Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din I/.haja vsak petck ob 14. — Naročnina znuša nicscčno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 din — Uredništvo: Celje, Strossmaycrjeva ulica štcv. 1, priiličjc, dcsno; uprava: levo — Telefon 5tev. 65 — Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v LJubljaiii Stev. 10.C66 Leto XX». Celje, pefefr 6. septembra 1940 Štev. 37. Naš mladi krall V petck 6. t. m. dopolni Nj. Vel. kralj Peter II- sedemnajsto leto svojega živ- ljenja. Čeprav je ta ' življenjska pot kratltia, je naš mladi kralj preživel po- leg svojih roditeljev 11 srečnih let kot preftttolonaslednik, 6 težkih fai napornih let pat po tragični smrti svojega očeta krtalja Aleksiandra kot mladoleten kralj. Danes loči mljadega kralja. Petra II. sa- mo še eno leto od dne, ko bo prevzel kraljevskto oblast in se obenem znašel pred težkiroi dolžnostmi in velikimi od- Kovornostmi vladarja 'kraljevine Jugo- siavije. Rcjstni dan našcga mladega kralja je juLoslovenski niarodni praznik. Ta dan je obenem silmbol velikepi spomina na kfalja Zediniteljia, čigar mučeniška smrt je ustvassila v duši naroda še ple- menitejšo Ijubezen do mJadoletnega, si- na - kralja. Zato napolnjuje letošnji rojstni dan našega kralja bolj kot kdaj koli z velUdm veseljem ves jugosloven- ski narod, ki vidi v svojem mladem kralju porcštvo svoje srečnejše bodoč- nostl. Nj. Vel. kralj Peter II. je danes v vsakem pogledu Jzrcdno intell^enten, nadarjen in odlično šolan mladenič. Iz njcgovc osebnosti veje siila dusevnega in telesnega zdravja. V njegovih očeh, mislih, oboutjih, dejsinjih in v vsem nje- govem vedenju ne čutimo več dečka. V njom vklimo že osebn.o^L kralja, ki se poiaffoma in kropko razvija in fepopol- njuje na široki, zdravi in pravi življenj. ski poti. S tem razvojem postaja naš mJiadi kralj vsak dan večja nada in po- nos svoje države in svojega naHoda. Svoji materi Nj. Vel. kraljiei Mariji je Nj. ^el. Itralj Peter II, vzoren sin. V ljubezni in razumevanju svojega sina je našia našs. kraljica ogromno uteho v svoji veliki boli. Kraljico-mater in sina- kralja družijo globoka ljubezen, prJsrc- no prijateJjstvo in iskreno spoštovanje. Ta rasna odlika in tradicija odlikujeta našega mladc\L?a kralja v največji meri. Svojima mladima bratoma je kralj Pe- ter II. vee nego brat. On je njun učitelj in vzornik. Staini stiki z Nj. Vis. kne- zom namestnikom Pavlom nudijo mla- demu knalju priliko, da se okoristi z državniškimi izkustvi, znanjem in umet- niškim izoblikovanjem. Skratka, mltuli kralj je radost svoje rodbine. Kojstni tlan našej;a mladega kralja je najprimornejši dan, da si predočimo svojo vreliko dolžnost 3n odgovomost napram s^ojemu kralju In samim sebi. Sreča, napredek in boljša bodočnost naše^a nar^da. za\isijo od tesnega sode- lovanja kralja in iiaroda in njune^a skupnega vsmerjevanja in dopolnjeva- nja. Oez letio dni bo postal kralj Pe- ter II. polnoleten in bo prevzel kraljev- sko oblast. MlatleRa. kralja vseskozi pre- veva cut od.;;X)vornosti, da se* čLm bolje priprave za službo svojemu narodu in za dolžniosti naivdnega kralja. Na :taši zemlji ni bil vladar nikoli postavljen pred tako težko dolžnost in tako veliko odKovo.rn.ost. Kralj bo prevzel na svoje mlade rame kot nasledstvo veliko drža- vo, veejo od Dusanove^a earst\a, in velik naroa ne morejo več nositi. Naj slede besedam in obljubam deja- nja, pa bo prav! Tedaj homo tudi mi radi priaaiali, da se vodi v Celju politi- ka, ki ima čuta in smisla za široke sloje prebivaletva. Voina stop? v odlotilno razdobie Madžarska dobi severno pofovlco Transilvanije — Teiefc nottanji poloiaj v Rumuniji - Poskušen atentat na rumun- Mkega kralja — Odstop rumunske vlacfe — Pred zasedbo južne Dobrudže po Bolgariji — HiSlerjev govor - Dafefto- sežen vojaški dogovor med Anglißo In Združenimi državami Veliki Betalski napadi na Anglijo in Nemčijo Dunajska konferenca zunanjih mini- strov Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske se je v petek končala z raz- sodbo nemskesa in italijanskega zuna- njcK» mmisti-a, po kateri mora Rumu- nija odstopiti Madžarski severno polo- vico Transilvanije in odstopljeno ozem- lje izprazniti v 14 dneli. Rumunski kron- ski svet je sprejel to razsodbo. Nemeija in Italija sta prevzelj jamstvo za nedo- takljivost novih rumunskih mej. Nova rumunsko-nuulžarska meja krene / do- sedanje meje jugozapadno od Salonte in grc v severovzhodni smeri ter teče kakih 10 km ju^ovzhodno od Oradea Mare (Veliki Varadin), ki pripade Mad- žarski. Nato Lrfi mejna črta v vzhodni smei'i nejwsredno južno od železniške proge Oradea Mare—Cluj (Kološvar), ki prav tako pripade Madžarski .Od tod potKdo pa pravi to? Nasprotno! Mi še vedno hodimo v cerkev. Ampak v Mlice. Pa tudi tarn nas grdo gledajo.« »Pa bodite vendar pametni...« »Pametni, pametni; kdo pa je be- dast! Kaj? Hudo je pač edino, da we moremo svojih mrtvih prav po kršcan- sko spraviti. Tamle nekoč sem pokopal Štev. 87. »NOVA DOBA« 6. IX. 1940 Stran 3. Politika Zdravi nacionalizem V beograjskem »Napredu« čilamo: Zdravi nacionalizem ne prepoveduje samo, da se iz ideoloskih razlogov in interesov vodi zunanja politika, ki bi žrt- vovala svobodo naroda, temveč tudi zahteva, da vsak narod stremi za tem, da bo svoboden tudi v tem smislu, da si ibo po svoji volji usvojil eno ali drugo politično obliko. Zmhteve Netncev v Sloveniji Kakor poroča novosadski »Deutsches Volksblatt«, so zastopniki »Ku'lturbun- da« izročili pomočniku prosvetnega mi- nistra spomenico nemških staršev iz no- vomeškega, črnomeljskega in kočevske- ga sreza, v kateri zahtevajo otvoritev nemških razredov na nekatcrih šolah v omenjenih srezih. List pripominja, da so pokazali v prosvetnem ministrstvu mnogo razumevanja za to zahtevo in da pričakujejo zadovoljivo rešitev iz- ročene prošnje. Ka§ /e treba sioriti? Na to vprašanjc odgovarja bco&raj- ski »Napred«: Proti profitarskim zahtevam razvija- ti v nasem narodu zadružni duh, čigar vrednost je v moralnem in gospodar- skem pogledu neprecenljiva. Podpirati ustvarjanje in razvoj vseh oblik zadružništva, da bi narod brez verige posredovalcev, ki živijo na nje- gov račun, bolje in ceneje krili svoje potrebe. Tri/e „Prfzacfi" Po beograjskem »Privrednem pregle- du« posnemamo: »Nedavno je banovina Hrvatska usta- novila svojo priviligirano izvozno druž- bo »Pogod«, ki se bo bavila z onimi posli, s katerimi se v Beogradu bavi .»Prizad«. Kot razlog za ustanovitev te družbe navajajo, da Zagreb tudi kljub okolnosti, da so v »Prizadu« direktor in veeina uradnikov Hrvati, ni zadovo- ljen s to ustanovo in hoče imeti lastno izvozno ustanovo. Sedaj zahtevajo iz Ljubljane, da se ravno taka ustanova osnuje v Sloveniji. Slovenci ne zahtevajo tega zato, ker ni- äo zadovoljni s »Prizadom«, temveč ker je Zagreb dobil tako ustanovo. Tako bomo imeli tri »Prizade«, tri ustanove, ki se bodo bavile z izvozom, tri velike '*.*« aparate, tri kon- kurente na tujih tržiščih, tri procedure za privafcnc izvoznike, ki izvažajo bla- go itd. »¦¦¦»¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦»¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦j Naročajte „Novo dobo"! Slovak! na Madxarskem Kakor poroča »Slovak Press«, je cdi- ni slovaski tednik na Madžarskem, ki zastopa interese 600.000 Slovakov, ob- javil članek, v katerem zahteva za slo- dvanajst let starega nečaka. Pogreb je že sam žalostna reč. Strahota pa je bila čez nekaj dni, ko so. prišli žandarji ter smo morali mladiča izgrebsti in dra- gam prenesti. Na neposvečeno zemljo, ker med katoličani nas ne trpijo.« »Dobro, pogreb. Kaj pa krst, birma, poroka in tako naprej?« »O, krščujemo kar sami in tudi bir- mali bomo, ee bo treba. O, tisto pa. Saj smo verni kristjani.« »Cudno, čudno.« »Kaj čudno! Mi smo in ostanemo ka- toličani in prosimo vsak dan Boga, da bi nas rešil sramote.« »Ne bo vas. No, če ste že tako daleč, pa pojdite vsaj v kako drugo občestvo, da ne boste med nebom in zemljo viseli. Se sršeni so organizirani.« »Saj res, bili so že pri nas neki in so nas nagovarjali, da bi prestopili. Am- pak mi smo predobri katoličani.« »Strela, potem pa začnite hoditi v Poljake, da bo mir in red!« »A, jok; pokašljamo se na one, tarn v Poljakih! Mlice ali pa nič.« Raztolmačil je ves starinski bosenski gnb... * X- -X- Sedaj pa roko na srce. Jaz sem skro- men človek, ki živi brez hvale in slave. Ampak to mi morale priznati, da sem zadel vsaj nadpis tem vrstam, če je tudi vse drugo slabo. vaško narodno manjšino pravice, za- jamčene z besedami predsednlka mad- žarske vlade. Članek navaja med drjugim: »Slovak na Madžarskem vestno izpolnjuje svo- S je dolžnosti. Kadar koli prejme poziv, j odide brez vprašanja izvrševat vojaško j dolžnost. On respektira predpise obla- i stev, čeprav mu jih dostavljajo v ne- znanem jeziku. Manjšina mora imeti svoje pravice! Zahtevamo, da se sme slovaški peti, *moliti in pridigovati v vseh cerkvah, kjer so Slovaki, ker je Kristus rekel: Učite svoje narode! Za- htevamo, da se premestijo iz manjšin- skih krajcv takoj vsi duhovn'iki, ki ne znajo niti prečitati napisane pridige.« Clanek zahteva dalje slovaškc sole, suspendiranje učiteljev, ki prepovcdu- jcjo otrokem, da bi molili v slovaščini, in takojšen odpust uradnikcv, ki mad- žarizirajo imena nameščencev. Slovaš- kim društvom naj se dovoli njihovo de- lovanjc, dovoli naj se tudi uporaba slo- vaškega jezika v uradih v krajih, kjer je prebivalstvo pomešano itd. Sokolstvo v»Amerikl Na zletišču Sokolske župe Matuša Trenčinskega v mestu Bracnburnu je bil, kakor poroča »Sokolski glasnikr, nedavno zelo uspel savezni zlet slovaa- kega sokolstva iz Severne Amerikc, združen z raznimi tekmovanji. Poleg slovaških Sokolov so se udeležili zleta tudi številni jugoslovenski in češki So- koli iz Ameiike, kar je mnogo prlpomo- glo k boljšcmu medsebojnemu spozna- vanju. Udeležencev je bilo 15.000. Pri- reditvam je prisostvovalo ogromno šte- vilo prebivalstva. Med drugimi je govo- ril tudi dr. Jan Masaryk. Domaie vesti — Pov&anjc mininialnih mezd. Mini- strstvo za socialno politiko in narodno zdravje pripravlja spremembo uredbe o minimalnih mezdah. Po poročilih iz Beograda, bodo minimalne mezde v dr- žavi povišane. Ker lahko tudi bani zni- žajo odnosno zvišajo minimalne mezde za 10 odnosno 50%, se bo minimalna mezda za nekvalificirano delavstvo po- ne'kod dvignila najbrž do 4.50 na uro. Delavske organizacijc so zahtcvale večje .povišanjc minimalnih mczd. — Stevilo brezim'Hiiih dni se bo zni- žalo tako, da ostaneta samo četrtek in petek kot brezmesna dncva. — Podraž|te\ ma.sti in svinjäkega me^a v Zagvebu. Odbor za kontrolo cen v Zagrebu je z veljavnostjo od 28. av- gusta določil prodajno ceno svežega svinjskega mesa na 17 do 26 din, za mast pa 24 din. Do tega povišanja jo prišlo vsled podražitve pitanih svinj. Uredba o pobijanju draginje se namrcč ne nanaša na živo živino, kateri se tudi ne morejo določiti najvišje prodajne cene, ker je trgovina z živo živino slej ko prej svobodna. S tem se prcdvsem okoriščajo bogati agrarci in veliki po- sestniki v Vojvodini, Bački in Banatu, pri nas pa pod težo visokih cen trpi ogromna večina prebivalstva. — Za&rebškia občina najanie po^ajHo 30 miltjonov düuirjev za prehrano mest- ncga prebivalstva. V kritje tega poso- jila se uvede eocialni davek na višjc do- hodke, na nove zgradbe, ki nosijo rento in so davka proste, uvede se 20-odstotni luksuzni davek na ves gostinski in kia- varniški promet po deveti uri zvečer in 15-odstotni socialni davek na vse prire- ditvc, zabave in plese. Zagreb je ob- enem povišal delavske place, maksimi- ral cene krompirju na trgu ter odpra- vil trošarine na uvoznine na najnujnej- še življenjskc potrebščine. — N»\ia ureditev vojaške službe. Pred dnevi je bila objavljena obširna ured- ba o spremembah in spopolnitvah zako- na o ustrojatvu vojske in mornarico. Uredba je po svojih posledicah zelo da- lekosežna in ureja vrsto vprašanj, ki so j se pojavila z modernizacijo in reorgani- zacijo naše vojske. Po novi uredbi spa- dajo odslej med pomožne vrste vojske pirotehnicne in smodniške ter avtomo- bilske, gospodarske in bolničarske edi- nice. Kot posebne čete bodo v sestavu vojske tudi v bodoče graničarske čete in pa orožništvo. Uredba ureja dalje položaj generalštabnih oficirjev in raz- nih vrst podoficirjev. Služba v stalnem kadru se je z novo uredbo podaljšala od 18 mesecev na 2 leti za polni rok,- koli- kor je znašala že doslej pri letalstvu in v vojni momarici. Za člane Sokola kra- ljevine Jugoslavije so ostale odredbe nesprcmenjene in jim je skrajšan ka- drski rok za tri mesece, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Dijaški rok je z no- vo uredbo podaljäan od 9 na 12 mese- cev. Rekruti-dijaki, ki ne položijo pred- pisanega oficirskega izpita, služijo 18' mesecev namesto dosedanjih 14. Re- kruti-dijaki, ki zaradi svojega slabega vedenja v zasebnem življenju ne zaslu- žijo, da postanejo rezervni oiicirji, mo- rajo odslej služiti 18 mesecev namesto J 14. Enoletni vojažki rok velja odslej tudi za rekrute-dijake bogoslovce, ki so doslej služili v stalnem kadru 6 mese- cev. Skrajšani rok v stalnem kadru je v vseh iprimerih podaljšan od 9 na 18 mesecev« — Po cnem letu imamo v Ljubljani zopet velesejcm, ki je bil otvorjen v soboto in bo trajal do vštetega pone- deljka 9. t. m. Še nobona dosedanjih velesejmskih prireditcv se ni vršila pod tako neugodnimi okolnostmi, Toda na- vzlic temu je na velcsejmu vse živo, veselo vrvenjs napolnjuje razstavne prostore. Ta velesejem je znamenjo slo- venskega vcselja do ustvarjajočega de- la in zaupanja v lastno tvorno moč. Prav je tako, kaiti močna volja, zaupa- nje v samega sebe in delo nas bo preko vseh zaprek popeljalo iz težke sedanjo- sti v boljšo bodočnost. Razstave indu- strije in obrti kažejo večinoma našc lastne proizvode, ki po kakovosti in iz- delavi prav nič ne zaostajajo za tujimi, so pa cenejši. Posebne razstave so za meščana in podeželskcga človcka zelo važne. Kaj vsc se da doseči s smotrnim delom na vrtu in v reji malih živali! Gospodinjska razstava nam podaja smernice, ki se jih naj gospodinjc drže v vsak dan ji prelirani družine v današ- njih težkih časih. Razstavi »Zobna teh- nika« in »Protiletalska obramba« sta za vsakega zanimivi in potrebno je, da si jih ogledate. Na drugem prostoru si morete prav od blizu ogledati motorna in jadralna letala. Omitološka razstava kaže koristnost ali škodljivost poedinih vrst naših ptic. Tudi likovna umetnost je prav lepo zastopana. 2e po tem krat- kem opisu sc vidi, kako pester in zani- miv je naš velesejem, ki je lctos res pristno slovcnski. Le oglejte si ga! Na žcleznici vclja polovična voznina v obli- ki breaplačnega povratka, treba pa je poleg vozrie karte kupiti tudi obrazec K 13 za 2 din. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Me- toda prosi svoje člane, da se ipolnošte- vilno udeleže okritja spomenika Viteš- kemu kralju Aleksandru I. Zcdinitelju v petck 6. t. m. v Ljubljani. Zbirali- šče ob 8.30 pred vodstveno pisarno v Ljubljani, Beethovnova ul. 2, od koder bodo člani odkorakali na prostor, ki ga bodo reditclji določili. — Trgcvslio nčilištie »Christoiov wcni zavort«, Ljubljana, Domobranska cestai štev. 15 (ustanovljcn 1. 1903). Starši, ki namcravate šolati svojega sina ali hčerko na kateri koli trgovski soli, pi- site po prospekt tudi na naš zavod. V enem šolskem letu zadobe učenci in učenke praktično izobrazbo za razne pisarniškc pokliee, še posebej za trgov^ ske obrti. Redni učcnci uživajo vsc pra- vice glede rodbinskih doklad in dijaških voznih olajšav, kakor na državnih šo- lah. Izpričevalo služi kot dokaz izobraz- be za pisarniške pokliee in posebej še kot dokaz redno dovršcnc vajeniške do- be in polnih dveh let pomocniške prakse v trgovski obrti, kar je iposebej važno za otroke trgovcev. Zavod je najstarej- ši in največji te vrste v naši državi. Ima lastno šolsko moderno poslopjc, po- sebne učilnice za praktične pisarniške vaje in knjigovodske vaje, za kino-pre- davanja in daJje največjo strojepisnico s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Sprejomajo se učenci mcščanskih šol in gimnazij z malo maturo in v posebni oddelek tudi učcnci in učenke z nižjo predizobrazbo. Šolnina je zmerna. Pi- šito j)o ])rospokt. Viiisovanje se vrši se- daj redno vsak dan dopoldnc in popol- dnr, tuili na praznik in v nedeljo. — Koleklhni prospokt za Poliorjc. Tujskopromctna Zveza »Putnik« v Ma- riboru je tö dni izdala prvi kolektivni turistično propagadni prospekt za naše Pohorje. Prospekt ima obliko šestdel- ncga folderja ter je tiskan v cnobarv- ncm bakrotisku v zelenkastcm tonu; tiskala ga je Mariborska tiskarna. Na- slovna stran prospekta kaže motiv z nove pohorskc avtoceste in s kažipotom do posameznih planinsko turistienih postojank na vzhodnem Pohorjn. Zani- miva posebnost prospekta je polreliefna karta Pohorja, prva te vrste, ki nudi bežen vtis in splošen pregled posamez- nih planinsko turistienih postojank na Pohorju ter važnejših pohorskih in pod- pohorskih turističnih krajev. Ostalo sli- kovno gradivo prikazuje glavne planin- ske domove na Pohorju in nekatera po- horska letovišča, drugi posnetki pa ka- žejo splošne, značilne motive z našega Pohorja. V tem prospektu je posebno poudarjena nova pohorska avtocesta do Sv. Areha — Ruške koče, ki je bila letos otvorjena in ki predstavlja za naše Po- horje novo učinkovito privlačnost ter bo gotovo mnogo doprinesla k nadaljnje- razvoju tujskega prometa na Pohorju. Prospekt je izdan v nakladi 20.000 iz- vodov. V prospektu samem ni besedila, pač pa je besedilo, in sicer v sloven- skem, srbohrvatskem in nemškem jezi- ku, ločeno tiskano na posebnem vložku kot priloga prospektu. V tem besedilu je podana splošna karakteristika Pohor- ja, posebni del pa vsebuje za turista in letoviščarja potrebne podatke o vseh planinskih postojankah na Pohorju in o glavnih turistienih krajih v območju Pohorja. Z izdajo tega prvega kolektiv- nega prospekta za Pohorje je bila iz- polnjena občutna vrzel v naši turistični propagandi, ker so interesenti za obisk Pohorja že dolgo pogrešali primeren prospektni material za ta lepi turistični predel naše domovine. Kolektivni pro- spekt za Pohorje je interesentom na razpolago pri Tujskoprometni zvezi »Putnik« v Mariboru in pri vseh ostalih uradih »Putnika« v državi. CettemokoHca Prolfava roistnega due Ni. Ves. kraiia Petra ff. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: V petek 6. septembra obhaja Jugo- slavija narodni in državni praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Sole ta dan ne bodo imele pouka, uradi ne bodo poslovali, trgovinske in obrtne obratovalnice bodo zaprte. V cerkvah vseh veroizpovedi bodo slovcsna cerkvena opravila. Na vseh državnih uradih kakor tudi zgradbah javno pravnega značaja bodo razobešene državne zastave. Celjani so vabljeni, da na ta praznik okrasijo svoje domove z državnLmi za- stavami in se udeležijo cerkvenih slo- vesnosti. Z udeležbo bomo izkazali lju- bczen in vdanost do ljubljenega kralja. c Sokolski /bor v proslavo kraljcvcßa rojstnega dne. Sokolsko društvo Celje- matica ponovno opozarja svoje pripad- nike na obvezni zbor, ki bo drevi ob 19.30 na dvorišču mestne osnovne sole pri telovadnici v proslavo rojstnega due Nj. Vel. kralja Petra II. Na spo- redu sta godbeni točki, pozdrav državni zastavi in slavnosten govor. Udeležba v civilu z znakom. Pridite vsi in točno. Zbora se bo udeležilo tudi članstvo So- kolskega društva I. Drevi bo Sokol Ce- lje-matica žgal kres na hribu sv. Jožefa, Sokol Celje I pa na Golovcu. S hribov se bodo razlegali topiči. c Službe božje na kraljov rojstni dan. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v petek 6. t. m. bo ob 8. služba božja v opatijsiki, ob pol 9. v pravoslavni in ob 9. v evangeljski cerkvi, ob pol 10. pa v starokatoliški kapeli. c Oljsld pododbor UROAR poziva vse člane, da se na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v petek 6. t. m. v uni- formi ali civilu udeleže službe božje. ki bo ob 8. v opatijski, ob pol 9. v pra- voslavni, ob 9. v evangeljski cerkvi in ob pol 10. v starokatoliški kapeli. c Družabni vcčer v Oficirskem donm. Pododbor UROIR v Celju poziva svoje člane, da se z rodbinami udeleže dru- žabnega večera, ki ga priredijo oficirji celj. garnizije v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v pctck 6. t. m. ob 21. v Oficirskem domu na Dečko- vem trgu. Obleka za dame promenadna, za gospode temna. c Promenadni konccrt celjske vojaško Kodbe bo v petek 6. t. m. od 11. do 12. prcd celjskim kolodvorom. c Plemenita gesta. Znani celjski ju- velir g. Anton Lečnik pogošča že desct let na kraljev rojstni dan po 50 reve- žev. Ob desetletnici teh pogostitev pa bo v petdk 6. t. m. nudil 75 revežem breziplačno kosilo vgostilni »Pri mostu«. Stran 4. »NOVA DOBA« 6. IX. 1940 Stev. 37. c 60-letnico je obhajal včeraj v kro- gu svoje rodbine g. inž. Kornelij Fer- jančič, direktor rudarske sole v Celju. Uglednemu in splošno priljubljenemu jubilantu iskreno čcstitamo! c Srebrno ptoroko je obhajal v nede- ljo učitelj in znani planinski delavec g. Branko Zemljič v Celju s svojo sopro- go Marico. Obenem je praznoval njegov svak g. Jože Žraavc, katehot v Trbov- ljah, 25-letnico mašništva. Iskreno če- stitamo! c Glasbena Matica v Celju. Vpisova- nje gojencev se je že pričelo in traja še vse te dni. Poučujejo se vsi instru- menti in solopetje. Na zavodu delujejo odlično kvalificirane učne moči, ki jam- čijo za siguren uspeh. Tudi mladinsko petje in teorija se poučujeta. Pouk se bo pričel sredi septembra, zato se šolni- na plača za ta mesec samo za polovico. Poapešite vpis, da se lahko pouk redno prične. c Gla&bena Matica. Letos bo uveden poseben tecaj, kjer bo dana možnost, da se revni gojenci udeležijo temeljitega pouka proti neznatni šolnini. Več o tern j se izve v ravnateljstvu na Slomskovem trgu 10-1. c Orkestor Glasbene Matice v Celju. Ka'kor vsa prejšnja leta, bo tudi letos imel orkester svoje redne vaje, da na- daljuje uspešno započeto ökupno delo z onkestrom tukajšnje vojaške godbe. Vsi člani, ki so sodelovali pri I. simfonie- nem koncertu, so vljudno vabljeni, da še nadalje sodelujejo pri pripravah za II. eimfonični koncert. Dobro došli so tudi vsi oni, ki so nekoč že sodelovali. Pričetek orkestralnih vaj bo še posebej objavljen. c Iz Celjskega pevskega društva. Redno delo CPD se prične prihodnji te- den. Prva pevska vaja vsega mešanega zbora bo v petek 13. t. m. Nato bodo redne pevske vaje ob torkih za moški abor, ob sredah za ženski zbor in ob petkih za mešani zbor. Odbor prosi vse dosedanje pevke in pevce, da bi takoj začeli redno prihajad k pevskim vaj am. Pri prvih vajah se bodo sprejemali novi dobri pevei in pevke. Odborova seja CPD bo v torek 10. t. m. ob 20. pri tovarisu Karlu Percu. tfec opremljenih sob takoj odda Älojz Mastnak, Celje, Gosposka ulica 7. c Tujski promet, umrljivost in brez- poselnost. V mesecu avgustu je obiska- lo Celjc 1569 tujcev (1482 Jugoslove- nov in 87 inozemcev) nasproti 1216 v letošnjem juliju in 1299 v lanskem av- gustu. Porast tujskega prometa v le- tošnjem avguetu je v sedanjih težkih razmerah prav poseiono razvescljiv. V preteklem mesecu jo umrlo v Celju 34 oseb in sicer 10 v mestu in 24 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 254 brezposelnih (105 moških in 149 žensk) nasproti 282 (151 moškim in 131 ženskam) dnc 20. avgu- sta. Delo dobi 25 cestnih delavcev, 17 rudniških kopačev, 10 čevljarskih po- močnikov, 6 hlapcev, 21 služkinj, 16 ku- haric ter po 1 hotelska kuharica, nata- karica in kmečka dekla. c Brjvski in frizerski saloni v Celju bodo v petek 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., ves dan za- pnti. c Celjska »Soča« se je preselila iz sedanjih prostorov v Prešernovo ulico štev. 2.0, gostilna »Pri angelu«;, prl<- tličje, levo. Uradni dnevi so tudi nada- lje ob sredah od 15. dalje. — Odbor. c Uboj v Zrečah. V poncdeljek je ne- znan mošlki v neki gostilni v Zrečah napadel 30-letnega hlapca Ivana Bene- dejčiča iz Gornjih Zreč ter ga zabodel z nožem v trebuh, prsi in levo roko. Tež- ko poskodovanega Benedcjčiča so pre- peljali v celjsko bolnico, kjer je v sredo zvečer podlegel poškodbam. c Dve prometni nesrröi — dve smrtni žrtvi. Ko se je peljal hlapec veleposest- nice ge. Terezije Sribarjeve v Drcšinji vasi pri Celju dne 29. avgusta okrog 21. s težkim vozom od doma na državno cesto, so se obesili zadaj na voz trije dečki, med njimi tudi 12-letni posestni- kov sinček Pavel Gluhak iz Vrhov pri Desiniču, ki je bil zaposlen pri ge. Šri- barjevi kot obiralec hmelja. Ko je vozil voz po državni cesti in je bil oddaljen od doma kakih 30 metrov, je privozil iz Celja tovorni avto trgovke ge. Kedlo- ve iz Gaberja pri Celju. Ko je Pavel Gluhak opazil sij žarometov na bližajo- čem se avtomobilu, se je zbal, da bi ga kdo ne opazil, ker so ga bill že prej opozorili, da se ne sme obešati na vo- zove. Zato je skočil z voza na levo stran ceste. V tern trenutku je privozil mimo tovorni avto, zadel z vso silo dečka v desno sence in ga odbil. Nesrcčnemu dečku je počila lobanja, tako da so iz- stopili možgani, zlomil pa si je tudi levo nogo in se poškodoval po obrazu. De- ček je na mestu izdihnil. Ko je prispela uradna komisija in ugotovila dejanski stan, so prepeljali truplo na žalsko po- kopališče in ga tam v soboto pokopali. — Druga smrtna nesreča se jo dogo- dila v nedeljo 1. t. m. zveeer. V ome- njenem času sta se peljala 21-letni po- sestnikov sin Franc Gajšek in njegova zaročenka Angela Brunškova, oba iz Št. Pavla pri Preboldu, s svojima kole- soma, na katerih nista imela luči, iz Št. Pavla proti Št. Rupertu pri Gomil- skem. Po državni cesti v Št. Rupertu je privozil nasproti neki ljnbljanski stavbenik s svojim osebnim avtomobi- lom. Pii srečanju je Gajšek trčil s kole- som v avto, pri čemer ga je blatnik odbil. Avto je oplazil tudi Brunškovo, ki pa je dobila k sreči samo lažje po- škodbe. Lastnik avtomobila ga je takoj prepeljal v celjsko bolnico, Gajšek pa je bil medtem že izdihnil. Zato ga je lastnik avtomobila odpeljal na okoliško pokopališče, kjer so ponesrečenca ob- ducirali in v torck položili k zadnjemu počitku. Preiskava je ugotovila, da ne zadene lastnika avtomobila nobena krivda za nesrečo. c Odhoil SoUola ix Celja k slavnosti v LjubljiMio. Sokolsko drustvo Celje - ma- tica odpotuje k slavnostnemu odkriitju spomenika Viteškcmu kralju Aleksan- dru I. Zedinitelju v Ljubljani v petsk 6. t. m.. zjutraj s prvim posebnim vla- kom, ki bo odhajal iz Celja ob 4.30. Zbor udeležencev društva bo ob A. '»'öd celjskim kolcdvorom. c Krava je usmrti'la otroka. V Uo- drežu pri Grobelnem je 30.. avgusta krava na pasniku stopila na -štiriletns- ga posestnikovega sinčka Stanka Ra- teja in mu zdrobila prsni kos. Otroka so takoj prepeljali v celisko bolnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnil. c Prijava wiloft pšonjčne moke. Mestno poglavarstvo ccljsko poziva iz- delovalce kruha, trgovce, posrednike za moko ter pridelovalce in predelovalce pšenice, da prijavijo zaloge pšenične moke po čl. 20 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kru- hom najkasneje do sobote 7. t. m. pri mestnem tržnem nadzoi-stvu. c Tlakovanje Vodnikovc ulico.. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Zaradi tlakovanja bo Vodnikova ulica v Ce- lju od ponedeljka 9. t. m. do nadaljnjc- ga zaprta za tranzitni promet. Vožnja s Krekove ceste na Cankarjevo cesto in obratno se bo vršila začasno po Gre- gorčičcvi ulic, Miklošičevi ulici in Kra- lja Petra cesti. Začasni lokalni promet do hiš v Vodnikovi ulici bo mogoč spo- razumno z gradbenim podjetjem, od- nosno z gradbenim vodstvom. c Prodaja lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda v sredo 18. t. m. ob 12. v pro- storih sreskega načelstva v Celju na pismeni javni dražbi iglast les iz razla- ščenih gozdov na Rogli na Pohorju. Po- goji se dobe na mestnem poglavarstvu v v Celju v sobi št. 47. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- ljo knpite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Celje, Narodni dorn. c Žetev smrti. Na Cesti na grad 11 je umrla v sredo 66-letna žena upoko- jenega železničarja Frančiška Kolarje- va. V ccljski bolnici so umrli: dne 30. avgusta 64-letna kuharica Marija Pot- nikova iz Celja, v torek 74-letni kočar Lu'ka Šoba iz Cerovca pri RogaSki Sla- tini, 72-letni dninar Franc Mešiček iz Draškovega sela pri Šmartnem ob Paki, v sredo 32-letna žena elektrikarja Ama- lija Zupančeva iz Lokrovca, v četrtek pa 50-letni dninar Ivan Vodeb iz Med- loga pri Celju. N. p. v m.! c Zdravniško dežurno službo ix člane OUZD bo imel v petek 6. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo 8. t. m. pa zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. Vse šolske polrebščirio kupito ugodno pri tvrdki KARL GORIČAB vdv., Celje. Sokolstvo Sokolsko društvo Celie-matka Sokolsko društvo C&lje - matica po- novno opozarja svoje pripadnike na obvezni zbor, ki bo drevi ob 19.30 na dvorišču mestne osnovne sole pri telo- vadnici v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. N# sporedu sta godbcni točki, pozdrav državni zastavi in slavnosten govor. Udeležba v civilu z znakom. Pridite vsi in toeno! Kctlni ebeni zbor Sokolnkega društva Celja-matice bo v sredo 18. septembra ob 20. v dvorani Narodncga doma. Dnevni red: 1) izvolitev dveh overova- teljev zapisnika, 2) nagovor in poročilo brata starešine, 3) poročila: a) tajnika, b) načelnika, c) načelnicc, e) prosve- tarja in novinarja, d) blagajnika, c) gospodarskega odseka, f) nadzornega odbora, g) matrikarja, h) refsrentov: za Pctrovo petletko in socialni odsek, 4) določitev članarine, 5) predlogi za žup- no in savezno sku.pščino, 6) volitve no- ve uprave, nadzornega odbora in čast- nega razsodišča, 7) slučajnosti. Ako bi ob napovedani uri nc bila navzoča vsaj trctjina članstva, bo obeni zbor pol ura kasneje in bo v smislu čl. 21. društvcnth pravil sklepčen ob vsakem številu nav- zočih. Pravočasna objava v časopisih in v društvenih prostorih nadomešča do- slavo poscbnih vabil. Društvena uprava bo sklicala pred občnim zborom na enak način šc poseben članski sestanek, kjer bo imelo članstvo priliko, da se pogovori in posvetujc o vseh vprašanjih, >ki za- devajo glavno skupščino. Zdravo! Sokolsko dmšt^o Celjc-matica. Na- čelnižtvo porooa, da se prične redna te- lovadba vseh oddelkov v ponedeljek 16. t. m. po dosedanjem urniku. Vpi3ovanje je vsak torek in petek od 15. do 18. za vse oddclke, razen za članstvo, in bo zaključeno 15. oktobra. Brate in sestre, obve&ne za obisk telovadbe, pozivamo, da se redno in točno udeležujejo telo- vadbe in privedejo s seboj še nove. Starše vabimo, da napotijo svojo deco v telovadnico. Priporočamo nadalje našim trgovcem in mojstrom, da omo- gocijo svojim vajencem obisk sokolske telovadbe. Zdravo! — Načelništvo. Sokolski dr(a.mslij odsek v Celju. V ponedeljek 9. t. m. ob 20. bo v pisarni celjske sokolske župe v Narodnem do- rau drugi setanek bratov in sester, ki se želijo v novi sezoni udejstvovati na so- kolskein glcdališkem odru. Prosvetni odbor Sokola-matice vabi brate in se- stre, ki imajo veselje do gledališča, da pridejp na sestanek zaradi razgovora o bodočem delu. Nihče se naj ne izgovar- ja, da je vabilo v časopisju prezrl ali da o sestaniku ni bil obveščen. Opozar- jajte se med seboj, da vas bo prišlo čim več in da bo sestanek razg'iban. Darilo. Socialnemu skladu Matka Šmida pri Sokolskem društvu Celju - matici je daroval g. dr. Konrad Šmid iz Beograda 300 din. Po bratu Dragu Sircu je v isti namen darovala tovarna »Polzela« 500 din, ki je enak znesek darovala še socialnemu odseku starej- ših sester v Celju, skupaj torej 1000 din. Darovalcem bodi izrečena najpri- srčnejša zahvala. Miloš llanojevic: Priruinik za sokofsfcj prosvetni rad Morda je bil doslej tu pa tam kak društveni prosvetar v zadregi, ko mu je zmanjkalo navodil nadrejenih činiteljev, pa ni vedel, kje ibi črpal novih pobud za svoje udejstvovanje. Ta skrb pa je odpadla z izdajo zgoraj omenjenega pri- ročnika, ki ga je napisal savczni pro- svetar br. prof. Stanojevič in je izšel kot 8. zvezek »Sokolske misli« v izdanju Prosvetnega odbora Saveza SKJ. Pri- ročnik bo stalen in zvest svetovalec vsakega ambicioznega prosvetarja, ki se zaveda, da je s sprejemom prosvetar- skega mesta sprejel veliko, odgovorno- sti polno nalogo. Izvrševal jo bo odlič- no, če si bo vzel za geslo svojega pro- svetnega udejstvovanja pomemben sta- vck in predgovora k priročniku: »Po- trebno je samo h o t e t i delo, 1 j ubit i delo in biti v delu stale n«. V uvodu razlaga pisec sestavo dru- štvenega prosvetnega odbora. Zavzema se za to, da se tudi v manjših edinicah ustanovi celoten prosvetni odbor, ker je le delitev dela prvi pogoj za res uspešno delo. V mnogih društvih je resnično tako, da leži vse prosvetno delo na ra- menih prosvetarja samega. Posledica: od preobilice dela omahne prosvetar in sledi — nedelavnost. Prav v manjših društvih bi bilo potrebno, da se aktivira vse članstvo in da se mu poveri ta ali druga naloga v prosvetnem ali drugih drugih odborih. Knjiga je nato razdeljena še na 16 poglavij, ki v podrobnostih obravnavajo način organizacije in izvedbe te vrste prosvetnega dela v sokolskih društvih. Dalje vsebuje priročnik tudi načrte za govore pred vrsto in predavanja; se- znam dramskih del primernih za sokol- ske odre in seznam lutkovnih iger. Sle- di poglavje o sokolskem tisku in navo- dila za svečane proslave. Prav dobro bo vestnemu prosvetarju služilo tudi XI. poglavje z nekakim zgodovinskim koledarjem. Naslednja poglavja nudijo sezname sokolskih filmov, recitacij, so- kclskih vokalnih in instrumentalnih skladb. Prosvetar, ki bo hotel sestaviti predavanje s katerega koli področja sokolske misli ali dejavnosti, ne bo več mudil časa, da bi iskal zadevno raztre- seno litcraturo. V XV. poglavju bo na- šel pod 22 oddelki razporejeno in citi- rano vso snov, ki je bila v člankih in poročilih objavljena v »Sokolski pro- sveti« od 1. 1931. do 1938. In še je v sestnaJ3tem poglavju ob- javljena resolucija iz leta 1931., ki je osnova naših »Potov in ciljev«. Kaj več kot nam je dal br. Stanojevič v 200 strani obsegajočem priročniku, skoroda ne bi mogli pričakovati. Knjiga stane v platno vezana samo 20 din. Malo je to! Zlasti ker ni ena onih knjig, ki bi jo človek prečital in vtaknil med druge knjige lepo v vrsto. > Priročnik za prosvetno delo« je kakor brevir sokolskega prosvetarja, ki ga mora imeti dnevno v rokah. D. P. x Sokolsko društvo Celje I je pričelo 1. t. m. redno telovadbo po naslednjem vrstnem redu: Moška deca v torek in petek od 17. do 18., ženska deca v po- ncdeljek in četrtek od 16. do 17., ino- ški naraščaj v sredo in soboto od 20. do 21.30, ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek od 19. do 20., člani v torek in petek od 20. do 21.30, članice v po- nedeljek in četrtek od 20. do 21.30. Vpisovanje novega članstva bo do vštetega 15. oktobra. — V četrtek 5. t, m. ob 19. bo na dvorišču Sokolskega doma zbor vsega članstva, ki bo ob 19.15 odkorakalo na dvorišče mestne osnovne sole k slavnostnemu zboru So- kola Cclja-matice v proalavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Udeležba strogo obvezna. Iporf Velika afflefslra priredltev v Cef/tf Ilirijxui inž. Stepišnik je postavil nov državni rekord v metu klatlix1« SK Celje je priredil v nedeljo dopol- dne na Glaziji velik nacionalen atletski miting, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Udeležba atletov je bila po šte- vilu in kakovosti prvovrstna. Izredno lepim in zanimivim borbam je priao- stvovalo rekordno stevilo okrog 500 gledalcev. Nastopilo je nad 60 atletov in sicer člani Concordije, Haška in Ma- kabija iz Zagreba, Ilirije, Primorja in Planine iz Ljubljane, Zelezničarja, Ma- ratona in Rapida iz Maribora, Bratstva z Jesenic in SK Celja. Doseženi rezul- tati so prav dobri. Senzacija dneva je bil inž. Stepišnik, ki je svoj državni rekord 50.24 m v metu kladiva v dru- gem metu iaboljšal na 54.64 m. To je rezultat mednarodne vrednosti in dru- gi naboljšij letošnji rezultat v metu kladiva v Evropi. Zanimivo je, da so vsi nedeljski meti inž. Stepišnika pre- koračili znamko 50 m. V skoku s palici je Mariborčan Oroszy izboljšal mari^ borski rekord na 3.46 m, v teku na 1500 m pa je Schmiederer prav tako iz- boljšal mariborski rekord. Odličen re- zultat 10.8 je dosegel Ilirijan Račič v teku na 100 m. Organizacija je bila prav dobra. Značilno je, da so bili slo- venski atleti skoraj v vseh disciplinah zmagovalci. Najlepša borba dneva je bil tek na 1.500 m. Rezul'tati te odlične prireditve so na- slednji: Tek na 100 m: 1. Račič (I) 10.8; 2. Zorko (Ž) 11.4; 3. Tauber (Makabi) 11.4; 4. Cerne (PI) 11.5. Skok v višino: 1. dr. Casny (PI) 165; 2. Babič (Maraton) 165; 3. Lužnik (Ma- Štev. 37. »NOVA DOBA« G. IX. 1940 Stran 5. raton) 160; 4. Mihelčič (Pl) 160; 5. Grošelj (Br) 155. Met kopja: 1. Mavser (Pl) 58.63; 2. Markušič (Conc.) 53.40; 3. Metelko (Z) 42.92; 4. Vehar (I) 38.02; 5. Masa (Ce) 35.86. Skok s palico: Oroszy (R) 3.46, iz- bol.jšan mariborski rekord; 2. Cvijevič (Hašk) 3.33; 3. Smerdel (Maraton) ¦3.03; 4. Mihelčič (Pl) 2.83; 5. Babič (Maraton) 2.72. Tek na 1.500 m: 1. Košir (Pl) 4:03.4; 2. Kotnik (Co) 4:05.1; 3. Schmiederer (R) 4.14, izboljšan mariborski rekord; 4. Kien (Pr) 4.16; 5. Agrež (Ce) 4.18. Met krogle: 1. Ivekovic (Co) 12.64; 2. Hlade (Z) 12.21; 3. Klinär (Pl) 11.91; 4. Lužnik (Maraton) 11.68; 5. Kuk (Pl) 10.84, Tek na 400 m: 1. Klinar (Pl). 52.9; 2. Pleteršek (Ce) 53.4; 3. Kocelj (Pl) 58.1; 4. Trbovšek (Maraton) 58.5. Tek na 800 m: l.Srakar (Co) 2:01.1; 2. Oberäek (I) 2:01.3; 3. Goršek (Ce) 2:04.3; 4. Junek (Co) 2.05; 5. Glonar (I) 2:05.8. Met kljadiva: 1. inž. Stepišnik (I) 54.64, nov jugoslovenski državni re- kord; 2. Guiznik (Ž) 44.15; 3. Hlade (Z) 36.30; 4, Kodre (Ce) 36.20. Skok v daljino: 1. Zorko (Z) 6.68; 2. Bratovž (Pl. 6.21; 3. Račič (I) 6.13; 4. Lončarič (Maraton) 6; 5. dr. Casny (Pl) 17.17.4; 4. Reberšak (Ce) 18.23.4. Štafeta 4X100 m: 1. Planina (Cerne, Mravlje, Bratovž, Klinar) 46.8; 2. me- Sana štafeta (Kolenc, Goričar, Graci- janski, Zorko) 46.9; 3. Celje (Taček, Rebevšek, Pleteršek, Urbančič) 47.8; 4. Maraton (Lonearič, Trbovšek, Lužnik, Babič) 48.8. Reorganizaeija slovenske atletike V gostilni »Pri turški mačM« v Ce- lju je bil v nedeljo popoldne sestanek detegatov atletskih klubov iz Ljublja- ne,' Maribora»,1 lz Jesenic in Celja. Na sestaniku so bili zastopani naslednji klubi: Ilirija, Hermes, Svoboda in Ko- rotan iz Ljifbljane, Zelezničar in Mara- ton iz Maribora, Bratstvo z Jesenic in SK Celje. Delegati so na sestanku pre- motrili položaj v Slovenski atletski zvezi, v kateri je prišlo do hude krize, ki je grozila upropastiti islovensko atletiko. Osnoval se je akcijski odbor, kd bo prevzel akcijo za reorganizacijo Sloyensjke; tat}letske zveze in bo, ko bodo nova pravila potrjena, sklical ustanovni občni zbor noye zveze, ki se bo, imeno- vala »Sloyenska lahkoatletska zveza«. Na sestanku je bila sprejeta nasled- nja spomenica: »Slovenski lahkoatletski delovni klu- bi, zbrani na medklubskem sestanku, ugotavljajo: 1. Slovenska atletska zveza, ki je bila ustanovljena dne 11. februarja t. 1., pravno ne obstoji, kjer njena pravila niso odobrena. 2. Iz odbora pravno neobstoječe zve- ze je izstopila veeina članov, predstav- nikov delovnih khibov, ker se s poslo- vanjem zveze ni mogla strinjati. Taka zveza tudi jdo pravilih, ki jih uprayna oblast do danes ni potrdila, ne obstoji. 3. Zaradi tega pravno nevzdržnega položaja izjavljajo podpisani klubi, da ta zveza ne predstavlja več slovenske lahke atletike in je kot take ne prizna- vajo za '^rhovno oblast lahkoatletskega sporta v Sloveniji. 4. Ker pravno neobstoječa organiza- cija ne more sklicati nikakega občnega zbora, sklenejo podpisani klubi sklicati ustanovni občni zbor Slovenske lahko- atletske zveze takoj, ko bo upravno oblastvo odobrilo pravila, vložena dne 28. avgusta t. 1. po predstavnikih lah- koatletskih klubov. 5. Do izvolitve uprave Slovenske lahkoatletske zveze na podlagi oblast- veno potrjenih pravil vodi vse admin'i- strativne in druge tekoče posle akcij- ski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki SK Hirije, ZSK Hermesa, SK Planine, SK Korotana, SK Zelezničarja, SK Ma- ratona, SK Celja in SK Bratstva. Vsak klub delegira v akcijski odbor po enega člana«. * Prvenstvema tckma AtletLk : Celje. Te'kmovanje za prvenstvo I. razreda se bo pričelo v Celju v nedeljo. Kot prvi par se bosta srečala v prvenstveni borbi v nedeljo 8. t. m. ob 16. na igrišču pri »Skalni kleti« SK Atletik in SK Celje. Srečanje teh dveh lokalnih rivalov bo gotovo tudi to pot zanimivo in napeto, zato opozarjamo prijatelje nogometa, . da si ogledajo to tekmo v čim večjem I številu. } - Table-teniški turnir za prvenstvo Celja Jn Savinjske doline bo v nedeljo 8. septembra v dvorani hotela »Uniona« v Celju. Igre bodo od 8. zjutraj do 12. in od 13. do konca. Pravico nastopa imajo vsi člani klubov, verificiranih v JTTS. Ce kateri izmed igralcev ne bo pristopil k igri ob določenem času, bo po preteku 20 minut izločen iz tekmo- vanja. Discipline in prijavnina: 1. Go- spodje single 15 din. 2. Moštva 20 din. \ Disciplina pod 1. se igra po cup si- stemu do zadnjih štirih (best of three), finale (zadnji štirje) vsak z vsakim (best of five). Disciplina pod 2. se igra po Davis cup sistemu do konca. Moštvo tvorita dva igralca. Zmagovalci v vsaki disciplini dobijo prehodne poka- le, ki pridejo v trajno last po dvakrat- nem zaporednem osvojenju ali trikrat- nem v presledkih. Ostali finalisti prej- mejo diplome. Pokala sta poklonila g. Vrečič, trgovec v Celju in g. P. Božič, mehanik v Celju. Igra se s službeno New villa ali Hanno extra prima žogo, po pravilih JTTS. Pismene prijave je treba poslati najkasneje do 6. septem- bra na naslov: Vrečič, Celje, Kralja Petra c. 24. Zrebanje bo na dan turnirja pol ure pred pričctkom tekmovanja (ta- koj po prihodu vlaka iz Ljubljane in Zagreba, ki pride ob 7.35). Protesti se upoštevajo samo ob priložitvi 50 din in se morajo predati pismeno najpozneje pol ure po igri, ki je sporna. Če se pro- testu ugodi, se denar vrne. Vodja tur- nirja je g. Feri Pleteršek, vrhovni so- dnik pa g. Pavle Božič. * Teniško prvenstvo Slovenije. SK Ili- rija je priredila v Ljubljani teniski tur- nir za prvenstvo dravske banovine. Pr- venstvo so si osvojili: v skupini junior- jev Ilirijan Lukman, v singlu gospodov Boris Smerdu, v damskem singlu ga. inž. Eza Sernec - Maire, v doublu go- spodov brata Smerduja, v mešanem doublu pa ga. inž. Eza Sernec - Maire in Boris Smerdu. * V tekmovanju xa prvenstvo hrvat- ske lige so bili v nedeljo doseženi na- slednji rezultati: v Zagrebu Gradjan- ski:Zelezničar 8:0 (5:0) in Hašk:Slavi- ja (O) 4:1 (2:0), v Varaždinu Split: Slavija (V) 3:1 (1:1), v Subotici Con- cordia:Backa 2:1 (2:1) in v Splitu Haj- duk:Sašk 4:0 (4:0). V srbski ligi so bili rezultati naslednji: v Beogradu BSK:Jugoslavia (J) 3:1 (1:1) in Jugo- slavija (B) :Slavija (S) 2:1 (2:1), v Subotici ZAK:Bask 2:1 (1:1), v Novem Sadu Jedinstvo : Vojvodina 2:1 in v Skoplju Gradjanski (S) :Bata 3:2. * Tekmovanje /a prvonstvo v sloven- ski üft-J se jc pričelo v nedeljo 1. t. m. Rezultati so bili naslednji: v Celju Amater:Olimp 2:1 (2:1), v Ljubljani Ljubljana :Maribor 4:0 (2:0), v Mari- boru Kranj:Zelezničar 2:1 (1:0) in na Jesenicah Bratstvo : Mars 3:2 (2:2). Pred tekmo Olimp:Amater v Celju je bila prijateljska tekma med kombinira- nima enajstoricama Olimpa in Jugosla- vije, ki se ie končala neodločeno z 2:2 (1:0). Obe celjski tekmi sta bili odigra- ni v okviru Olimpovega sportnega dne ob udeležbi okrog 700 gledalcev, med katerimi je bilo blizu 200 Trbovelj- čanov. Nevzdržne razmere v keramicni tovarni v Liboiah Celje, 5. septembra. Znana je 60-dnevna stavka v kera- micni tovarni v Libojah, ko se je borilo delavstvo za svoje upravičene zahteve ne le zaradi obupnega gmotnega polo- žaja, arrupak tudi zaradi svojega nacio- nalnega prepričanja. Povod te stavke je bil v glavnem, ker je vodstvo odpovö- dalo službo dvema zavednima delavce- ma, ki nista klonila in sta vztrajala pri svoji nacionalni zavesti. Pri poravnavi v navzočnosti zastopni- kov oblasti so bile delavstvu priznane vse zahteve. Prcdvsem se je vodstvo to- varne obvezalo v primeru pomanjkanja dela odpustiti one delavce, ki so bili sprejeti med stavko na delo. Ko je začela tovarna zopet obrato- vati, se je pokazalo, da je ta pogodba ničeva. Starim dclavcem so dali dopu- ste, drugi delajo le pol delovnega dne- va, to je po 4 ure na dan, medtem ko so na novo sprejeti vsi zaposleni. Najbolj graje vredno je pa to, da \ ima tovarna dovolj naročil in bi bilo delavstvo lahko polno ali še celo z nad- urami zaposleno. Izgovor, da manjka surovin, ne drži, ker je surovin dovolj. Kakor menda nikjer v nobenem obra- I tu, je tu za higieno skrajno slabo po- skrbljeno. Številno delavstvo nima predpisane kopalnice, niti umivalnice in tudi ne primernih omar, kamor bi moglo shranjevati svojo obleko. Manj- ka pitne vode, ona, ki je na razpolago delavstvu, je prestana, ker stoji po več dni. Pri zadnjem ogledu po OUZD, so vrata obeh stranišč zabili z žeblji, ta- ko da ni bilo mogoče prepričati se, v kakem stanju sta straniščl. Del delavstva stanuje v stanovanjih, ki so last tovarne. Med stavko pa so brez odpovedi podrli stanovanje dru- žinskemu očetu, Čigar družina je pri- morana sedaj prenočevati v nastalih razvalinah na tramovih, kjer je izpo- stavljena vsem vremenskim neprilikam, poleg tega pa je mati tik prod porodom. Pozivamo pristojne cinitelje, da se prepričajo, v kakem položaju je delav- stvo in zahtevamo potrebne ukrepe, ki jih predpisuje zakon in pogodba, ki je bila sklenjena med delodajalcem in de- lavstvom v navzočnosti zastopnikov oblasti. Ako delodajalec zahteva od de- lavca toono obveznosti, naj tudi on iz- polni, k cemur sc je obvezal in kar je po zakonu njegova dolžnost. Nik. Cet. Več opremljenih sob takoj odda Älojz Mastnak, Ccljc, Gosposka ulica 7. Iz naših kraiev Žaiec Sirite ,NDVO DOBO' in oglasujte v njej! ž Zvočni kino Zalec. V soboto 7. t. m. öb 20.30 in v nedeljo 8. t. m. ob 16., ' 18.45 in 20.45: »Ob zatonu življenja«. Najveličastnejši film francoskih umet- nikov, odlikovan z najvišjim franco- skim priznanjem. V glavnih vlogah Viktor Francen, Michel Simon, Louis Jouvet in Madeleine Ozeray. Gornji grad g Katastrsko upravo bomo vendarle dobili za naš okraj. Prostori so že pri- pripravljeni v Kolenčevi hiši v spodnjem delu našega mesta. Da se je to vpraša- nje rešilo, je zlasti pripomogla naša mestna obcina, ki je prevzela glavni del stroškov za vzdrževanje prostorov. Ta novi urad bo pomenil zopet majhen na- predck za naš okraj in posebej za naše mesto. g Na davčni uprkvi in pri sodišču sta že davno imenovana uradnika, ki sta nujno potrebna. Ker trpi delo in urad- ništvo pri obeh oblastvih, je skrajni čas, da pristojni činitelji poskrbijo, da bosta premeščena uradnika čimprej na- stopila svoji novi mesti. g Davčni odbor, ki je druga leta v tern času že zasedal, še ni razpisal svo- jih sej, ki bodo menda šele v pozni je- seni, ker so na minimum reducirane uradniške moči tako zaposlene, da še n; bilo mogoče pripraviti gradiva za scje. Podietrtek po Uspele strelske tekme. Odbor dru- štva Rdečega križa v Podčetrtku je za- čel, odkar se je preosnoval, živahno de- lovati. Na vzpodbudo in pod vodstvom člana g. Veršca sta bili v zadnjih dveh mesecih prirejeni dve strelski tekmi s flobertovko. Obe prireditvi sta vse- stransko uspeli in oni, ki so ju bojkoti- rali, hvala Bogu niso prišli na svoj ra- čun. Bratje Hrvatje s sosedne občine Sei Zagorskih so se udeležili obeh te- kem v izredno lepem številu in so tudi priredilli strelsko tekmo v Plaviču pri Selih Zagorskih, ki so se je udeležili tudi strelci iz Podčetrtka in okolice. Rezultati so bili naslednji: Prva tekma v Podčetrtku: I. nagrada Franjo Bor- šič, II. nagrada Milan Lojan. III. na- grada Franjo Komerički. Tekma v Pla- viču: I. nagrada Ivan Veršec. Druga tekma v Podčetrtku: Častna nagrada (peteldn Tinček) Milan Beber, I. na- grada (sodček piva) Franjo Boršič, II. nagrada (petelin Jurek in 10 kg koru- ze) Vjekoslav Jurjec, III. nagrada (ter- mos steklenica) Milan Beber. Rogaška Slatina sl Žrebanje efektne loterije SokoLske- fta društva v Rogaški Slatini, ki bi mo- ralo biti 1. septembra, je vsled neprilik sedanjega časa preloženo na prihodnje leto. Točni datum žrebanja bo pravočas- no objavljen. Laško Ob zlatem jubileju našega OlepŠGvalrsega društva Dne 21. avgusta je praznovalo Olep- ševalno in tujskoprometno društvo v Laškem na jubilejnem občnem zboru v kinodvorani 50-Ietnico svojega. pbstoja. Društvena pravila je potrdilö namest- ništvo v Gradcu dne 22. aprila 1889. Prvotna uprava s takratnim riÖtärjem dr. Mraulagom na čelu je štela 8 članov, samih Nemcev. Petdeseti občni zbor je otvoril g. Gerkman in pozdravil delegata Tujsko- prometne zveze g. Pipenbacherja iz Ljubljane, ki je nato predvajal propa- gandni film »Lepote Slovenije«. Občne- ga zbora se je udeležilo komaj 29 člariov Gosp. Gerkman je izrazil obžklovanje, da je odstopil predsednik g. flr,' Prislan zaradi nesoglasja s predsednikom 'dru- štva »Kota« g. Hr. Grajal je znižanje podpore za Olepševalno društvo s strani »Kota« in očital g. T., da zagovarja g. Hrastelja, hkrati pa je omenil, da je po zaslugi g. T. prišlo Olepševalno društvo do zneska 3.500 din. Tajnik g. Jenko je poročal, da je bilo v letu 1939. v termi 3169 tujcev s 36.523 nočninami. Clanov ima društvo 140. Muzej je posetilo 154 oseb. Reklamo so objavljali lista »Novosti« in »Naplo« ter reviji »Jugoslovanski biseri« in »Turi- zem«. Tajnik je zagotovil točno in hitro izposlovanje kolektivnih potnih listov, izboljšanje železniških zvez, poživitev avtobusnih izletov itd. Blagajnik g. V. je poročal, da je imelo društvo 30.619 din 54 par dohodkov in 25.198.50 din izdatkov. Poročilo gospodarja je podal g. F., obregnil pa se je tudi ob »Novo dobo«, ker je poročala o travi, hrenu itd. Od »Kota«, bi moralo dobiti društvo 10.000 din, medtem pa je »Kot« prejel od ban- ske uprave sporočilo, da mora »Kot« 20% nočnin dati Tujskoprometni zvezi v Ljubljani. Dohodki »Kota« v iznosu 40.000 din so se zaradi tega znižali za 8.000 din, da je ostalo Olepševalnemu društvu samo 2.000 din. Precej dolgo- vezno je govoril o pasji nadlegi našega mesta (medklic: Naš Azor!). Pri volit- vah so dobili največ glasov: Kislinger, Ferenčak, Vaupotič, Trop, dr. Lovšin, | Jordan, Jenko itd. Članarina ostane na predlog Pačnika ista, češ: ako občina nima smisla za tujski promet, zakaj bi člani plačevali višjo članarino? G. Ki- slinger je predlagal preureditev vre- menske hišice, namestitev novih instru- mentov, ure itd., izdelavo priročne ori- entacijske karte itd. Dela za prihodnje leto bi stala 26.400 din, predvidenih do- hodkov pa je samo 12.421 din. Med 1 drugim je potrebno popravilo stopnic na Starem gradu z odrom vred (ali ne bi tega opravili lastniki?), obnova kopal- nih ut, obnova in prepleskanje klopi na Masarykovem nabrežju itd. Sfcran 6. »NOVA DOBA« 6. IX. 1940 Stcv. 37. Končno je spregovoril še g. Pipenba- cher, ki je čestital društvu k 50-letnici in omenil, da je društvo med vsemi dru- štvi te vrste v Sloveniji eno najagilnej- ših. Izjavil je, da ni krivda Zveze, če ima Laško v filmu samo en posnetek. Omenil pa je, da pripravlja Zveza nov, okrog 240 m dolg propagandni film, v katerem bo precej posnetkov tudi iz Laškega. 1 Občni zbor Zveze združenj gostilniš- kih obrti za dravsko bauovino bo 11. in 12. t. m. v Laškem. Spored je na- slednji: V sredo 11. t. m. bo seja šir- šega odbora v salonu hotela »Savinje«, ob 20.30 pa se bo pričel v Sokolskem domu družaben večer s sodelovanjem vojaške godbe. V četrtek 12. t. m. bo ot> 5.30 zjutraj budnica vojaške godbe, ob 7. aprejem gostov pri vlakih, ob 9. občni zbor v Sokolskem domu, po obč- nem zboru ogled Gostilničarske pivo- varne, ob 12. koncert na vrtu hotela »Savinje«, popoldne ogled kopališča Radiotherme, nato pa izlet z avtobusom v Rimske toplice in okolico. Občinsko upravo prosimo, da bi zaradi prihoda tujcev iz vseh krajev Slovenije poskr- bela za popolno odiščenje ulic in trgov. 1 Javno vprašanje. Primorani smo še enkrat vprašati pristojne činitelje, kaj nameravajo ukreniti proti krivcem, ki se vedno iztepajo skozi okna na ulico razne tkanine in perilo? Kaj bi rekli ljudje v Ljubljani, Mariboru in Celju, če bi se kaj takega dogajalo na ulicah? Upamo, da imajo pristojni činitelji to- liko avtoritete, da bodo znali korenito odpraviti to poeetje. 1 Slišalil smo, da je pred dnevi odšel na prostovoljno letovišče odločujoči lo- kalni »general«. Upamo, da se bo kma- lu spet vrnil poln svežih sil za uspeš- nejše krmarjenje občinske barke. 1 Gostovanje Steklarske godbe iz Hrastiiika v Laškem. V nedeljo popol- dne nas je posetila Steklarska godba v Hrastniku. Nudila nam je nadvse pri- jeten glasben užitek, ki ga naše mesto malokdaj doživi. Po ulicah so krspko doneli akordi učinkovitih koračnic mla- dih steklarjev, ki igrajo pod vodstvom simjpatičnega kapelnika z elanom in di- sciplinirano. Višek užitka je bil koncert na »Lavi«. Odigrali so pet skladb: Fu- čikovo Fiorentinsko koracnäco, Verdi- jevo uverturo »Nabuhodnozor«, Zieh- rerjev valček »Dunajska dekleta«, Zsh- rerjev mogočni potpuri »Od Urala do Zabajkala« in koračnico »Moskva«. Ka- pelnik g. Jager je glasben talent. Iskre- no mu čestitamo k odličnemu orkestru. Zal pa mnogi Laščani nimajo čuta za resno glasbo, kar smo opazili na kon- certu saniern, ki je bil brezplačen. Do- mača godba bo steklarjem vrnila izlet prihodnje leto ob 10-letnici. 1 Avtomobilska nesreča v Lašlcem. V ponedeljek 2. t. m. okrog poldneva je tik Šuihlove gostilne zdrknil po strmini proti grmovju ob Savinji osebni avto nekega Zagrebčana. Odpovedalo je nam- reč krmilo. Vozilo je predrlo živo mejo in zdrselo do grinovja ob Savinji, kjer je k sreči obviselo. Vozač, ki je bil v vozilu sam, je dobil le manjše praske. Tudi na vozilu samem so poškodbe le lažje, ker je drselo po mehkem terenu. 1 Prerani grob. Na Podvinu pri La- škem je preminul komaj 25-letni mla- denič Anton Vodišek, krojaški pomoč- nik, ki mu je zavratna sušica uničila mlado življenje. Pokojni je bil tudi ne- kaj časa pevec »Huma«. Bodi mu ohra- njen blag spomin, svojcsm naše iskre- no sožalje! 1 Na pritožbe glede orkestra v liadio- Thermi sem primoran ugotoviti, da se prizadeti ljudje in glasbeniki očividno ne morejo vživeti v moderno glasbo, ki vsebuje polno ritma. Namesto, da pri- dejo v Thermo kritizirat, jim priporo- čam, da bi rajši proučili sestavo jazza in se bolje seznanili z instrument!. Po mojem mnenju mora bill kritik poučen o načinu igranja in mora dobro poznati glasbila. Zelo me bo veselilo, če se bo v bodoče predstavil kot strokovnjak. — Oskar Leskovsek. 1 Kino La&ko bo predvajal v pctek 6. t. m. ob 16.30 in 20.30, v soboto 7. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 8. t. m. ob 16.30 in 20.30 veličaatni zgodovinski film jz svetovne vojne, izredni česki ve- lefilm o svobodi, bratstvu in enakosti med Slovani, film ogromne inscenacije in globoke vsebine, ki predstavlja moj- strsko delo slovanske umetnosti: »Zbo- rov« (Hej Sloviani...). Igrata najboljša češka igralca F. Smo 1 ik, L. Bohač. Tednik. — V sredo 11. in četrtek 12. t. m. ob 20.30 veliki francoski glasbeni film »VeKki refren«. V glavnih vlogah Fernand Gravey, Jacqueline Franceil, Jeanne Aubert. Predigra. 1 Kino Laško. Ccnj. občinstvo opozar- jamo, da se bodo od 5. t. m. dalje pri- čenjale popoldanske predstave ob 16.30. Hrastnik h Nov grob. V soboto 31. avgusta so na pokopališču v Dragi pokopali upokojenega rudniškega nadpaznika g. Matijo Kovača, ki je umrl v starosti 69 let. Pokojni je ßluilboval pri tu- kajšnjem rudniku pomih 40 let. Zaradi svoje vestnosti in poštenosti ter mirne- ga zmačaja ie bil prav posebno priljub- ljen med delavstvom. Bi! je zaveden član vseh tukajšnjih narodnih in viteš- kih društev. Na volišču je bil vedno zveet predstavnik liste JNS. Bolezen, ki se je hitro pojavila. je začela razjedati njegov Organizern. Sei je iskat pomoči v Ijubljansko bolnico, kjer pa je podle- gel. Na njegovi zadnji poti iz Hrastnika v Drago ga je poleg njegovih bivših stanovskih tovarišev apremila četa So- kolov v kroju s praporom, gasilci in ve- liko število ostalega občinstva. Položili so ga v grob poleg njegove pred nekaj leti umrle žene. Za pokojnim žalujejo tri hčere, izmed katerih je ena soproga g. Miloša Pšeničnika, trgovca v Celju. Blagega moža bomo ohranili vedno v častnem spominu, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! Iz občinstva Celjska girnnazißa in popoSüanskipouk Prošnja roditeljev prvošolccv Drž. realna gimnazija v Celju je ena najštevilnejše obiskariih šol v Sloveniji. Že več let se čujejo glasovi, da bi se glede tesnih prostorov te sole kaj ukre- nilo. Zal je doslej ostalo vse le pri le- pih besedah. Letos se bo nad 300 prvo- šolčkov gnetlo v 4 morda 5 tesnih učil- nieah. Celje s svoiim velikim zaledjem (vsa Savinjska dolina, Vitanje, tja do Poljčan in do Save pri Zidanem mostu) producira to veliko število večinoma ze- lo nadarjenih otrok za I. razred. Žal so doslej smatrali, da so ti malčki (10 do 12 let stari!) najbolj sposobni za pouk v popoldanskih urah. Izkušnje pretek- lih let pa kažejo, da je iz zdravstvenih in mladinoslovnih razlogov napačno. da se morajo najmlajši dijaki voziti v poz- nih večernih urah domov. Zal je pac tako, da roditelji ne zmorejo oskrboval- nine in je nujno, da pošljejo otroka z vlakom v solo, n. pr. iz Poljčan, iz Šo- štanja, z Zidanega mosta ali celo iz Tr- bovelj. Neka 10-letna deklica je priha- jala n. pr. v Poljčane po večernem po- uku šele ob pol 22. z zadnjim vočcrnim vlakom! Kdo zmore tako pot lažje: ali 10-letnik ali 15- ali večletnik? Če pomi- slimo na zimski čas, je prav gotovo, da zmorejo starejši tako pot lažje nego otroci v nežni mladosti. Roditelji teh otrok »s proge« prosijo, da bi bil pouk letos urejen tako, da se Vodovode M Rleparska dela f Strelovode ^ Vatn naredi solidno in po konkurenini ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila ffiBflHBBHHHEEBQHCBB9RBHBBHHHBK9BBKl| bodo oddaljeni učenci zlasti nižjih raz- j redov deležni dopoldanskega pouka, ki omogoča intenzivnejši študij in zmanj- šuje hude napore in nevarnosti ponoč- nih voženj z vlakom. Hvaležni bodo za tako uvidevnost roditelji in dijaki, ki največ trpijo! Roditelji. O/ fe klopo! 'Zrinjskega ulica Za pešce nc prijavljene klopi so že pripravljene. Objave ni za njih namen, o tern še marsikdo ni poučen. V Wöris - dvoru res si bosi premrle ude v rosi po Kneippovem ozdravljajo, zarana hram ostavljajo. Ce tudi tu pripraven kraj za to, pač velik je vprašaj! Zelena tratica v krasoti nikogar še ne zmoti, da bi po njej teptal, z .objestnostjo tod cepetal. Naravo čuvaj in nasade, da drugim bo v naslade. Je v kvar očem — priznaj! Potrebe ni — pa klopi v kraj! Razno Place javnih nameščencev v Jugosla- viji. Po zadnji statistiki je v Jugoslaviji 154.395 državnih in samoupravnih na- meščencev. Od tega števila prejema 1.921 nameščencev po 4.950 do 7.500 din na mesec, 9.337 nameščencev po 2.900 do 4.010 din, ostali nameščenci pa se delijo v dve skupini. V prvi jLh je 39.053 z mesečno plačo po 1.555 do 2.500 din, v drugi skupini pa 104.084 z mesečno plačo po 705 do 1.300 din. Ta statistika kaže, da znaša dnevna plača 1.24% javnih nameščencev 161 do 250 din, 6.04% nameščencev ima dnevno 96 do 134 din, 25.29% jih prejema dnevno 52 do 83 din, vsi ostali, t. j. 67.42%, pa dobivajo dnevno 23.50 do 42 din. Re:!ni tclcfonski promet ithhI Bcogra- dom in Moskvo. »Neues Wiener Tag- blatt« poroča, da bo v kratkem uvede- na redna telefonska zveza med Beogra- dom in Moskvo. Salt II. spoininski turnir dr. A. Schwaba v Celju. V torek 3. t. m. se je začel drugi spominski turnir dr. A. Schwaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje. Turnirja se udeležuje 18 igralcev, med njiimi nekateri iz Celjskega šahovskega klutoa. Tumir je v prostorih Šahovskega kluba Gaberja v gostiLni Kancijan. Igrajo v torek in četrtek od 20. do 24. Rezultati prvega kola so: Ahtik—Fajs 0:1, Hojsinger—F. Schneider 0:1, Go- lja—J. Schneider 0:1, NedVed—Do- Dolžan ^1110 Celje, Za kresijo 4 Telefon 245 | Zahtevajte ponudbe in proračune I | IMIflllMffilfflllHIBIIIIII^ manjko 0:1, Rajšek—F. Csörgö 0:1, Habenšus—E. Csörgö 1:0, Regner— Slimšek 0:1, Mirnik—Esih 1:0, Puk- meister—Vrčkovnik prekinjeno. Spreimem dva diiaka na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. RAZNO POHIŠTVO in drugo opremo ugodno proda Alojz Mastnak, Celje Gosposka ulica 7. Šestošolec išče stanovanje Obenem bi dajal inštrukcije nižjeSolceni. Po- nudbe na upravo lista pod »Sestošolec«. Dva dLijak^ sprejmem na hrano in stanovanje v centru mesta. Celje, Prcšernova ul. 5/II. desno. Trgovs&ega vojenca (praktikanta) sprejrne tv. Julio Mcin!, Celje. Slikarske in pjeskarske pomočnike zanesljive in dobro izvežbane, sprejrae takoj Mihnel Dobravc, Celje, Qlavni trg 15. Vefcjü stewilo stavbnih parcel ugodno naprodaj v Čretu pri Celju. Naslov v upravi lista. )abolka za stiskanje dobavlja avto in vagonske ko- ličine M u r k o, gostilna Fürst, R p a č e. Dve dijatkinji najraje nižješolki, sprejme uradniška družina v popolno oskrbo. Pomoč pri učenju nudi absolventka gimnazije z maturo. Informacije pri blagajnlčarki tvrtke Mislej v Celju. Ccnj. občinstvu se priporoca tvrdka Anton Lečnik xaloga uir*, zlata, srebpnine, optika itd. Celie, Glauni trg Izkušen optik na razpolago! Celiska posojilnica d. d. Ce/ie (Narodni dom) Teleion 22 • Poštni ček. račun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bancne posle najkulantneje Urejuje in za konzorcij >,Nove dobe* odgovarja Rado Pcčnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju