovna kvalifikacija, o kateri zakon govori, sama fraza. Koliko uradnikov je že doseglo odlično mesto brez izkušnje!
Določba čl. 4 je kršenje čl. 12 ustave in izraz težnje, da se državni uradniki degradirajo in prisilijo v službo ražimskih slug, ki jim ne gre pravica do svobode vesti in prepričanja.
Velike so torej hibe uradniškega zakona in zato je nujno potrebna njegova temeljita revizija, da se čim preje odpravijo krivice, ki jih prizadeva ta zakon državnim uslužbencem! Kažemo na 'te hibe v nadi, da bo že sedanja vlada ite nedostatke odpravila. To bi bil naj večji korak do konsolidacije naše države.
Orsanizatorično gibanje.
Članarina za Sekcijo.
Bliža ise četrto in zadnje četrtletje tek, leta. Vsalk član, ki dolguje članarino bodisli za eno ali več četrtletij, prejme v začetku tek. meseca opomin s položnico, koliko Ijc že plačano in koliko še dolguje do konca tek. leta. Člane in članice opozarjamo tem potom, da store svojo sveto dolžnost im poravnajo zaostanke na članarini zanesljivo najdalje do meseca decembra. Red je lepa čednost, ki naj diči vsakega uradnika. Koliko dela, časa in stroškov bi prihranili, ako bi to vsakdo upošteval, so pa žal nekateri, ki se na dva, tri ali več opominov nič ne zmenijo. Taki člani ne morejo biti dobri uradniki, niti niso dobri tovariši. Sicer je teh med uradniki le ena desetorica in še ti iz vrst gmotno boljših višjih položajev, ki menijo, da ničesar več ne potrebujejo. Večiji odstotek neorganiziranih je iz vrst uradniških zvaničnikov, služiteljev in dirtev-ničarjev, tudi' ti naj pristopijo do zadnjega. Po-siovačev je organiziranjih nekaj |nad polovico, njihovi prispevki mesečno 2 Din so pa tako malenkostmi, da jih vsakdo zmore. Ako poslovači ne pokažejo več zaaiimamja, jlim bode prosto dano, da se sami organizirajo ali pa ostanejo neorganizirani. Ko bi kdo slučaj no ne imel društvene položnice, naj se posluži položnic brez naslova, ki jih ima vsaka pošta v zalogi. Naša čekov. štev. je 11.761. iNerabljeme polažmlice ne zametujte, nego nam jih vrnite, da jih porabimo drugje. Hvala bodi izrečena članom, ki radi in točno plačujejo predpisiano ičlamarlno. Posebna hvala našim zavednim poverjenikom, ki so se potrudili v svojem delokrogu pni ves ti z malimi izjemami prav vse p. t. uradništvo v tabor organizacij e.
Ta apel naj vzdrami vse zaostale. Za vzgled naj nam bo oblastna organizacija Split iz kršne Dalmacije, kjer je organiziran slednji od naj višjega uradnika do zadnjega služitelja.
Blagajnik Sekcije ptč. činovnikov.
To in ono.
Slovo od tov. Jerška. (Poduradnik Avgust Jeršek, zaslužni član, bivši predsednik in dolgoletni odbornik »Osrednjega društva nižjih poštnih Uslužbencev« se je po 35 službenih letih in po dolgoletnem uspešnem udejstvovanju v svoji stanovski organizaciji umakniti v zasluženi pokoj. »Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za (Slovenijo« je priredilo dne 8. avgusta t. 1. v gostilni tov. Bončarja intimen družabni večer, na katerem se je poslovilo društvo od svojega zaslužnega člana, tukajšnji nižji uslužbenci pa od dragega jim stanovskega tovariša in prijatelja. Tov. Gruden, Martinšek, Cer-golj, Keršovan in Apih so se na tem večeru z lepimi in izbranimi besedami, prežetimi iskrenega prijateljstva in hvaležnosti, poslovili od sivolasega tovariša, ki je vkljub visoki starosti še vedno zdrav in čil po duhu jm po telesu. Vesten v službi, vesel v družbi, vzoren družinski oče, iskren prijatelj in nesebičen društven delavec, to je karakterizacija tov. Jerška. Tov. Gruden se mu je v imenu društva zahvalil za vse, kar je storil zanj in za svoje tovariše ter mu izročil z lepim primernim nagovorom darilo stanovskih tovarišev, s srebrom okovano palico. — Marljivemu tovarišu Jeršku želimo tudi mi, da bi naj dolgo užival to zasluženo plačilo. (Op. ur.)
Himen. Poročil se je tov. Rajko Koritzky, poštni uradnik H./4. kat. na pošti Ljubljana 1 z gdč. Boco v o iz Ljubljane. Priljubljenemu družabniku iskreno čestitamo.
Seja širšega odbora Zveze se v septembru ni mogla vršiti. Ker je par delegatov na dopustu, eden pa premeščen, bi bilo gotovo, da bi bila seja še manj sklepčna, 'kakor dosedanje. Seja bo- 9. oktobra, to je takoj, kadar ima predsedstvo Zveze upanje, da bo dovolj delegatov navzočih. Delegati prejmejo poleg tega še pismena povabila, kakor običajno. — Predsednik.
Pripravniški izpiti. Odredba štev. 230 v direkcij skih okrožnicah XXXIII/1925 naj ne vzame pripravnikom vsega upanja. Odlok ministrstva datira že od 2. julija t. 1., ko jo bil še prejšnji šef ministrstva, takrat smo pa itak vedeli, da je vse zaman. Zdaj pa je nov minister in dva nova člana strokovnega sveta, najhujši nasprotnik je pa upokojen. Zato še ni izrečena zadnja beseda o pripravniških izpitih.
Kadrski rok se ne šteje tistim, ki so stopili v poštno službo po 32. letu starosti. Tako je odredilo ptt. ministrstvo, sklicujoč se na čl. 137, 1. odstavek urad. zakona. Proti tej odločbi se prizadeti lahko pritožijo na Državni svet, vendar pa za uspeh te pritožbe ne moremo jamčiti.
Prevedba v III. kategorijo. Z novim budžet-nim letom bodo prevedeni vsi zvaničniki, ki so si pridobili kvalifikacijo za to, v IH. kategorijo. Pred novim proračunom je prevedba nemogoča in so vse prošnje ter intervencije pri direkciji glede tega brezuspešne.
Komisija za oceno pripravnikov II. kat. je predlagala okrog 30 pripravnikov v začasnem svojstvu za imenovanje stalnim pripravnikom, s čimer zadobe pravico do avtomatičnega napredovanja v višje plačilne stopnje in pravico do polne položajne plače.
Sladkosti ambulančnih uradnikov. Ambulanč-ni uradniki nimajo samo silno naporno, temveč tudi zelo nevarno službo. Tako čitamo v čeških časnikih, da sta 27, avgusta t. 1. v Prlznu trčila skupaj dva vlaka. Pri tem je bil najhuje poškodovan voz ambulančrae iplošte PlzernPraga 8K Streha in zadnja stena ste bili zdrobljeni, z eno besedo: iz ambulance je nastala razvalina. V rečeni ambulanci so imeli službo adjunkt Težky, adjunkt Schreiner, oficial Horak ter služabnika Jiranek in Rezek. Sam čudež je bil, da se ni noben izmed njih poškodoval smrtno. Razen ad-junkta Težkega so bili pač vsi več ali manj poškodovani. Sreča je bila, da niso še začeli delati. Ce bi zadela vlaka drug v drugega pol ure kes-neje, bi bila posledica vse bolj žalostna.
Ponarejanje zneskov na poštnih nakaznicah.
Kakor je razvidno iz dela »Die Kriminalität bel der Post«, se še vedno zgodi, da razni sleparji ponarejajo vsote na poste restante glasečih se nakaznicah. Ker se to sleparjem največkrat posreči, zato se daje v poštnem strokovnem listu nemški poštni upfravi naslednji 'dober nasvet: Poštne nakaznice, katere se glase poste restante, morajo ležati v blagajnici, kjer ise izplačujejo. Če se naslovnik legitimira, mu uradnik da nakaznico, da jo v njegovi navzočnosti podpiše, na kar mu jo izplača. Nikakor pa ne sme prejemnik vzeti nakaznico s seboj, da bi pozneje dvignil denar. Ako želi, da bi se mu kesneje nakazana vsota izplačala, ostane nakaznica i v tem primeru na pošti. Naslovnik poste restante nakaznice jo dobi samo za toliko časa v roke, da jo podpiše ter je na ta način onemogočena vsaka zloraba.
Nova službena pragmatika za železničarje.
Iz avtentičnih virov smo zvedeli, da je v ministrstvu za promet dovršen nov zakonski načrt zakona za železničarje, ki bo sprejet v bodočem zasedanju parlamenta, to je po 20. oktobru t. 1. ter pride baje med prvimii predlogi na vrsto. — Železničarji dobe tedaj novo pragmati-
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	63
ko! Izpolnila se jim bo njihova želja, saj pa je tudi sedanji zakon res še slabši od onega za državno uradništvo in še bolj pomanjkljiv. Novega načrta žal sedaj nismo mogli dobiti v roke, dobimo pa ga prihodnje dni. Zato sedaj ne moremo izreči nikake kritike, pač pa se bomo pečali z novim projektom kesneje. Kolikor smo mogli dobiti informacij doslej, bo tudi ta zakon, če ga vlada ne bo izpremenila, jako živo vrezal v meso naših železničarjev. So menda v njem Sieni, ki jemljejo železničarju še to, kar je imel doslej, skratka: o dmokratizmu avtorji niso imeli duha, še manj pa smisla, izajemalii so vse »dobrote« za novi zakon iz sklede ogabnega reakcionarstva.
Pač pa kaže zakon eno dobro, to je, da regulira avtomatične plače, ki izkazujejo v primeri s prejemki po sedanji pragmatiki, precejšen plus.
Seveda vse to pokvari baje zopet 'drugi člen, ki govori »o določevanju in izplačevanju draginj-skih doklad«, če je za to dana potreba. — Značilno je pri novem načrtu tudi to, da izključuje vsako upoštevanje položajev, doseženih po sedanjem zakonu, ampak da določa razvrstitev po stanju, ko je sedanji zakon stopil v veljavo, to je po stanju od 1. sept. 1923 ali na podlagi starih činov. Ta novi načrt sedanji zakon kratkomalo preide oziroma ga ne upošteva. Dolga pavza bo to! — Zakonski načrt je izdelan brez sodelo-
vanja strokovnih organizacij, ki so baje šele sedaj dobile migljaj ma te nove dogodke, ker je vse mislilo, da od bivšega ministra Sušnika določena komisija ne ekstistira več.
Ni izključeno, da dobimo tudi mi v kratkem drugo revizijo uradniškega zakona, kajti tudi za to je bila določena komisija istočasno, kakor za železničarje. Zato je treba, da smo oprezni in na braniku za naše pravice.
Za »Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani« Izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek v Ljubljani.
Ljubljonsko gradbena družba iu.
UDBLJANA, Rimska cesta 13, telefon 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohi&tvo»
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Veletrgovina
R. Stermecki, Celje
pošlje ilustrovani cenik (čez 1000 slik)
• zastonj!
Usek član .„Zuezc" bedi naročnik,postnega glasnike*
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	f22
Za nakup vseh pisarnlfiklh In šolskih potrebščin priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1, Sv. Petra c. 26.
Konfekoijaka tovarna
FRAN DERENOA & CIE., Liubljana.
CENTRALA:	Poštno-hran. račun 10563. PRODAJALNA:
Emonska cesta 8.	Brzojavi: Derenda.	Erjavčeva cesta 2.
313	Telefon Interurban	249
Lastna novo-zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseh vrst uniform. — Prodaja svoje lastne Izdelke po izredno znižanih konkurenčnih cenah tudi na drobno v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 {nasproti Dramskega gledališča). Vsem državnim stalno nameščenim uradnikom in uslužbencem proti primerni garanciji tudi na obroke. — Oglejte sl našo bogato zalogo In prepričajte se o brezhibni prvovrstni ročni Izdelavi in nizkih cenah.
„Z O R A«
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikaneka strojna, mazil-na in oilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro palico, žveplo itd.
Prometni zavod za premog
.............d. d. v Ljubljani .........................
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, prvo nadstropje.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Tvornica dežnikov
I Mllfl l<t UUBL3ANA,
ka I	Mestni trs številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Hotliii Uaržunnsti klobuki,
kakor tudi filci v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah pri
= MINKI HORVAT ™
modistka
Ljubljana, Stari trs štev. 21.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Slouenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
0b	v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000*— Rezerve	Din 1.500,000'—
Podružnici:	Ljutomer, Doijna Lendava
Afllljacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10.000.000 — SE PRIPOROČA ZA VSE BAN	Centrala: UUBL3ANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst IČNE POSLE	Agencija: Logatec	SE PRIPOR	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 OČA ZA VSE BANČNE POSLE