Po<*nlns ntofans v oo»ovln> Leto LVII.
V Uubltonl. v četrtek, dne 4 aorlla 1929
St 76
2. izdate st. 2 oip
Naročnina	^
Dnevna iziinln ^H^
za državo	^^M	^^m
Din	^^^^^^ ^^D
polletno 150 Din	■■	HM
celoletno Din	A
za inozemsivo	H^M
meiecno 40 Din nede lskn .ztiain
siovin 120uin!""«	S Icdcnsk
J
VENEC
prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp. pelli-vrsla mali oglasi po l'3C in 2D.ve£|l oglasi nad -t j mm villne po Din 2-iO. veliki po 3 in 4 Din, v uredn>ikemdelu vršilca !>o 10 Din n Pr večietn □ naroTiai popust
Izide ob -t z|ulra)
rožen pondeljKa in dneva po prazniku
Informativen Ust za slovenski narod
oprava /v i/Aupuni;eni ut.si.o Lekouoi račun: L/ubl/ana Sle v. lO.bSO In 1U.349 xa Inaeiaie, *<kij|ci u4i.75(j,I, Zagreb ti. 39.011. Vrana In Dunar ti. 24.797
Vladna kriza v Avstriji
Dr. Seipel podat ostavko - Radi nesoglasja v vladni koaliciji in radi agitacije proti njegovemu stanu Socialisti popuščajo - Nove volitve ali krščansho-socialna-socialistična vlada
Dunaj, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Boj za varstvo najemnikov je danes povzročil krizo avstrijske vlade, katere so se že dolgo bali. Ker od socialnih demokratov ni bilo mogoče doseči bistvenih koncesij v vprašanju odprave varstva najemnikov, je zvezni kancler dr. Sei-pel podal demisijo, kateri se jc pridružil ves kabinet. Zvezni kancler je ta svoj korak utemeljil v ministrskem svetu z obširno izjavo, v kateri je rekel, da smatra, da jc razvoj političnih razmer prišel do točke, od katere sc lahko napravi in se mora napraviti pomemben korak naprej. Notranje napetosti so izraz močnih, živih moči. Posamezne eksplozije niso napravile prevelike škode. V zadnjem času pa se je razvoj Avstrije bistveno spremenil. Premagana je politična letargija, pa tudi strahovanje in neinteresiranost velikega dela prebivalstva, ter je nastalo splošno spoznanje, da nima noben enostranski radikalnem upanja na uspeh. Dr. Seipel ne vidi v obstoječih napetostih nobene nevarnosti za notranji mir ali demokracijo, pač pa vidi nevarnost, ker se ne morejo rešiti vprašanja, ki so važna za gospodarsko in politično življenje. To velja za pospeševanje zidanja stanovanjskih hiš, za reformo najemninskega prava, za pravosodno reformo, za razna kompetecčna vprašanja, kakor posebna kompetenčno vprašanje med zvezno vlado in upravo mesta Dunaja, ki je v socialdemokratskih rokah. V teh vprašanjih preprečuje potrebne rešitve čisto strankarski doktrirarizem. Ker pa je Avstrija v svoji zunanji politiki kon-solidirana in gospodarska politika na zunaj in na znotraj intenzivirana, smatra za pravilno, potem ko je v času desetletnega obstarka republike bil skoro pet let na krmilu, da d£ po-j litičnim strankam možnost, zagotoviti bodočnost ped drugim vodstvom, v glavnem tudi zato, ker se je z vztrajno agitacijo ustvarilo ne samo mnogo sovraštva proti njegovi osebi, temveč tudi proti njegovemu duhovniškemu stanu in proti Cerkvi.
Zvezni predsednik Miklas je demisijo sprejel in poveril Sei.plovo vlado, da začasno dalje vodi posle. Vzroki krize izvirajo iz volitve zveznega predsednika Miklasa, pri ka-
teri je dr. Seipel prvič moral spoznati, da mu tovariši iz koalicije, velcnemci in Landbund, ne sledijo brezpogojno. Kakor znano, je bila omogočena izvolitev Miklasa samo s tem, da so sc socialni demokrati odtegnili glasovanju. Nezadovoljnost Landbunda ima svoj vzrok v njegovem ostrem stališču na korist hišnim posestnikom in agrarcem, dočim so velenemci v zadnjih mesecih vodili čisto odkrit kulturen boj, v katerem so posebno napadali ustanovitev katoliškega vseučilišča v Salzburgu, obenem pa se borili proti katoliškim šolam na Gradiščanskem, ki so jih obdržali krščanski socialci v Avstriji še iz ogrskih časov, ter se zavzemali tudi za reformo zakonskega prava. Dr. Seiplova izjava glede vztrajne agitacije proti njegovemu stanu in Cerkvi je najbržc v zvezi z naraščajočim pokretom za odpad od katoliške Cerkve. Okolnost, da je bil na čelu vlade prelat, je povzročila tudi med katoliškimi krogi večkrat napačno mnenje, da je krščanska socialna stranka identična s katolicizmom, kateremu so hoteli naprtiti odgovornost za vse odredbe, po katerih bi se moglo smatrati, da je stranka delavcem sovražna ali kapitalistična.
Kakšen bo razvoj krize, je še popolnoma negotovo, ker glede osebe naslednika ni znanega ničesar konkretnega, temveč se samo ugiba. V prvi vrsti se kot naslednik označuje bivši predsednik narodne skupščine in predsednik narodnega sveta ter finančni minister, vseučiliški profesor v Gradcu dr. Giirtler, ki jc zelo priljubljen tudi pri opoziciji in sc jc že dolgo označeval kot bodoči zvezni kancler krščansko - socialne - socialistične koalicijc. Ravno tako bi bila socialnim demokratom prijetna krščansko socialna kompromisna kandidata bivši trgovinski minister Hainl in nižje-avstrijski deželni glavar dr. Buresch, vendar z imenovanjem teh dveh še nikakor ni rečeno, ali se bo res sestavila socialnodemokratsko-krščansko-socialna koalicija, kakor je že obstojala nekoč po prevratu pod socialnim demokratom dr. Rennerjem. Povsem je tudi mogoče, da bi se mogla ustanoviti stara 'rrščan-skosocialno-velencmško-landbundlerska koa-
Pred reorganizacijo ministrstev
Vsako ministrstvo bo organizirana celota - Delokrogi nekaterih ministrstev bodo zelo razširjeni - Kaj bo z uradniki
ureoiiMn a /e i Kopliarievt ulici (j lli Rokopisi se ne vraialo, nelranklrana pisma se ne spielemalo * Lreantšlvn telefon ti. 20.50. anraimlštva ti. 2.32«
Preobrat?
Z velikim zadoščenjem je sprejela naša javnost sporočilo, da je šef italijanske vlade g. Mussolini dovolil jugoslovanski narodni manjšini v Italiji, da smejo zopet izhajati nekateri listi v slovenskem in hrvatskem jeziku. Istočasna vest, da so izšle, oziroma izidejo običajne letne publikacije obeh slovenskih in hrvatske književne družbe v Julijski Benečiji, nas je obenem pomirila glede usode teh podjetij, ki širijo v domačem jeziku versko, kulturno in gospodarsko izobrazbo med slovansko narodno manjšino v Italiji.
Brezdvoma je čutiti v tem pojav onega pomirljivega duha, v katerem je bila zamišljena in dovršena sprava med italijansko državo in Sveto stolico. Mogoče pa tudi ni preveč drzno misliti, če se v tem koraku vidi obenem znak neke, čeprav še zelo rahle pre-orientacije, ki hoče vsaj v najskromnejši meri ustvariti neko ozračje prijaznosti in prijateljstva med italijanskim narodom in jugoslo-vanstvom, h kateremu Slovenci in Hrvati v sosedni kraljevini nacionalno in narodnokul-turno pripadajo.
Mi smo od samega začetka stali na stališču, da je pravično in človečansko postopanje s Slovani v Italiji v največjo korist tako nove italijanske države kakor Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov samih, obenem pa najboljši porok za ustvarjanje in utrditev resničnega prijateljstva med Italijo in našo državo, ki je obema v političnem in gospodarskem pogledu enako potrebno ter bi tudi v mednarodno politiko Evrope prineslo nov trden element splošnega miru in dograjevanja mirovne stavbe v duhu obnove zapad-nega kulturnega človeštva in njegovih vekov-rtih institucij.
Prav zato smo se vedno odločno obračali proti nasiljem, ki so se godili slovanski narodni manjšini v Italiji. Ne hoteč se nikdar vmešavati v suverene pravice tuje države, nas je vsikdar vodila ne samo zavest narodne in kulturne skupnosti z jugoslovanskim elementom v Italiji, nego i zavest skupnosti v onih velikih krščanskih kulturnih in moralnih načelih, ki mora družiti vse izobražene narode Evrope v obrambi zoper destruktivne sile, katere so po vojni dvignile glavo. Priznanje iz-vestnega minima narodnih in kulturnih pravic evropskim manjšinam je nujna zahteva po-mirjenja, konsolidiranja in politične ter moralne okrepitve Evrope v duhu krščanstva, ki je in mora ostati kulturno središče in žarišče sveta. S tega širokega stališča, ki je prineipi-jelno prišlo do izraza tudi v vekovno znamenitem lateranskem paktu, smo gledali tudi naše narodnomanjšinsko vprašanje, kajti neposredni nacionalni kulturni interes naših bratov v Primorju popolnoma sovpada s tem splošnim, idealnim in univerzalnim interesom! Pravtako pa je identičen z njim interes naše države, koje pozicija v mednarodnem svetu zahteva iskreno in trdno prijateljstvo z vsemi, v prav posebni meri pa s kraljevino Italijo Toda v nič manjši meri je to v korist Italije, ki more duha lojalnosti svojih novih državljanov s pravičnim in humanim ravnanjem le okrepiti in poglobiti, svoj moralni prestiž v svetu oja-čiti in nam olajšati približanje na solidnih temeljih in v pravem ozračju zgrajenega dobrega sosedstva.
Taka politika je za italijansko velesilo tem lažja, ker je s svojimi novimi podaniki slovanskega jezika in rodu dobila državljane z globoko prirojenim in privzgojenim čutom lojalnosti napram zakoniti oblasti, resnično veren in zvest ter v vekovni krščanski morali vsidran element. Pač pa ima istotako globok čut za svojo pravdo, za svoje naravne pravice in ljubezen do svojega izvora, jezika in slovanske kulture, ki jih mora moder in dale-koviden državnik spoštovati, vpoštevati in varovati. Oni, ki so v Primorju začeli izvajati državno zamisel g. Mussolinija, žal tega niso razumeli in so dražili in žalili najpoštenejši in najmiriiejši element, kar ga ima pod svojim žezlom kraljeva hiša savojska. Naravno pri-ličevanje na nove razmere, neizogibno vsrkavanje gotovih kulturnih elementov državnega naroda, so zamenjali s popolnim in nasilnim poitalijančevanjem in uničevanjem rodnih in neizkoreninljivih prvin slovanske narodne duše, ki ne samo da ni na poti državljanskemu čutu, eni državljanski zavesti in srečni sintezi dveh svetov, ampak more tudi italijansko-vekovito kulturo in način gledanja življenja le obogatiti in izpopolniti. Sai so glasna priča za to vsa ona povojna italijanska prizadevanja na polju znanosti, kulture, umetnosti, da se italijanski narod obogati z duhovnimi zakladi slovanstval
Belgrad, 3. apr. (Tel »Slov.«) Nekaj določb pri zakonu o vrhovni državni upravi dokazuje naravnost, da je imel novi zakon ta cilj, da ustvari iz vsakega ministrstva organično celoto. Pri delokrogu trgovinskega ministrstva se pravi v bistvu, da spada v ta resor vse, kar je v zvezi z notranjo in zunanjo trgovino, obrtjo in industrijo. Ravno določbe take vrste so tiste, ki bodo, če se bo zakon dosledno izvajal, povzročile velike spremembe v splošni organizaciji državne uprave, ponekod naravnost korenito novo razvrstitev.
Opirajoč se na zakon o vrhovni državni upravi, zahteva sedaj trgovinsko ministrstvo zase: promet z devizami in valutami, kar je doslej opravljalo finančno ministrstvo, in zahteva, da ima samo ono vso kompetenco radi gostilničarske obrti, kar je bilo desedaj v upravi notranjega ministrstva; dalje tudi glede odpiranja in zapiranja trgovin, kar je bilo doslej v kompetenci ministrstva za soc. politiko. Pa tudi glede vsega, kar ze tiče stavbne obrti, o kateri je odločalo sedaj gradbeno ministrstvo, naj pripade zadnja beseda trg. ministrstvu.
Ce pomeni dovoljenje izhajanja slovenskih publikacij preobrat v omenjeni smeri, želimo, da bi to bil srečen začetek nove ere, ki bo nam vsem v korist. Saj je to najmini-malnejše, kar sme kaka narodna manjšina zahtevati in pričakovati od gospodujočega naroda in ni nikjer zabranjeno, ker tudi nikogar in ničesar ne ogrožujc. Ta slovanski tisk jc tudi v pretekli dobi ohranjeval in krepil v primorskem slovanskem ljudstvu ona načela, ki so potrebna državi, katera se hoče nasloniti na katoliško versko tradicijo, na moralno zdravje ljudstva in človeško ter Iržavno ob-! čestvo ohranjujoče socialne čednosti. Ako se I bo i konkordat, kolikor sc tiče zadovoljc-
Tudi trgovinske pogodbe spadajo po dosedanjih zakonih v kompetenco trgovinskega ministrstva. Za sedaj pa si jih prisvaja zunanje ministrstvo. Gotovo je zato, da se bo delokrog trg. ministrstva znatno razširil.
Hkrati pa se pojavlja nič manj važno vprašanje, kaj z uradništvom, ki je sedaj v drugih ministrstvih opravljalo te posle, kakor tudi vprašanje, ali ima trgovinsko ministrstvo samo dovolj vodilnega uradništva na razpolago. Vse to kaže, da imamo računati s končno razvrstitvijo uradništva šele tedaj, ko se bo izvedel zakon o vrhovni državni upravi.
Organizacija prometnega ministrstva.
Belgrad, 3 apr. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo je spremenilo nekatere določbe uredbe o organizaciji prometnega ministrstva. Prometnemu ministrstvu je neposredno podrejen za vršitev kontrole vsega prometa glavni inšpektor vsega prometa, kateremu se dodeljuje potrebno število uradnikov.
vanja verskih potreb narodne manjšine, lojalno izvajal, o čemer nočemo dvomiti, potem bodo ustvarjeni vsaj temeljni pogoji, da sc polagoma ustanovijo drugačne razmere, ki bodo mogle privesti do mirnega, obeh narodov vrednega in za mirni napredek zapadnega sveta tako potrebnega stanja strpnosti, prijateljstva in kulturne skupnosti v vseh velikih vprašanjih krščanskega človeštva.
G. Mussolini, ki hoče genij svojega naroda in domovine v teh tradicijah obnoviti, bi si zaslužil naše odkritosrčno priznanje, če bi v Primorju napravil resnično in definitivno konec politiki, ki jc v kričečem nasprotju s temi tradicijami.
licija z večjim vpoštevanjem socialnih demokratov. Možna bi bila tudi čisto krščansko-socialna manjšinska vlada, pri kateri bi se pač morali socialni demokrati vzdrževati glasovanj, končno pa je vpoštevati tudi možnost novih volitev, katerim pa se jc dr. Seipel s svojim odstopom hotel izogniti. V tej zvezi je še pripomniti, da se jc pri socialnih demokratih prejšnji, močno poudarjani radikalizem umaknil spravljivejšemu naziranju.
Presenečenje nad odstopom
Dunaj, 3 apr. (Tel. »Slov.«) Odstop dr. Seiplovega kabineta je po vsej Avstriji povzročil največje presenečenje. O stvari ni bilo obveščeno niti predsedstvo kršč. socialne stranke. Velenemci pravijo, da se je dr. Seipel svečano obvezal na to, da se ali sprejme najemniški zakon ali da o Jem odloči ljudstvo ali pa da se izvedejo nove volitve. S tem zakonom pa nikakor niso prišli dalje; od ljudskega glasovanja ali od novih volitev pa je bilo pričakovati za meščanske stranke neugodnega rezultata. Po mnenju Landbunda dr. Seipel ni odstopil toliko radi najemninskega vprašanja, kolikor radi neprestanih napadov nanj kot duhovnika. Dr. Seipel ni mogel prenesti, da se je njemu očitalo, da je kriv toliko izstopov iz katoliške Cerkve. Velenemci in Landbund so pripravljeni podpirati novega krščanskosocialnega zveznega kanclerja, pri čemer pa hočejo prvi ostati pri svojih kulturnih, drugi pri svojih agrarnih zahtevah. Socialni demokrati izjavljajo', da je odstop dr. Seipla bistveno olajšanje za parlament. Predsedstvo krščansko socialne stranke bo jutri sklepalo o nasledniku. Novi kabinet sc nikakor ne bo sestavil pred prihodnjim tednom. Predsednik dunajske krščanske socialne stranke Kunschak jc izjavil, da je odstop dr. Seipla pripisovati čisto osebnim razlogom. Ker se je kritikovalo, da je na čelu vlade duhovnik, je dr. Seipel nepreklicno sklenil, da prepusti vladne posle drugi osebi, predvsem zato, da vidi, ali bo brez njega šlo bolje. Krščanski socialci ne mislijo na sodelovanje s socialnimi demokrati, temveč bi sestavili zopet zvezo z velenemci in Landbundom.
Belgrcsjshe vesti
Belgrad, 3. aprila.
Pravilnik o organizaciji dela se izdeluje v gradbenem ministrstvu, ker se je s tem ministrstvom spojilo veliko oddelkov.
Komisija za preosnovo zunanjega ministrstva je predložila osnutek, v katerem zahteva, da dobi to ministrstvo tudi izseljeniški oddelek, ki je dosedaj spadal v ministrstvo za socialno politiko.
Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov.«) V finančni stroki so vpokojeni: štepic Anton, Maribor, Drolc Jakob, Ljubljana, Sorman Martin, Ptuj, Perhavc Ignacij, Ljubljana, Stniad Rudolf, Ljubljana, Sfiligoj Josip, Ljubljana, Volovšek Rudolf, Celje, Soter Maks. Krško, Štepic Robert, Celje, Košmerl Valentin, Vrhnika, Dolžan Jakob, Celje, Kobler N., Ribnica, Boltavzar Ri-hard, Ljubljana, Cebular Franc, Radovljica, Klofutar Alojzij, Brežice, Lunder Franc, Ljubljana, Valentin Franc, Celje, Mcgojec Alojzij, Mokronog.
Odlikovanih je veliko število uradnikov finančne kontrole, bank in gospodarskih krofov.
Belgrad, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Na predlog prometnega ministra so napredovali uradniki v I. 2.: Kot inšpektor vsega prometa Zika Po-povič, kot referent prometnega ministrstva Josip Cugmus. V I. 3.: dr. Vončina. Kot referent za izventarifne olajšave I. 6.: Ječmcnič Drago-tin. V 5. I. Kostič Milovan.
V I. skupino so v Ijubljan. ravnateljstvu napredovali: Davorin Topolavc, Ivan Košmerl, Friderik Perme, Martin Košuta Kari Hrudelis, Josip Znidaršič, Josip šegula, Ivan Rutar, Josip Zupančič, Pavel Ješe, Alojzij Smole, Janez Hova, Franc Majcen, Franc Hanželič, Andrej černič, Ivan Cukala, Filip Novak, Ljudevit Mejak, Alojzij Sev?r, Ivan Turk, Dratro Celan. Alojzij Erjavec, Alojzij Ceh, Anton Gajšek.
Dunajska vremenska napoved. Nestano-
I vi<tno, hladno vreme bo trajalo dalje. Ponoči | mraz. severni vetrovi s oadavinami.
Finančni eleki novega zakona o centralni upravi
»Vreme - piše, da bo finančni efekt novega zakona o osrednji upravi mnogo večji, kakor pa se splošno misli. Ne bodo se puhra-lile sauio ministrske plače odpravljenih ministrstev (okoli 150.000 Din za vsakega ministru letno) in po 96.000 Din, kolikor se izda za en ministrski avtomobil, temveč se bodo dosegli tudi drugod veliki prihranki. Novi zakon bo namreč povzročil tudi temeljito re-iormo vse državne uprave in bo v ta namen tudi revidiran uradniški zakon, da se z njim '.boljša kvaliteta uradnikov, obenem pa tudi njih gmotno stanje.
Na podlagi novega zakona o drž. vrhovni upravi ie dr. Svcrljuga takoj reduciral izdatke za osebne in materielne izdatke ministrstev. Tako so v novem proračunu izpadli izdatki za kabinete in njih pisarne.
Znatni prihranki bodo doseženi tudi s tem, da bodo ministrstva odslej v državnih | m ne v privatnih stanovanjih. S tem bo letno prihranjenih pet do šest milijonov dinarjev.
Nadalje se bodo razni oddelki združili, s čimer bo aparat poenostavljen, uprave pa bolj utrjene. Tako se bodo n. pr. takoj združili posamezni oddelki gradbenega in poljedelskega ministrstva (direkcija vode) vsled sorodno*li svojih poslov v en urad.
Mnogo se bo nadalje doseglo z deetatiza-cijo državnih podjetij. V prvi vrsti bodo raz-državljena ona podjetja, kjer bi se moglo s orivatno iniciativo doseči večji uspeh.
Na ta način nc bo finančni efekt novega zakona le nekaj milijonov, temveč bo /.našal že takoj v začetku nekaj desetin mi'i!onov.
Seja gospod.-!mančnega odbora
Belgrad, 3. aprila. (Tel. >Slov. i) Uospo-darsko-finančni odbor je razpravljal o zakonskem pooblastilu gozdarsko-rudarskega ministrstva "lede na revizijo dolgoročnih pogodb. Ministrstvo je namreč nameravalo od-nošaje med državo in gozdarsko industrijo urediti na podlagi enotnega pogodbenega tipa, ki bi omogočal državi in zasebnikom dohodke po zakonu.
Nadalje ie bila na dnevnem redu uredba n aboliranju in amnestiranju davčnih trošarin->kih in carinskih prestopkov. Obravnavali so 1 načrt o novem rošarinskem zakonu.
Vinogradniki so predložili spomenico j Slede olajšav na vino. Prometni minister sma- 1 tra, da ne bi mogel dovoliti olajšav, ker so j železniški tarifi že itak zelo nizki.
Obravnavali so tudi vprašanje zuižanih j železniških kart ter spor med državo in zaseb- j no tvrdko » Vapac.
Odlikovana ministra
Belgrad. 3. aprila. (Tel. >Slov.<) Ministro-	!
ma dr. Krulju in dr. Alaupoviču je Nj. Vel.	j
kralj ob slovesu priredil v dvoru kosiio.	)
Dr. Krulj in dr. Alaupovič sta odlikovana z	: redom sv. Save I. razreda.
Dubrouniški škol - imenovan?
Zagreb, 3. aprila. (Tel. Slov.«) Narodna Politika^ prinaša vest iz Be.grada, da je zunanji minister dr. Kumanudi podpisal akt, s katerim se imenuje na predlog sv. stolice novi škof za Dubrovnik. Ta vest je izzvala veliko zanimanje, ker je časopisje poročalo, da je na to mesto imenovan dr. Josip Sre-brnič, dosedanji krški škof in bivši vseučiHški profesor na ljubljanski bogoslovni fakulteti
Zagrebške vesti
Te dni slavi profesor bogoslovne fakultete, franjevac dr. Jelenič 30 letnico svojega re-dovništva in obenem tudi svojega znanstvenega delovanja. Profesor Jelenič predava na zagrebški fakulteti cerkveno zgodovino. Njegovo aajznamenitejše delo je »Zgodovina Kristusove :erkve*. Napisal pa je tudi celo vrsto odličnih in znamenitih historičnih spisov, zlasti mnogo d zgodovini franjevcev. Odličnemu hrvatskemu znanstveniku k njegovemu dvojnemu jubileju tudi naše iskrene čestitke!
Pri preiskavi vloma v blagajno zagrebške oblasti je policija ugotovila nekatere bližje podrobnosti. Vlomilci so izvršili svoje delo v rokavicah, da bi tako zabrisali odtise prstov. Policija je namreč našla prst rokavice V vsem so dobili vlomilci 23.(300 Din. V soboto pa je bilo v blagajni 700.000 Din, ki pa so bili še pravočasno vloženi v oblastno hranilnico. Ker je oblast proti .vlomu zavarovana, ne trpi nobene škode.
Zagreb, 3. aprila. (Tel. iSlov.c) V Sosvetih pri Zagrebu so danes odkrili grd zločin. Ugotovljeno je dosedaj tole: Sredi državne ceste so našli mrtvo golo telo 40 letne kmetice Barice Ilič, žene vojnega invalida, doma iz Oporovca pri Sesvetah. Včeraj popoldne so jo videli v družbi fantov iz okoliških vasi. Ne ve se, kdo jo je oropal, posilil in potem pustil ležati na cesti, kjer je zmrznila.
Proccs proti Gabrijelu Smidu, ki je bil aretiran radi krvavih dogodkov dne 1. decembra 1928, bi se imel po naših informacijah kmalu pričeti. Smid je namreč obtožen, da je 1. decembra, na oglu Jurišičeve in Petrinjske ulice sodeloval pri uboju mladeniča Stanka Peiriča in ranitvi dveh stražnikov. Ker sta stražnika državna uslužbenca, se bo vršil proces pred državnim sodiičem. Prav tako bi se imel v kratkem pričeti proces proti natakarju Ožiniču, !< obtožen atentata na detektiva Granerja kavarni »Korzo«,
Vprašanje delovnega časa
Delavske zbornice proli nameravani uredbi o zapiranju in odpiranju trgovin in ureditve delovnega časa
Belgrad, 3. aprila. (Tel. >Slov.<) Z ori- | rom ua izvedbo nove uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in ureditve delovnega časa, se je danes zglasila pri ministru za socialno politiko deputacijn vseh delavskih zbornic v naši državi. Vodil jo je dr. Zivko Topalovič, generalni tajnik osrednjega tajništva delavskih zbornic. Deputacijo tvorijo Filip Urat-n ik iz Ljubljane, Vladimir Pfeifer iz Zagreba, Vladimir Faraumo iz Splita, Bogoljub Gjurič in dr. Siko iz Novega Sada, Aleksander Niko-lič in Luka Pavifevič iz Belgrada, Bogdan Kreku- kot zastopnik zveze združenih delavskih sindikatov.
Delegati so ministru predložili spomenico, v kateri izražajo svoje nazore o nameravani uredbi. Ministru so navedli, da ni bilo povabljeno na konferenco, ki se je vršila v dneh 28. in 29. marca v soc. pol. ministrstvu, zastopstvo delavskih zbornic. 0 delu konference je bilo obveščeno samo generalno tajništvo, ki je bilo tudi edini delegat delavstva na konferenci, čeprav člen 36. zakona o zaščiti delavcev predpisuje, da se morejo take uredbe sprejeti, če so se poprej predložile v mišljenje delavskim zbornicam. Delavske zbornice smatrajo, da načrt uredbe v mnogih ozirih nasprotuje predpisom samega zakona o zaščiti delavcev in da bi mogla biti ta uredba samo izvršilna uredba k temu zakonu.
Ministra so opozorili na dotične nove uredbe, ki pomenjajo kršitev zakona o zaščiti delavcev. Krši se zakonska odredba, ki predpisuje delovni čas 48-54-60 ur na teden. Na podlagi načrta uredbe pa bi delovni čas pomožnega osebja v izjemnih mestih in neka-
terih pokrajinah znašal tudi 100 ur na teden.
Prav tako je kršena odredba zakona o 36 urnem počitku od sobote do ponedeljka. Uredba ima toliko Izjem, da bi v praksi odredbe napravile zakon o zaščiti delavcev popolnoma iluzoren.
Na podlagi zakona o zaščiti delavcev ima minister pravico, predpisati v trgovskih in
obrtnih delavnicah osem- do desetumik z ozi-roin na težavnost posla. To poinenja, da lahko minister predpisuje delovni čas od 8.30 !o 9.3<\ Za desetimi ik mora biti predpis samo kot maksimum. Novi načrt predpisuje samo za osem vrst poslov osemurnik. Za vse ostale posle pa ima celo za težke in delavskemu zdravju Škodljive posle deseturnik. To žali princip gradacije, ki jo zakon predpisuje. Zakon dopušča nadurno delo samo tam. kjer je dnevni delovni čas manjši od deset ur in dopušča povišanje dnevnega delovnega časa samo za dve, oziroma eno uro, in sicer po § 8. zaKoua o zaščiti delavcev. Ta določa, da ne srne biti več kot 60 ur ua teden. Novi načrt uredb dopušča nadurno delo brez omejitve. To se pravi, tudi preko deseiurnika, preko 60 ur na teden.
Delegati so opozorili ministra na to, da nova uredba veže vprašanje časa odpiranja in zapiranja trgovin z vprašanjem dela deiovne-ga časa v teli trgovinah. Pravilnik pa tudi ne določa strogih kazni za kršitev odredb o delovnem času.
Minister dr. DrinkoviČ je izjavil zastopnikom. da tista konferenca ni imela uradnega, ampak informativni značaj.
Jugoslov.-bolgarska trg. pogajanja
Sofija, 3. aprila. Tel. Slov. ;) V zadnjem čfasu se Kuže v zunanji politiki večja intenzivnost. Jugoslovanski poslanik Ljuba Nešič je imel v bolgarskem zunanjem ministrstvu več sestankov, na katerih se je razpravljalo vprašanje trgovinskih pogajanj ined obema državama. Poslanik Nešič je odpotoval v Belgrad, da dobi nove instrukcije od svoje vlade.
Tudi romunski poslanik je odpotoval v Bukarešto, da dobi od svoje vlade potrebna
navodila /.a pričetek pogajanj o dvigu sekve- 1 sirov z bolgarskih posestev v Dobrudži. V isti zadevi je prišel v Sofijo bolgarski poslanik v ; Bukarešti. Kakor se v dobro obveščenih krogih trdi, je Romunija pripravljena dovoliti Bolgarom v tem vprašanju nekatere koncesije.
Grško-bolgarski odnošaji pogajanja pa sa zastala.
Za irancosko-italijanski sporazum
Značaj sestanka v Florenci - Posredovalna vloga Chamberiaina
Pariz, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Sestanek Mus-solinija in Chamberiaina v Florenci je v Parizu utrdil mnenje, da gre pri tem za prizadevanje Chamberiaina. da pojasni Mussoliniju koristi skorajšnjega in končnoveljavnega sporazuma s Francijo tudi za učvrstitev evropskega miru. Kakor znano, se že več mesecev vršijo fraiico-sko-italijanska pogajanja, katera vodi francoski poslanik v Rimu de Beaumarchais z glavnim ciljem, da se sklene mirovna in prijateljska pogodba po običajnem vzorcu, obenem pa tudi z namenom, da pripravi Italijo do tega, da se
odreče gotovim prerogativam na korist italijanskih kolonistov v Tunisu s tem, da je ponudil popravo meje ob tuniško-iibijski meji. Radi velikega italijanskega apetita, ki je zahteval vse ozemlje do Čadskega jezera, dosedaj ni prišlo do poprave meje, dasi je Francija izjavila, da je pripravljena, odstopiti širok obmejni pas z večjim številom oaz, če bi se Italija odrekla italijanski narodnosti za svoje koloniste v Tunisu. Mussolini na ponudbe dosedaj ni odgovoril.
Seihien se sestane z Mussolinijem
Zbližanfe Poljske z Italijo
Pariz, 3. apr. (Tel. Slov.«) ^Echo de Pariš« poroča iz Rima, da bo madjarski ministrski predsednik grof Bethlen, ki biva v Italiji na oddihu, v kratkem imel v Rimu osebni sestanek z Mussolinijem. Temu razgovoru >=e pripisuje poseben pomen. Državni podtajnik za zunanje stvari Grandi, ki bo v kratkem po-
toval v TLrano, bo svojo pot nadaljeval v Budimpešto in morda tudi v Varšavo. S tem, da se je poljsko poslaništvo v Rimu povzd gnilo v veleposlaništvo, so diplomatski odnošaji med Poljsko in Italijo stopili v novo interesantno fazo.
Kdo zmaguje v Mehiki?
Newyork, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Včerajšnje Callesovo poročilo, da so vladne čete zavzele Jimenez, je bilo pretirano, kakor sedaj priznava vlada sama. Calles izraža sedaj samo svoje prepričanje, da je »iztrebljenje izdajalcev« le še vprašanje par ur, ker je Jimenez na severu obkrožen, in da je torej pobeg vstašev nemogoč in da bodo vsakdanje izgube po 300 mož morale vstaše uničiti. Poročilo vstašev pa trdi, da imajo še vedno v svojih rokah kolodvor, o katerem se je trdilo, da so ga zavzele vladne čete, in da so celo vjeli 1000 mož vladne vojske. Opolnoči je Calles zopet poročal, da je pri Jimenezu popolnoma zmagal in da se vsta-j ši unnkajo ob železnici v Ciudad Camargo. Zc ! iz tega je razvidno, da vstašev ni mogel po-1 polnoma obkoliti. Razen tega vsebuje tudi to poročilo priznanje, da je v mestu samem še ' vedno majhen oddelek vstašev, da varuje umikajočo se glavno vojsko pred zasledujočo konjenico vladnih čet. Po vladnih vesteh je zvezni general Canllo v državi Sinaloa, ki je vodil 6000 mož na pomoč obleganemu mestu Ma-zatlan, zapodil v beg čete vstaškega generala i Manzo. Ubitih je 200 vstašev, 187 je ranjenih, 100 jih je pa dezertiralo.
Chamberlain m Mussolini
London, 3. apr. (Tel. Slov.«) Razgovor med Chamuerlainom in Mussolinijem je po mnenju londonskih krogov po dolgem času največji uspeh Chamberiaina. Posrečilo se mu je, poživiti že popolnoma zastala pogajanja med Francijo in Italijo in doseči sporazum v tem, da bi Anglija in Italija sodelovali pri tem, da se izvrši izpraznitev Porenja, ko se doseže nova reparacijska pogodba. Čuje se, da je Mussclini pri razgovoru s Chamberlaincm pojasnil tiransko pogodbo na pomirljiv način. Med Anglijo in Italijo se je doseglo tudi sodelovanje glede balkanskih vprašanj.
Kominterna in indijska revolucija
Moskva, 1. apr. (A.) Komunistična inter-nacionala zahteva zopet intenzivnejše podpiranje indijskih revolucionarjev. Zopet se slišijo običajna gesla in govori, da treba nastopiti proti tlačenju kolonialnih narodov in voditi boj proti imperializmu. Zanimivo pa je, da se istočasno mudi v Moskvi angleška trgovinska delegacija, da deseže boljše odnošaje med obema deželama. Zato smatrajo nekateri proglas kominterne samo kot poskus sovjetov, da dosežejo od Anglije večje koncesije.
Poljska kriza se bo zavlekla?
Varšava, 3. apr. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Bartel je izjavil državnemu predsedniku, da ne more več prevzeti seatave nove vlade Državni predsednik je nato z maršalom Pilsudskim razpravljal radi sestave vlade. Kriza na Poljskem se bo vsekakor zavlekla.
Drobne vesti
Atene, 3. apr. (Tel. »Slov.«} Grški finančni minister je predložil poslanski zbornici državni proračun /.a 1929-30. Izjavil je, da je proračun 1928-29 izkazal prebitka 550 milijonov drahem in da je proračun 1929-30 v ravnotežju z zneskom 9657 milijonov drahem.
Kovno, 3. aprila. (Tel. »Slov.«) Politična policija je radi širjenja prepovedanih tiskovin odredila veliko racijo proti socialistom in arc-tcrala 30 oseb, med njimi predsednika stranki? Kairysa.
London, 3. apr. (Tel. Slov.«) »Dally Mail« poroča, da se je krščanski general Feng zopet izjavil za nankinško vlado in zbral svoje če4e v provinci Honan, severno od Sanghaja, za napad proti vstašem. Padec Ha.nkava se pričakuje šc tekom tega tedna.
česKi komunisti in Moskva. Kominterna je v brzojavki, poslani voditeljem češkoslovaške komunistične opozicije, zahtevala v ultima-tvni obliki, da se popolnoma podvrže vodstvu kominterne.
Stališče hišnih posestnikov
Snoči ob 6 so je vršil v zeleni dvorani hotela Uniona sestanek ljubljanskih in okoliških hišnih posestnikov.
Sestanek je otvoril društveni predsednik g. Frelih. ki je pozdravil zastopnika TOI gosp. dr. Pretnarja in zastopnika stavbenikov gospoda B r i c 1 j a. Pozdravni pismi stn poslati Obrtna zve-za in Zveza jugoslovanskih hranilnic, ki sta obljubili. da se bosta zavzeli za odpravo stanovanjsko zaščite.
Predsedstvo zborovanja je nnto prevzel ravnatelj g. Janko N. Jeglič, g. Frelih pn je refe-riral o položaju hišnih posestnikov glede sedaj aktualne odprave stanovanjske zaščite. Zavračal je posebno razne podatke in nasvete, objavljene v časopisih, glede stanovanjske bede. ki so po go-vornikovem mnenju nepravilni finnko se >e govornik bavil s stališčem onih občinskih svetnikov, ki so se zavzeli na zadnji seji mestnega občinskega sveta za podaljšanje stanovanjske zaščite. Od vseh 1580 prosilcev, ki so prosili mestno občino za stanovanja. je le 110 brez stanovanja in še ti morajo sedaj imeti kaka stanovanja. Olavni vzrok pomanjkanju stanovanj pa je umetna selitev prebivalstva z dežele v mesto. — Z ogorčenjem so zborovalci sprejeli na znanje, da je celo neki hišni posestnik na zadnji občinski seji aeitiral in glasoval za podaljšanje stanovanjske zaščite. Prečitano je bilo tudi pismo načelnika občinskega stanovanjskega odseka g. Li kožarja, ki ugotavlja, da je v Ljubljani ena četrtina stanovanj z najemnino po stari ceni, to je, da znaša najemnina toliko dinarjev kot pred vojno kron. Druga četrtina stanovanj je petkrat do desetkrat dražja kot pred vojno, dobra polovica stanovanj pa je večkrat kot desetkrat dražja kot pa pred vojno. G. Frelih vidi v tem nesoglasje z izjavami, ki jih je g. Likozar podal na zadnji občinski seji Mnogo upania je govornik po-I lagal na sedanjo vlado, ki ni odvisna od volivnih krogljic in bo lahko izvedla odpravo stanovanjsko i zaščite v korist splošnega gospodarstva Izrazil jo upanje, da bo s 1. majem letos končno le uresni-| čena stara želja hišnih posestnikov, da bo stano-| vanjska zaščita odpravljena.
Govor g. Freliha je bil sprejet z aplavzom in se mu ie zahvalil v imenu zborovalcev g. Jeglič.
Dr. Pretnar je ugotovil v imenu Zbornica TOI, da v naši državi, kjer ni velikih mest, ni tistih razlocfov za stanovanjsko zaščito, kot v Franciji. Avstriji in Nemčiji. Ugotovil je, da je stališče TOI glede odprave stanovanjske zaščite identično s stališčem društva hišnih posestnikov.
V imenu stavbenikov se je zahtevani hišnih posestnikov pridružil g. Bricelj Govoril je ša g. dr. R e g a 1 y.
Soglasno je bila sprejeta
daljša resolucija,
ki ugotavlja, tla traja stanovanjska zaščita že dvanajst let in da ni odpravila pomanjkanja stanovanj, pač pa da je škodovala vsemu narodnemu gospodarstvu S prisilnimi reglementacijami se ne dado reševati stanovanjske razmere, pač pa s pocenitvijo obrestne mere na hipoteke, s preskrbljevanjem posojil in stavbišč ter z drugimi gospodarskimi akcijami
Ljubljana je v dveh letih narastla le za 107 j oseb in je potreba narastla za do 25 stanovanj. ' V že začetih stavbah bo letos na razpolago 230. v i novih pa 70. Od 1. 1918. pa do konca L. 1928. jo bilo v Ljubljani sezidnnih 1698 stanovanj. V Mostah in na Viču je bilo najmanj 700 stanovanj se-zidanih, letos pa jih bo še 150.
Za ves sodni okruj ljubljanski je bilo za prvi i maj odpovedanih 499 stanovanj, všteti pa so vmes | lokali, mesečne sobe In 88 odpovedi mestne občine. Pravih stanovanj ie bilo lo kpkih 360 odpovedanih, kar je pri I i.000 ljubljanskih stanovanjih le 3%. Ni pa niti govora o tem, da bi bilo dno | 1. maja na cesti 455 družin.
Resolucija ugovarja zoper sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki se is izrekfl za podaljšanja stanovanjske zaščite in naroča društvenemu odboru, da se pritoži proli sklepu občinskega sveta.
Dalje zahteva resolucija, da se z ozirom na povišanje odmerne podlage zniža vodurina in go-staščina v Ljubljani z 18% na 10%. Najemnine v mestnih hišah nuj se določijo " istih višinah kot veljajo za druge najemnike. Mestni proračun za 1. 1929 naj se primerno zniža in naj se preneha 7, novimi Izdatki. V mestni občini naj se uvede najstrožje varčevanje. Izvrši naj so revizija oaebuih izdatkov mestne občine.
Zborovalci so sprejeli še /.ulitevo, da naj so meslni slanovonjski urad odpravi.
(Bainoobsebl se razume, da izražajo lo zahteve stališče hišnih posestnikov, ki ga obiavljamo kot objektivni kronisti, ne du bi se z njim stri-njali. — Uredništvo.)
Newyork, 3. apr. (Tel. Slov «) Poiarni raziskovalci Wilkins, Gcorges Palmer in Put-nam hočejo poleti poskusiti, da se bodo v podmornici z 10 možmi posadke podali na severn* pol od pristanišča Point Baxrow.
Darujte v radijski
fond za slepce!
flprtl ne po m
šal Kdnr noče hiti 25krut premočen, a so vendar r bati na prostem, naj si takoj nabavi nepremočljiv dežni plašč pri tvrdki D.SCHVVAB, LJUBLJANA.