PolitiSni shod na Slatini. Polit shcd na Slattni in občai zbor kat. polit. druStva se je izvrstno obnesel. Zbirališče je bilo natlačeao polno. Udeležencev je bilo okoli 300. Predsednik, gosp. ViBko Žurman, pczdravi vse navzoče in otvpri občni zbor. Z vsklikom se izvolijo stari odborniki katol. polit. društva: Vinko in Jan. Žurman, Martin Debelak, Matija Fiibrer, Tomaž Coriia, Martin Drofenik, Matej KoSak, Miha Plemenitaš ia J. Jaažekovič. — Nad eao uro je dovrSeao govoril g. poslaaec dr. Jurtela. Pohvalil je lepo slogo volilaih mož rogaskega okraja za časa zadajih deželaozborskih volitev. Potem je aadrobno razlagal za Sloveace prežalostne razmere v štajerskem deželnem zboru ter vzroke, zakaj so slov. poslaaci zopet vstopili v deželai zbor. NemSki poslanci so jih sovražili in zasmehovali. Slov. poslanci aiti kakega predlcga niso mogli staviti, ker je za stavIjenje predloga v deželnem zboru putreba deset poslaacev, v odsekih pa v«?j dva; aaSih poslancev je samo osem, v odsekih pa komaj po edea, aemški poslaaci pa aiso hoteli podpirati naSih predlogo*. Obstruirati niso mogli, preraalo jih je, da bi osemkrat veCjo večiao strahovali. Zato so rajši ostali doma. Eo pa je v deželnem zboru prišla aa vrsto volilaa preosBova, bilo se je silno bati, da ne bi kje večiaa skovala Sloveacem Se bo!j krivičnega volilnega reda. V tem Irefiutku aaši poslanci aiso smeli ostati doma, morali so iti v cgcaj proti BemSki aakaai. Nepričakovaao so aašli zaveznike pri dveh doslej Slcvencem soyražBih aemSkih straakah, in so dosegli, da bodo odslei Sloveaci imeli v deželnem zboru deset poslaBcev. H koacu je še gospod poslanec našteval maoge krivice, ki se gode Sloveacem aa Spodajem Štajerskem s posebaim ozirom aa krivičao vaidelitev pcdpor viaogradaikom v d3Barju ia v trtah. Opomiajal je poslušalce, naj se pridno učijo mcdrega gospodarstva ia aai pridno delajo, da si povzdignejo svoje blagostaaje, kajti iz Gradea aimajo veliko pričakovati. Vsem zborovalcem se je brala iz obraza hvaležaost za te očetovske besede, katerim je sledilo burao odobravanjev Potem je aeutrudljivi g. drž. ia dež. poslaBec Žičkar v poljadiiem govoru slikal vibarae, neplodae čase v državaem zboru. Omeajal je hudi boj za sloveasko-Bemško gimaaziio v Celiu, kateri 3e ni končan. NaSteval je velike koristi okr. kmetiiskih zadrug, ako se bodo poatavao yoeljale po vsej državi. Take zadruge bodo potem pcSiljale še svoje posebne poslance v razae zastope, v deželni ia državai zbor. Razpravljal je uradaisko vpraSaaje ia kazal, kako vlada slovenske uradaike in slovensko uradovanje na Sloveask. Štajerskem povsod zatira ter si š tem daja žalostno spričevalo modrosti ia pravičBosti. Bičal je nadalje za celo Avstrijo pogubonosao viasko pogodbo z Itaiijo, od kode? se sme po 100 hl vina po mali cariai 3 gld uvažati k nam, dočim se je Se pred 12 leti moralo plačati 20 gld od 100 hl. Toliko 86 naj plačuje tudi zaaaprej, potem se ae bo uvažalo toliko tujega vina, in aaSemu vinu bo cena pcskočila. Razpravljal je Se aaSo aarodao enakopravnoBt, ki je samo aa papirju, zato ni mlru v Avstriji. Prisrčni govor je bil sprejet z veliko hvaležBOstjo, katera se je pokazala v hrupaem ploskaaju in odobravanju. Poučna razprava o viaoreji se je vsled pomanjkaaja časa morala preložiti. SledBjič so se sprejele sledeče resoiacije: 1. Poslanci Baj delajo na to, da se ustaaove na ljudskih Solah posebni tečaji za strokovao izobrazbo kmetskega stanu, vsled česar bi se lahko opastilo 7. ia 8. Solsko leto. 2. Skrbe naj, da se celjska sloveasko-nemska gimnazija razSiri v viSjo. 3. Pritiskajo naj aa vlado, da čira preje oživotvori okrajae kmetijske zadrage, ki bi tudi lahko prevzele slrokovEo izobrazbo kmetskega staan. 4. Skrbe aaj nam z% slovenske uradaike, kajti nemSki aas sovražijo ia ae razamejo, se redao blamirajo, aam pa redno škodujejo. 5. Začao aaj energičao akcijo za odpravo viaske klavzule.