Št. 19. V Gorici, v soboto dne 7. marca 1903 Tečaj XXXIII. Ishsja_________________ _____ _____ , aioer: vsak torek, Setrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, vežemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. fi-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 „ , . 170 Posamifine Številk« stanejo 10 vin. Od 33. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri*ddpoludne. - •.•>;«, U,^ Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici §tv. ti v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine * ge ne oziramo. Oglasi I« poslanic« se racunijo po petit-vrstaa, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-kr»t 6Jkr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru?"** — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-- voraost. omiko, svobodo in napredek 1« Dr. K. LavrM, Uredništvo se nahaja v Gosposki uliol 8t 7 v Gorioi v J nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan jd 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se. nahaja v Gosposki ulici it. 11. Naročnino In oglase je plačati Ioise Gorica. »opisi naj se pogiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne ¦»padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »DravniStro. ______ „PBIHORiC*' izhaja neodvisno od cgo5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 80 h ali gld. 1-60. «So8a> in «Frimoreo» se prodajata v Gozioi v to- bakarni Sohwar» v Šolski ulici «n Jelleraitz v Nunski ulici; — v listu v tolakami Lavrenčič na _trgu della Caserma in Pipan v ulici JPonte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. GabrŠČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ne osebe, ampak načela. Z dežele smo dobili tak-Ie dopisič: »Srečata se stara prijatelja. Prijateljstvo sta sklenila, predno sta vedela za Gregorčiča in Gabrščeka. To prijateljstvo je ostalo, čeprav se bije v deželi že več Časa boj med dvema strankama. Prvi je namreč naprednega duha, drugi podpira nehote — ali kako bi se že izrazil — z glavo v »žaklju* don Gregorčiča. Pogovor se je zasukal takoj na politično polje. »Neuraljivo mi jo,* pravi nas mož, ,da si pri taki stranki, ki je črno-inter-nacijonalna, ti, ki si res uCen in vej lojiti slabo od dobrega in tudi veš, da se je že ves svet naveličal duševnega skapljanja ljudstva, hočem reči; ves misleči svet, ti se mi pa motaš okoli te črne garde; — ne razumem tvojega početja!* — Kaj mu odgovori ? »Prav govoriš. Jaz in Se veliko nas smo prav tvojega prepričanja, mi vemo, da je liberalna stranka na pravem mestu, ako bi je ne bilo, bi jo morali ustvariti. Reči moram, da se mi gabi družba, v kojo zahajam, a reči moram tudi, da ne maram, da bi nam en Gabršček komandiral.* Ta izpoved nam pove mnogo. Klerikalci so že s prvega početka, ko je počil razkol ter smo se pod Missijem razdelili v napred-njake in klerikalce, postavili v prve vrsto svojega boja osebnosti, in tak hud osebnostni boj se ni še bil menda nikjeri na Slovenskem kakor med goriškimi Sloirenci. Pokojni kardinal je hotel zasnovati med nami veliko klerikalno stranko s pomočjo duhovščine, katera mora ubogati svojega višjega pastirja v vsem, s pomočjo petelinov okoli »Prim. Lista* in s pomočjo pozicije, na kateri se je nahajal v tistih časih dr. Gregorčič. Računali so, da se ustanovi taka stranka kar čez noč ter da stopi pod njeno zastavo cela slovenska Goriška, le par oseb je potreba še poprej odstraniti. In pričel se je tisti ostudni osebnostni boj, ki je napolnil najčrnejše strani naše politične zgodovine. Klerikalna stranka ni hotela razviti ni-kakega programa, ker c? nima, nevedno ljudstvo je strašila z znanim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! — glavno orožju v za- poCetem boju pa so jej bile osebnosti. Le po njih! je bilo vrhovno geslo, in od takrat dalje se zrcali v farovških listih v številki za številko odsev teh farovških duš, to je grdenje izvestnih neljubih oseb, katere bi bili radi že zdavnaj odstranili, katere pa so še vedno tu in tudi ostanejo. Da se je morala v takem boju tudi »Soča* takniti tega ali onega gospoda, ki je zlezel v črni brlog, je umevno samo po sebi, in je tako tikanje le naravna posledica sistematičnega osebnostnega boja v farovških vrstah, ali narodno - napredna stranka je postavila v nasprotju s klerikalno bando svoj program, ga proglasila in izjavila, da odslej jo bodo vodila v istem označena načela. Narodno-na-predna stranka zastopa svoja načela, svoj program, in ta jej je zve^da-vodnica pri vsem delovanju, povsodi, in tudi na časnikarskem polju. Načela so, katera zastopamo, za katera se borimo, osebnosti prihajajo pri nas v po-štev, le kolikor je neobhodno potreba v našem boju, v kateri pa postavljaj klerikalci osebnosti dosledno še vedno na prvo mesto. In s tem sistematičnim postavljanjem oseb v ospredje prav pri vsaki stvari so preslepili res že marsikoga, da misli, da prava slovenska stranka na Goriškem so naši klerikalci, ki ob takih prilikah nočejo biti klerikalci, marveč le nekdanji goriški Slovenci z onimi stremljenji, ki so veljala pred razkolom, in da tvori narodno - napredne stranko le par 03cb, ki so začele prepir; da se le prepirajo ter da o kakih dveh pravih strankah med nami niti govora ni. Klerikalci so mojstri v takem bojevanju. Na videz se delajo Ciste in nedolžne, ali v resnici so črni internacijonalci, ki stojijo pod vrhno komando dr. Šusteršiča, od katerega so v denarnih rečeh tudi odvisni. Vsa njihova pisava, vse njihovo postopanje, zlasti preganjanje neljubih jim oseb, vse,to je pristno klerikalno, kakor je tudi pristno klerikalno poneumnevanje ljudstva, pri katerem jim služi v prvi vrsti zloraba vere in pa ščuvanje proti učiteljstvu. Ves čas od ra-';ola dalje niso storili klerikalci niti koraka, ki bi meril na resnično dobrobit našemu ljudstvu, marveč vse svoje delovanje obračajo le v stalno zasužnenje ljudstva in v odvisnost pri volitvah. V tako svrho so storili res že marsikaj, in storili bi bili še več, da jim ni preprečila marsikatere nakane narodno - napredna stranka, Naša stranka je prišla na dan s programom, z jasnimi načeli, da se je zasvetilo po Goriškem ter so se poskrili črnuhi v svojo brloge, kakor krti v luknje, in ta program je temelj, na katerem deluje naša stranka. Pri nas ne komandira ne dr. Turna ne Gabršček, ampak načela so tu, ki nas vodijo; načela vodijo celo stranko, in ta načela ostajajo, dočim osebe ginejo. »Soča* je že pisala slično, kakor sedaj, ko ni bila v sedanjih rokah, in pisala bo dosledno po stavljenem programu in po potrebah, kakor se pokazujejo iz klerikalnega tabora, tudi takrat, ko izginejo iz narodno-naprednih vrst sedanji prvi možje, kakor tudi ostane delovanje stranke dosledno načelom, seveda urejeno v smislu časa in napredka ,n tudi po delovanju nasprotnikov. Vso za omiko, svobodo in napredek je naše geslo, ki nam sveti sedaj na poti delovanja in ki bo svetilo tudi zanamcem, in svetilo bo tako, da zatemni klerikalce z njihovim: Vse za vero!...... Mi smo prepričani, da ima naša stranka s svojim programom in s svojimi načeli jasno bodočnost pred seboj, in prepričani smo, da se bo manjšala klerikalna stranka, .'rgkcr popadajo njeni sedanji glavni stebri v zemljo, kajti na mesto onih stebrov ne bo mogoče ničesar postaviti. Tudi mi vemo, da je v izvestne kroge in v izvestne može ucep-ljen tak osebnostni srd, da jih prav ta drži v klerikalnem taboru, da jih ta ucepljen srd zapeljuje na delovanje, katero vodi naš narod v pogubo, ter jim mori v srcih vse one blage čute, katere so gojili nekdaj nasproti našemu narodnemu delu. Taktika klerikalizma je ustvarila to, da mislijo nekateri le na osebe; ali, hvala Bogu! današnji dan sprevidevajo ljudje na celi črti, da je predrzna laž trditev klerikalcev, da narodno-napredno stranko tvori le par zdražbarjev in prepirljivcev, in dandanašnji prihajajo že največji zaslepljenci in zagrizenci do prepričanja, da imamo na Go-rškem dve stranki: narodno-napredno z njenim programom, ki stremi po omiki, svobodi in napredku našega ljudstva, ter klerikalno, ki je brezdomovinska, raternaeijonalna ter ki hoče spraviti naše ljudstvo v popolni jarem farovžev in njegovih pritiklin, Ne osebe, ampak naia načela"zmagu-jejo in prodirajo v ljudstvo, in kadar izgine s površja vsa tista gospoda, ki bije aedaj krut osebnostni boj ter slepar! javnoitfz osebnostjo, prodro na dan naia načela i tako silo, da se omeji klerikalna stranka le na par farovških gospodov in neizogibnih tra-bantov, dočim stopi vse drugo pod zastavo narodno-napredne stranke, katere program je tak, da ga more z mirno vestjo podpisati vsak rodoljub, kateremu je blagor naloga ljudstva res pri srcu, In potem, potem, se zbližamo ter bomo zopet edini......kvakanje klerikalcev pa bo brezpomembno kakor žabe v luži. Dopisi. Kanal, 3. marca. — Gestni odbor je imel danes velepomombno sejo, v kateri je med drugim sklenil, da najmo nemudoma izvedenca, ki mu napravi načrt za cesto Grgar-Bate-Banj&iee-Kal-Avče in do novega mosta nad potokom Avšček. Ker so bile vse točke dnevnega reda sprejete enoglasno brez ugovora, je to dokaz, da bije vsem gospodom odbornikom srce za zboljšanje cestnih razmer v našem okraji. Zaradi tega pa jim tukaj javno izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo. Slavno uredništvo »Primorskega lista* pa naj blagovoli sprejeti v znanje, da današnji sklepi cestnega odbora kanalskega niso posledica članku, ki ga je pred kratkim priobčil o delovanja našega cestnega odbora, ampak da so to sklepali možje, ki znajo misliti in — računati. Na dotični članek dal bodem primerna pojasnila, čim preje mi bode mogoče. M. Z e g a, načelnik. Iz Kobarida. — Že čez teden dnij se nahaja v našem trgu, in sicer v prostorih gosp. A. Jurelič-a, po domače Fedrig, zaloga Singer-jevih šivalnih strojev, s katerimi se more ne samo šivali temveč tudi krpati. Zn- Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkievficz. - Posl. Todravskl. (Dalje.) »Bog daj zdravje gospodu de Lorchu!« reče Zbišek. »Jaz pojdem ž njim v Marburg.« Kneginja se je prestrašila teh besed uprav tako, kakor bi bil Zbišek dejal, da pojde brez orožja med volke, ki so se klatili po globokih mazoveških gozdih. »Čemu?« je vprašala. »V gotovo propast? Sedaj po tej borbi ti ne more pomagati niti do Lorche, niti ona pisma, ki jih je pisal Rotgier pred dvobojen. Ti ne rešiš nikogar, ugonobiš pa sebe.« Toda Zbišek vstane, prekriža roke na prsih ter reče: »Tako mi pomagaj Bog, kakor gotovo pojdem Marburg, in Če treba celo za morje. Blagoslovi ihe tako tudi ti, Kristus, kakor gotovo jo hočem iskati do zadnjega zdihljeja in nočem prenehati, dokler ne poginem. Meni je lože ubijati Nemce in boriti se pod oklepom, nego njej, siroti, tičati v podzemeljski ječi, O lože, lože!« Te besede je izrekel, kakor vsikdar, kadar je govoril o Danuški, s tako navdušenostjo, ob enem pa tudi s tako žalostjo, da so mu zastajale besede, kakor bi ga kdo stisnil za grlo. Kneginja je spoznala, da bi ga zaman odvračevala od navedenega namena, da bi ga moral zakovati v verige ter vreči v ječo, kdor bi ga hotel pridržati. Zbišek seveda ni mogel takoj oditi. Takratno vi-težtvo je moglo prezirati vsako oviro, nikakor pa ni smelo prekršiti vitežkega običaja, ki mu je naročal, naj vitez prebije po dvoboju ves dan na bojišču do polnoči ter s tem ne le pokaže, da je ostal zmagovalec na bojišču, marveč da je pripravljen celo na novo borbo, ako bi ga kdo od sorodnikov ali prijateljev premaganega hotel izzvati. Tega običaja so se držale tudi cele vojske, izgubivši v tem cesto mnogo plena, ki bi si ga bile lahko pridobile, ako bi bile po zmagi šle preganjat sovražnika. Zbišek ni niti poskušal rešiti se te neizprosne dolžnosti, marveč je, okrepčavši se nekoliko, vzel znovič orožje in vstrajal na grajskem dvorišču do polnoči, čakaje sovražnika, ki ni mogel priti od nikoder. Še le o polnoči, ko so naznanili glasniki s trombo poslednjič njegovo zmago, ga je pozval Nikolaj iz Dolgega losa na večerjo in ob enem Sudi na posvetovanje h knezu. VI. Knez spregovori na posvetovanju prvi ter reče »Nesreča je to, da nimamo nikakih pisem niti kakih prič zoper komturje. Kajti, dasi je naš sum opravičen, dasi sedaj celo* jaz mislim, da so oni odnesli Jurandovo hčerko in nihče drugi — kaj nam koristi vse to ? Oni vse utaje. Ako nas veliki mojster vpraša po dokazih, kaj mu hočemo pokazati? Da, Jurandovo pismo priča Še celo njim v prilog.« Tu se obrne k Zbišku. »Ti praviš, da so dobili to pismo z grožnjo od njega. Mogoče, da je temu res tako, kajti ako bi bila pravica na njihovi strani, ne bil bi ti Bog pomagal proti Rotgieru. Toda ako se je to zgodilo enkrat, moglo se je to zgoditi tudi dvakrat. Nemara imaio celo spričevalo od Juranda, da oni niso krivi ugrabljen j a nesrečne deklice. Ako je temu tako, pokažejo pismo velikemu mojstru, in kaj se'zgodi?« »Saj so to vendar sami priznali, milostljivi gospod, da imajo deklico, govore! da so jo oteli razbojnikom.« »To vem. Toda sedaj govorš, da so se zmotili in da je to druga deklica, a najboljši dokaz je to, da je niti sam Jurand ni hotel.« »Ni je hotel, ker so mu pokazali drugo ter ga uprav s tem razkadili.« »Gotovo je temu tako, toda oni morejo reči, da smo si to le mi izmislili.* »Njihove laži,« reče Nikolaj iz Dolgega iesa, »so velike kakor gozd. Od roba se še nekoliko vidi, toda čim globlje greš, tem večja je goščava, da Človek zablodi ter povsem izgubi pot.« Na to ponovi svoje besede po nemški gospodu de Lorche, kateri reče: »Veliki mojster je bolji nego so oni in tudi njegov brat zelo pazi na vitežko čast, dasi je nekako bolj silovit človek.« »Tako je,« odvrne Nikolaj. »Veliki mojster je pošten človek. Sicer ne zna držati na uzdi komturjev ter ne more preprečiti, da bi v križarskem redu ne slonelo vse na človeški krivici, toda to mu je zoprno. Pojdite, pojdite, gospod de Lorche, in povejte vse, kaj stopstvo dotiene tvrdke je ustanovilo tukaj brezplačen poduk za krpanje, tako da je uo-tiCnim reflektantinjam, katere se hočejo z omenjenim strojem naučiti krpati, dana lepa prilika se tega prisvojiti. Domače in razne novice. Poroka. - Dne 5. t. m. se je poročil na Dunaju g. dr. Gustav Grego rin, odvetnik v Trstu, deželni poslanec in delaven tržaški rodoljub, z g.Cno Rožo Ongaro. Mnogo sreče! Imenovanja t sodnljskl službi. — Ministerski predsednik kot voditelj minister-slva za pravosodje je podelil sodnijskemu pristavu Karolu Bisiaku mesto sodnijskega pristava v obsežjir višje" dežeine-sodnijev Trstu, ter je imenoval sodnimi pristavi av-skultante: Gnor. Lius-a za Buzet, dr. Gvido Bencich-a za obaežje višje dež, sodnije v Trstu, dr. Lud. vit, Schrott-a za Pulj, in Nikolaja Dominika, čegar imenovanje smo že naznanili, za Vodnjan v Istri. Pisarniški izpit v slov., hrv., ital, in nemškem jeziku t dobrim vspehom je napravil g. Rajko F a n i n g e r, pis. vajenec pri c. kr. okrajni sodn. v Bovcu. Smrtma kosu. — V Barkovljah je umrl posestnik in znani krčmar na proseški cesti g. Andrej Starec. Dosegel je dobo 7S let. Umri« je včeraj v Oslavju gospa Katarina K1 a n j § C e k, soproga g. los. Klanjščka, obe. staraSine. Zapustila je 7 nedoraslih otrok. Dr. Rojlc pred porotniki. — Z nesramnostjo, ki nima kmalu para, je dr. Roj i c govoril laškim porotnikom o sebičnosti dr. Turne, kako da se je vsiljeval v deželni zbor in odbor, pozneje v državni zbor, sploh na plačana mesta itd. — Mi rečemo tu javno, da dr. R. je pačil resnico ve doma in hotč. On je dobro vedel, da pred deželnozborskimi volitvami 1. 1395. je ,Sloga" iskala z Dijoge-novo svetilko primernih kandidatov, posebno dveh takih, ki bi mogla biti izvoljena v deželni odbor. Oko odločujočih Ciniteljev v .Slogi" — in to so bili GregorCič-Coronini-GabršCek — je obviselo na dr. Turni in dr. Rybdfu.Tajnik Gabršček je dobil nalog, pridobiti dr. Turno. To je tudi izvršil, ali šele po daljšem prigovarjanju. Dr? Turna se je branil mandata. Dejal je: »Pustite me v sodni službi. Kmalu utegnem biti imenovan sodnikom v Komnu ali kje drugod v deželi, in tam bom narodni stvari lahko veliko koristil." — Koneuio sta se dogovorila tako: Dr. Turna daje odločujočim gospodom 8 dnij pomisleka, da dobe koga drugega, ki bo lahko izvoljen tudi v deželni odbor; ako r a ga ne dobe in ostanejo pri dr. Turni, tedaj se ukloni narodni disciplini in mandat sprejme. — Toda odločujoči gospodje niso Čakali 8 dnij, mar- več so sporočili dr. Turni že v dveh dneh, da ni mogoCe drugače nego da on sprejme mandat. Dr. Turna se je na to udal. Ob državnozborskih volitvah 1. 1897. pa je bil v odločujočem »Sloginem" krogu le dr. Tu m a resen kandidat. Vedelo seje, da hrepeni po mandatu prof. Berbuč, no, to je vzbujalo le nejevoljo; naravnost smeh pa je vzbujala skrivna željiea dr. Rojca, da bi on šel na Dunaj prodajat svojo prazno glavo. Vedeli smo vsi, da intrigujeta Berbuč in Roji c proti kandidaturi dr. Turne, no oba zaradi tega, ker sla hrepenela po tistem mandatu. Zaradi teh intrig dr. Turna ni bil takoj kandidovan poleg Gregorčiča in Coro-ninija, marveč je bil slednji kandidovan v dveh skupinah. Ta bedasta kombinacija je že v n&prej kazala na — propad Slovencev v veleposestvu, kajti groLCoronini je bil gotov zmage v kmečkih občinah in se dalje ni prav nic brigal za veleposestvo. — Zato smo tudi propadli, a ono izgubo imajo na .ti edino le: Gregorčič, Coronini, Berbuč in Rojic! Tako govore dejstva! Danes pa se drzne dr, Rojic kvasiti o vsiljevanju dr. Tume na plačana mesta! Sram ga ni nic, ker je prekratko navezan, da bi razumel vso nizkost svojega nesramnega početja. Na okrožni sodnlji v Ctorfet dobimo baje v kratkem novega preiskovalnega sodnika. Sedanji preiskovalni sodnik sodni tajnik Musina ne gre sicer še v zasluženi pokoj, ampak izročijo mu neki drugi oddelek. Koga mislijo postaviti preiskovalnim sodnikom, ne vemo, ali želimo pa, da postavijo na to mesto uradnika, ki bo povsem kos, v vsakem oziru, nelahki svoji nalogi. V zadnjem Času so se vcepili na tej sodniji jako čudni nazori glede mesLa preiskovalnega sodnika, kajti postavljali so na taka mesta uradnike, ki ne slovejo po svojih zmožnostih in uporabi, ki torej kratkomalo ne tičejo na tako važno mesto, tako da je bilo smatrati imenovanje preiskovalnim sodnikom za nekako zapostavljenje. Zskaj se je tako delalo, nam je naravnost neumevno, kakor nam je ne-umevno z jezikovnega stališča, da je mogel biti preiskovalni sodnik uradnik, ki ne zna zadostno slovenski. Kako bo tak zasiišaval obtožence in priče tako, kakor pri-tiCe, ako se ne razume ž njimi t Pripetilo se je že večkrat, da je pri kaki obravnavi kdo odločno zatrjeval, da v preiskavi'ni tako izpovedal, kakor je pisano, da se ga torej ni razumelo. Taka nesporazumljenja pa , lahko nastajajo, ako preiskovalni sodnik ne | razume stranke, katero zaslišuje. In ako pri- j mejo koga celo radi krivega pričanja! Kako lahko je označena pomanjkljivost vzrok j nesreče ubogemu človeku. Je pač še dosti drugih pomislekov, pred vsem pa je v interesu justice same in v pomirjenje strank neobhodno potrebno, da zasede mesto preiskovalnega sodnika odslej mož, ki bo vsestransko usposobljen za to. Po sodnijah v drugih deželah postavljajo za preiskovalne sodnike dobro usposobljene uradnike-juriste. To moramo zahtevati tudi mi s pristavkom, da mora biti preiskovalni sodnik tudi jezikovno tako usposobljen, da pozna podrobno govor stranke, s katero ima opravila. Kaj moramo imeti v naši deželi prav povsodi Izjeme?!... Pritožbe v tem pogledu med našim ljudstvom so splošne, zato upamo, da se jim naredi Konec pri imenovanju novega preiskovalnega sodnika, ki bo vsestransko kos svoji nalogi. .Soča" — Tomovo glasilo. — tfa našo zavrnitev je odgovorila .Gorica" tako neumno, da je sama sebe potolkla po zobeh. Ker je bil dr. Turna izvoljen predsednikom izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke in članom nadzorovalnega odbora, ker je svoj čas kot predsednik podpisal neko okrožnico itd* zato je »-Soča* po neumni glavi konfuzijonarjev okoli .Gorice" — Tu-movo glasilo. Ako bi bil leto pozneje izvoljen X, potem 7, na to Z itd., pa bi postajala .Soča" X-ovo, Y-ovo, Z-ovo glasilo. In take norosti pripoveduje popolnoma resno v sedanjem svetem postnem času 1 — A kaj smo rekli mi ? No, rekli smo, da .Soča* poleg .Primorca* služi narodno - napredni stranki, brez ozira na to, kdo je slučajno predsednik ali član strankinih odborov. — Sicer pa je smešno, kako slika in identifikuje dr. Turno s celo stranko. Osebe pridejo in pojdejo, a stranka ostane. Pojdeta i Turna i Gabršček, a narodno-napredna stranka ostane in ž njo .Soča" kot njeno verno glasilo. — Naj si kavči enkrat za vselej izbijejo iz glave nado, da izgine stranka z nekaterimi neljubimi jim osebami. Koncert gospe Nadine Slavjanske v sredo večer je bil naravnost triumf slovanske pesmi v naši Gorici. Dvorana hotela Central je bila tako natlačena občinstva, kakor morda še nikoli doslej; nad 700 oseb je plačalo vstopnino. — Zbor Nadine Slavjanske ni več tako številen kakor v preteklosti, no tako izvežban, tako dovršeno poje, tla dela čast svojemu podedovanemu imenu. — V prvem delu je vzdržema odpel 7 pesraij, med temi tudi znano hrvatsko .Nočni stražarji*. Po vsaki točki je sledila burna pohvala s ploskanjem in siava-klici, — Po 6. točki je poklonil g. Srečko Kovačič med groniovito ovacijo občinstva v imenu »Ruskega kružka" gospej Nadini prekrasen šopek, kateri je napravil cvetličar Ferrant po posebnem narisu; dfčili so ga belo-modro-rdeči trakovi, a na modrem traku napis: »Pvceuon ntcTrb* — »Pvccirift KpviKOKf. Kb ropinrE*, (Ruski pesmi — .Ruski kružok* v Gorici). Ko je qospa Nadina trenom očij prečkala posvetilo, je dala z roko gracijozno znamenje, in njen zbor je zapel z ruskim tekstom našo himno — .Naprej!", katero je sprejelo občinstvo z najradostnejšim oduševlje-njem. Ploskanju in slava-klicom ni bilo kmalu konec t — Na obrazu mož »javne varnosti" se je pokazalo nekoliko vznemirjenja, ali pre- pričati so se morali, da povsem brez potrebe!!! — Šopek je dobil na odru odlično mesto. Vsakdo ga je mogel videti in splošna sodba je bila, da je zares vredno odlikovanje slavne ruske umetnice. V drugem delu so peli tri pravoslavne cerkvene pesmi, med temi prvo »Oče naš", ki je zares nekaj veličastno divnega. — Po koncertu je ostalo v mali dvorani kakih 150 oseb, ki so priredili gospej Nadini še naknadno malo ovacijo. Ona in njen soprog sta se informovala o naših narodnih razmerah ter odnesla s seboj zavest, da sta bila i v Gorici — svoja med svojimi. Balalajka orkester na koncertu Nadine Slavjanske je vzbujal mnogo zanimanja. Glasbila so znamenita, pristnoruska in zgodovinska. Carska ruska geografična družba v St. Peterburgu se je v zadnjih letih mnogo pečala z raziskavanjem historičnih instrumentov Velike Rusije. In med prvimi je zaznala Nadina Slavjanska prirediti iz teh instrumentov ensemble, s kojim že leta vzbuja veliko senzacijo po Rusiji in izven Rusije. V takozvanem »Velikoruskem orkestru* so tile instrumenti: 1, Balalajka, prav preprost instrument s 3 strunami, v raznih velikostih. 2. Domra, najbrže naslednica stare egipt-ske tambure, nas spominja na mandolino, ima pa le 3 strune. V Rusiji so igrali nanjo prvič v XVII. stoletju na dvoru carja Alek-sija Mihajloviča. Tudi v raznih velikostih. 3. G ud o k ima 3 strune, in sicer tudi v raznih velikostih. 4. Sojerele so bržkone posnete po starogrških flavtah, na koje so svirali pastirji. V Rusiji so med ljudstvom znane šele od XVII. stoletja. 5. Brelka nas spominja na piščal, ki se je ohranila pri pastirjih od najstarejših časov do današnjega dne. 6. N a k r i so lončeni lonci, ki so prevlečeni s telečjo kožo; zelo so ti instrumenti v navadi v Vzhodni Rusiji. Iz goriške okolice nam pišejo: »Primorskemu listu", koji se je spravil na gosp. P. B., poštarja v Št. Petru, da zanemarja svoje uradne dolžnosti, odgovarjam tudi jaz, da je ravno nasprotno res, da on je prav vnet ter zelo postrežljiv za svoj posel, posebno ker je sam trgovec, pozna toliko bolj poštne važnosti v 'rgovini, kajti pošta i trgovina so v najtesneji zvezi. Zato se je zelo potrudil strankam vslreči ob vsakej uri. Posebno ena stranka, koja spada pod njegov poštni urad, se je zelo pohvalno izrazila o njem, in ta ni ena najmanjših, ker došlo je čez 400 brzojavk, se ve ob vseh urah, in oddanih brzojavk je bilo pa še več. Denarni promet je tudi presegal čez 150 tisuč kron v pretečenem letu. Torej vse to v popolno zadovoljnost, ali ni spak, da bi preslavni zadregi kmetijski ne postregel za njih bore mali promet, ki so ga imeli. Pa bo najbrže le slepilo, ker ne trobi v njih rog. (Dalje v prilogi.) se je tu zgodilo. Pred tujci ga je bolj sram nego pred nami, a to radi tega, da na tujih dvorih ne bi govorili o njih izdajstvih in nepoštenih dejanjih. Ako vas vpraša veliki mojster po dokazih, recite mu: Božja stvar je, spoznati resnico; ako želiš, gospod, dokazov, pa si jih poišči. Zapovej, da se preiščejo vsi utrjeni gradiči; naroČi povprašati ljudi, dovoli nam, da tudi mi iščemo, kajti to je le izmišljotina in prazna basen, { da so odnesli ono siroto razbojniki.« j »Izmišljotina in prazna basen,« ponovi de Lorche. »Razbojniki se gotovo nebi dotaknili knezevega dvora in ne segli po Jurandovem otroku. Ako bi gaj bili rdnesli, bi bili to storili radi odkupnine ter bij naznanili, da ga imajo.« »Vse to jim povem,« odvrne Lotrinec, »in tudi de Bergova poiščem. Oba sva iz jednega kraja in dasi ga ne poznam, pravijo, da je bližnji sorodnik grofa Geldrija. On je bil v Sčitnem, naj torej velikemu! mojstru pove, kaj je tam videl.« I Zbišek je razumel nekoliko teh besed, nekoliko pa zopet ne, in ko mu je Nikolaj to pojasnil, je objel gospoda de Lorehr i-i ga pritisnil na svoje prsi. Knez pa je-2kel Zbišku: »Ali ti res hočeš iti?« j »Res, milostljivi gospod. Kaj naj počnem drugega? Hotel bi dobiti Sčitno, ko bi imel zgrizti tudi I z zobmi zidovje, toda kako naj pričnem vojno brezi dovoljenja?« »Kdor brez dovoljenja začne vojno, njega ugonobi rabeljev meč,« reče knez. ! »Tako je tudi prav,« odvrne Zbišek. »Na to sem hotel pozvati v dvoboj vse one, ki so bili ostali v Sčitnem, toda ljudje so mi povedali, da jih je Jurand ondi pomoril kakor volov, torej nisem vedel, kdo je še živ in kdo ubit. Toda tako mi pomagaj Bog in sveti križ, da ne zapustim Juranda do poslednjega zdihljeja.« »Lepo govoriš in to ml ugaja,« reče Nikolaj iz Dolgega lesa. »Tudi to, da nisi letel v Sčitno sam, priča dovolj, da imaš pamet, da nisi bedast, kajti le takšen bi si moral misliti, da oni ondi drže Juranda in njegovo hčerko in da je niso odpeljali drugam. Bog te je nagradil z Rotgierom za to, da si prišel.« »Da,« reče knez. »Kakor sem cul sam od Rot-giera, je ostal od onih štirih edino stari Siegfried še živ, ostale pa je že kaznoval Bog bodisi s tvojo ali Jurandovo roko. Siegfried je manjši lopov nego so ostali, toda nemara je večji okrutnež. Slabo je, da se nahajata Jurand in Danuška v njegovih rokah in da je treba kmalu rešiti ju. Da tudi tebe ne doleti kaka nezgoda, dam ti za velikega mojstra pismo s seboj. Poslušaj samo dobro in vedi, da ne greš k njemu kot poslanec, marveč le kot glasnik. Veli':emu mojstru pa hočem pisati to-le: Ker so oni ob svojem Času napadli tudi našo osebo, potomca svojih dobrotnikov, zato je povsem verjetno, da so oni odnesi tudi Jurandovo, zlasti radi tega, ker so sovražili Juranda. Zato prosim velikega mojstra, da zapove marljivo iskati jo in, ako si želi mojega prijateljstva, da mi jo takoj izroči. Zbišek se na to vrže knezu k nogam, mu objame kolena in spregovori: »Ali Jurand, milostljivi gospod, ali Jurand! Potegnite se tudi zanj. Ako je smrtno ranjen, naj umrje vsaj doma v svoji hiši.« »Potegniti se hočem tudi za Juranda,« reče knez ljubeznivo. »Naj veliki mojster pošlje dva sodnika, dva pa pošljem jaz, ki naj razsodijo postopanje kom-tur je v in Juranda po pravici in vitežki časti. Ti pa si izvolijo še jednegar ki jim bo predsednik, in kakor oni odredijo, tako tudi bo.« S tem se je končalo posvetovanje, po katerem se je poslovil Zbišek od kneza, ker bi imel takoi odpotovati. Toda pred odhodom pokliče Nikolaj iz Dolgega lesa Obiska na stran ter ga vpraša: »Ali vzameš svojega služabnika Ceha tudi s seboj na Nemško?« »Gotovo, ker noče odstopiti od mene. Ali čemu to ?« »Za to, ker mi je žal zanj. To je vrl človek, toda čuj, kaj ti povem: Ti odneseš iz Marburga zdravo glavo, ako v dvoboju ne naletiš na katerega, ki bi bil boljši od tebe. Toda njegov pogin je neizogiben.* »Ali zakaj?« »Za to, ker so ga obdolžili ti lopovi, da je on umoril de Fourcija. Oni so morali velikemu mojstru pisati o njegovi smrti in so mu tudi pisali, da je Ceh prelil njegovo kri. Tega mu v Marburgu ne oprostijo. Pričakuje ga sodba in osveta, kajti kako hočeš prepričati velikega mojstra, da je on nedolžen? Ali on je vrhu tega še izpahnil roko Danveldu, ki je bil so rodnik velikega sodnika. Pomilujem ga in ti ponavljam, ako gre, da gre po svojo smrt.« »On ne pojde po smrt, ker ga pustim v Spihovem.« Toda prišlo je drugače, kajti nastali so vzroki, radi katerih Ceh ni ostal v Spihovem. Zbišek in de Lorche sta odšla takoj drugega dne zarano s svojim spremstvom. De Lorche, katerega je duhovnik Višonjek odvezal obljube, ki jo je napravil Ulriki de Elner, je potoval ves srečen, spominjajo se Jagjenke iz Dolgega lesa. Zbišek pa se ni mogel ž njim razgovarjati o Danuški tudi radi tega, ker sta le sl?bo razumela drug drugega, torej se je razgo-varjal z Glavačem, kateremu še ni bil znan nameravani pohod v križarske pokrajine. Priloga „So6e" št. 19. z dne 7, marca 1303 .Začasno Interniran". — V „Primorskem Listu" se je oglasil nekdo izpod Goč, ki toči solze po kuratu Ferjančiču, ki je .začasno interniran". Kaj začasno interniran? Povejte ljudem prav, da bodo razumeli: Zaprt je, in sicer radi hujskanja in zapeljevanja ljudstva! Zaprt je, zaprt, in brez dvoma ga do Velike noči ne bo. Je pač Škandal, da se.da:zavesti katoliški duhovniki tako daleč, da se ga mora zapreti. In namesto da bi se sramoval pobožnjak izpod Goč radi takega dejstva, pa se zaletavam »zagrizene liberalce* ter kliče radi preganjanja dušnega pastirja kazen na krivične in pravične. Ha, ha! Kdo ga je preganjal'? Zttr-čin je storil sam, zato je bil tudi obsojen. Kazen ga je že našla. Poleg liberalcev se mora.gpški hinavec obregniti tudi ob liberalno časopisje, češ, kam privede ljudstvo! O ti zvitar grdi! Rečem ti, da mi ne porečeš; saj je na G6U-) zapeljalo ljudstvo vendar klerikalno časopis^ in pa kurat, kije iinter-niran"! Ali ni tako, prijatelj izpod Goč?, Detomor. — 24* letna Antc ija Ru-tarjeva je povila pretekli teden nezakonskega dečka, katerega je potem udušila. Prenesli so jo z mrtvim otrokom v tukajšnjo žensko, bolnišnico, kjer je komisija konshtovala za-dušenje. Rutarjevo so odvedli v zapore v ulici Dogana. Kmetijski shodi. — Meseca marca bode imel potovalni učitelj za kmetijstvo g. Anton Str ek al j v naslednjih občinah kmetijske shode: dne 8. marca v Šmarjah na Vipavskem, 15. v Medani, 19. v Kanalu, 22, v Dornbergu in 29. v Stjaku. Shodi se začnejo povsodi ob 3. pop. Prihodnjo soboto zvečer priredi na vipavskih Brjah »kmetijski večer". Kmetijske večere bode prirejal ob delavnikih tudi v drugih občinah, kjer se kmetovalci za to priglasijo. V domači besedi bode razlagal na teh večerih, kako nam je gospodariti, da nam bo donaSalo kmetijstvo v sedanjih slabih časih veče dobičke, ter bode odgovarjal na različna vprašanja iz vseh kmetijskih strok. S temi večeri hoče vstreči gornji potovalni učitelj v prvi vrsti takim krajem, kjer ni mogoče prirejati večih kmetijskih shodov, v drugi vrsti pa popolnijo ti kmetijski večeri kmetijske shode, ker se bode govorilo na njih Se bolj o lokalnih razmerah nego je to mogoče pri shodih. Kmetovalce sirom dežele opozarjamo, naj se povabilu pridno odzovejo. Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila v ponedeljek. Peljal se je gosp. Zega iz Kanala s svojo soprogo proti Plavem; isker konj je skočil nakrat z državne ceste na staro cesto, ki vodi proti kasarni c. kr. finance v Kanalu. V trenutku je zadel voz ob cestni kamen, in g. Z-ga, gospa soproga in voznik so zleteli k-kor peresa čez voz na cesto. Sreča pri tej nezgodi bila je ta, da je konj pri tem naglem diru pretrgal vse jermene na vozi ter dalje oddirjal. Ako bi se to ne bilo zgodilo, prišli bi bili vsi trije pod voz in zgodila bi se bila velika nesreča. Voznika ne zadene najmanjša odgovornost. Poškodovani so bili, hvala Bogu, le malo. Ako bi bila p.idla gospa Zegova le 20 cm dalje ali bližje, priletela bi bila z glavo na cestni kamen in Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo! Borjanski vikar med - popravkarjl. fs^BorjatfskeBHi^Hkarju Janezu Sedeju je na notico v »Soči* slavno obrarribno društvo v Ljubljani skovalo popravek, kateri nam je poslalo, sklicuje se na § 19. tisk. zakona. Dr. Larape,- popravkar vseh povpravkarjev ier duša lažnjivega obrambnega društva, jo je popihal iz Ljubljane, ker se boji nove porotne obravnave radi razžaljenja časti pred ljubljanskimi porotniki. N6, na njegovem stolu v obrainlmem društvu sedi sedaj nekdoi dragV gotovo posvečenec, ki se uri v popravkovanju. Popravek ne odgovarja § 19. tisk. zak., za-tegadel bi ga lahko brez pomisleka vrgli v koš, ali priobčujemo ga kot kurijozum, da bodo videli čitatelji, kaj vse popravljajo naSi tonzurirani prijatelji. Obrambno društvo piše v Sedejevem imenu to-le: »Ni res, daje Borjanski vikar Janez Sedej še vedno stari pivček, kakor je bil; da popiva, da je veselje, a mašuje potem ob 10. ali 11. uri ali celo nič; da pravijo, da vsakrat mašo »zapije*. Res je, da nikoli ne popivam, če grem v krčmo, grem samo radi najbolj nujnih opravkov: radi odprave pošte (c. kr. nabiralnica je namreč na krčmi); radi odprave potrebnega blaga za hišo po vozniku, ki hodi v Gorico (voznik moj — ali voznika moja se ustavljata v krčmi); radi domačih bolnikov; radi zborovanja za mlekarnico, — ker zborujejo v krčmi (do sedaj samo dvakrat) radi pomanjkanja drugih prostorov. — Res je, da maSujem ob delavnikih ob 8., kadar je poroka ob 9. (na željo ženinovo pol ure pozneje); ob nedeljah in praznikih ob 10. uri. Res je, da od novega leta sem nisem štirikrat maševal; a ne radi popivanja, marveč radi hude bolezni. Res je, da za mojega mašniStva nisem nikoli sv. mase »zapil". Res je, da v Gornji in Dolnji Borjani snujejo dve mlekarnici. Ni pa res, da eni pravijo napredna, drugi pa klerikalna; da Sedej agituje seveda za drugo. Ni res, da sem neki ženi obljuboval, da bodo imele njene krave toliko mleka, da bodo »se . .*, ako ga bo nosila v klerikalno mlekarnico. Res je, da nisem nikoli agitiral za klerikalno mlekarnico, da nisem teh gori navedenih besed nikoli govori proti nobeni ženi — in proti nikomur ne. Ni res, da sem hotel nekega moža odpraviti od napredne stranke s strašilom, da drugače ne bo imel sreče ne pri: ženi, ne pri živini, ne na polju. Res pa je, da nisem nikoli nobenega moža tako strašil, da nisem proti nobenemu možu, proti nobeni osebi govoril teh besed." Glavna stvar se torej suče o pivčku Sedeju. In tu se mož brani, da ne zahaja v krčmo, ter če gre, da gre le po opravkih. Kdo pa mu je očital popivanje po krčmah? Nikdo! Saj se doma v farovžu veliko zložneje pije! Sicer mu mi privoščimo kolikor hoče kapljic vina, ali drugače naj da mir ter ne išče zdražb in se ne utika po nepotrebnem med ljudi ter ruje proti_ naDrednjakom, pa mu ne bo nikdo nič očitai in nič še ne bo pisalo o njem. Sedej zanikuje vse. To Je najbolj praktična metoda. Ako se o kom kaj piše, se reče dosledno ni res, pa če je še tako res. Obrambno društvo to dobro O teh rečeh so bomo še enkrat natančno informirali, in ako se izkaže, da smo 'Storilr-^edejff~"kak^~knvico7""Jd"""tedf"drYgT volje prekličemo. Ali bojimo se, da iega ne bo treba! C. kr. čitalnica t Gorici. — Pišejo nam: „C, kr. čitalnica v Gorici je priredila dne 22, m. m. veliki ples, ki je vspel, kakor piše njen organ »Gorica", po soglasni sodbi udeležencev prav izvrstno. Društveni prostori so bili okrašeni z bujnim zelenjem (in pa-vovim perjem neslovenskih gostov) in sijajno razsvetljeni. Veseli nas, da niso plesali v temi, kako se lahko bi zgodila neljuba pomota, da bi nagovoril čitalničar neslovenskega gosta v slovenskem jeziku. Od drugih narodov so bili zastopani, kakor pravi dalje poročilo v »Gorici*, hrvaški češki, rusinski, nemški in laški, od drugih krajev Trst, Tolmin, Sv. Lucija in Miren. Nečuven Škandal je dejstvo, da se drugi evropejski narodi niso pobrigali za veliki ples »narodne goriške inteligence", da niso poslali svojih zastopnikov v goriško čitalnico, ki je »neoporečno pravo pozoriSče olikaneg-a kretanja in častne reprezentacije." Kje so ostali Angleži, Francozi, Rusi (ne, teh ne marajo, ker so pravoslavni, in ne znajo plesati rimsko - katoliško!), kje Grki, Turki in Romunci? Doma! Kaj pa Primorska? Ali so res samo Tolmin, Sv. Lucija in Miren tako zavedni? Govori se, da je dobil čitalniski odbor zelo pikro in ojstro pismo iz Grgarja, ker ga ni omenil v svojem poročilu, čeprav je bil tudi zastopan na tem velikem plesu. Kje je ostal Kobarid, »pozoriSče olikanega kretanja* poslanca Lapajneta, kje Šempas, pozoriSče »častne reprezentacije* poslanca Grče? Krasen večer je zopet doživela čitalnica. Častno je reprezentirala slovenske goste nasproti neslovenskim prirediteljem tega velikega plesa! Odbor ima pač čile in delavne mlade moči v svoji sredi, ki imajo mnogo znanja z zastopniki drugih narodov, katerim na ljubo prihajajo na plese »slovenske* čitalnice. Sicer nam pa obeta odbor še marsikaj lepega za ostalo dobo društvenega leta, in mi gotovo ne bodemo zadnji, ki se bomo divili .marsičemu lepemu* goriške čitalnice. Ne odlašajte torej !* .Učitelj In organ Is t". — »Primorski List" piše dosledno v vsaki številki o uči- teljih. V zadnji ima članek »Učitelj in or-ganist*, v katerem ne pove pravzaprav nič drugega nego to, da hoče onim učiteljem, ki orgljajo ter si prislužijo tako neznaten zaslužek, odjesti še to. »Prim. List« hoče imeti cerkvenika in organista v edni osebi, ki bi ga rabili tudi pri posojilnicah itd., na kratko: desna roka bi bil g. nuncu, politični »lauf-burš* in vohun. Res, da ne spada orgljanje v cerkvi k poklicu učitelja, ali to je »Prim. Listu" malo mar, njegov namen je le ta, ali škodovati tako učitelju ali pa ga z bornimi orgljarskimi groši, kjer se da, privezati nase ali mu storiti molčati. — Res, prav v vsaki številki kaže »Prim. List" svojo ljubezen do učiteljstva. ' Is Kanala, — Gospodje posestniki, ki žete dobiti aWerikalSskih koiči, naj pridejo sedaj po nje, ker je vreme ugodno. Predsednistvo sad. in vin. društva v Kanalu. Iz Bovca. — Podpisani pridružuje se odgovoru, priobčenemu v 15. in 16, številki »Soče*, v kojem odbor učiteljskega društva za goriški okraj zavrača neumestne napade »Primorskega Lista" na učiteljstvo. Bovec, 1, marca 1903. Odbor tolminskega učiteljskega društva, Goriška ljudska posojilnica naznanja, da bodo od dne 15, marca t, 1, naprej uradne ure za stranke ob delavnikih le od 8, do I«1/«; v nedeljah in v praznikih zaprto, Odprti lekarni, — Jutri popoludno sta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti in Gliubich. V Biljah je moralo biti preteklo nedeljo neznansko lepo in svečanostno. Proslavljali so papežev jubilej, in zvečer so prižgali luči in priredili bakljado. Kurat Roječ je vse to čudovito imenitno popisal v »Pri-smojencu*. Pred cerkvijo je imel kurat Roječ tudi nagovor, v katerem je rekel, da držimo se trdno, kar delamo, prav delamo. Tam od spredaj v »bakljadi* pa je stal z »luminckom* tudi tisti, o katerem se pravi, da je na pe-pelnico Ferjana udaril tako po glavi, da je bil moral v bolnišnico v Gorico, Kar delamo, delamo prav, je moralo Čudno vplivati na tistega, ki je udaril Ferjana brez vsakega | povoda. Ta človek je zvest pristal Rojčove stranke, no, zato ni čudne, ako je udaril Ferjana kar tako tebi nič meni nič, kakor se namreč govori. Saj j • ' ¦ 'at obetal napred-njykom svoj čas celo kv« poleno! Kakor se vidi, njegov nauk ni padel na nerodovitna tla, ampak njegovi učenci ga umevajo prav. No, pa so ga hoteli hitro pokriti, in šli so svetovat F., da ko bo pričal, naj pomisli, kaj govori,... Kaj bi bilo, ako bi bil ubil F., ki ima 5 otrok?! Tako! S tem je popolnjeno poročilo o papeževi slavnosti v Biljah. Izpred sodnlje. — Edvard Abramovič iz Gorice, star 19 let, je stal pred sodniki, obtožen tatvine, katero je zakrivil v Červi-njanu s tem, da je vzel svojemu gospodarju več orodja itd. Potem je šel v Gorico, kjer pa ga je prijela policija. Sodnija mu je pri- »Jaz grem v Marburg,« je rekel Zbišek »kedaj pa se vrnem, to je v moči božji. Morda kmalu, morda pomladi, morda čez jedno leto, ali pa morda nikdar, razumeš?« | »Razumem. Greste tjekaj gotovo radi tega, daj pozovete ondi bivajoče viteze na dvoboj. Hvala Bogu, da ima vsak vitez svojega orožjenosea.« »Ne,« odvrne Zbišek. »Ne pojdem tjekaj radi tega, da jih pozovem na dvoboj, razun ako to nanese slučaj; ti pa to pot ne pojdeš z menoj, marveč ostaneš doma v Spihovem.'« čeh postane na to novico žalosten, da začne celo tožiti; na to pa jame prositi Zbiška, naj ga ne pusti doma v Spihovem. »Prisegel sem na sveto razpelo in na svojo čast, da vas ne zapustim. Kako bi mogel priti svoji gospe" pred oči, ako bi vas doletela kaka nezgoda? Prisegel sem, gospod, torej imejte usmiljenje, da pred njo ne bom osramočen.« »Ali nisi tudi prisegel, da me hočeš ubogati?« »Kajpada, samo ne v tem smislu, da bi odšel od vas. Ako me vaša milost zapodite, hočem ostati nekoliko za vami, toda toliko, da vam bom ob času potrebe pri roki.« »Jaz te ne podim in te tudi nočem zgubiti,« odvrne Zbišek, »toda neugodno bi mi bilo, ako bi te ne mogel nekam poslati, bodisi tudi na kako daljšo pot, ako bi se ne mogel ločiti od tebe niti za jeden dan. Neprestano vendar ne boš stal nad menoj kakor rabelj nad grešno dušo. Ako pa pride do boja, kako mi hočeš pomagati? No govorim o vojni, kjer se ljudje tolpoma pobijajo, toda v dvoboju se vendar ne boš boril namesto meno. Ako bi bil Rotgier krepkejši od mene, no bi bilo na našem vozu njegovo orožje, marveč moje na njegovem. A vrhu tega tudi vedi, da bi mi ondi s teboj bilo dokaj huje, ker tvoja navzočnost bi me lahko spravila v nevarnost. »Kako to, vaša milost?« v In Zbišek mu jame pripovedovati vse to, kar je slišal od Nikolaja iz Dolgega lesa, kako komturji ne priznavajo, da bi bili oni ubili de Fourcija, zato so njega, Glavača, obdolžili umora, radi česar ga bodo sedaj preganjali. »Ako pa te vjamejo,« reče naposled, »ne pustim te vendar v njihovem žrelu, pri tem pa utegnem priti še sam ob glavo.« Čeh na to še bolj osupne, ker je čutil, da je to resnica; na to pa jams znovič prositi Zbiška, naj ga ne pusti v Spihovem. »Saj sedaj ni več na svetu onih, ki so me videli, ker je pobil nekatere stari gospod iz Spihova, Rot-giera pa ste ubili vi.« »Videli so te strežaji, ki so šli za njimi; živi pa še tudi oni stari Križar, kateri sedaj gotovo sedi v Marburgu, ali pa pride tjekaj, kadar ga veliki mojster pokliče.« Na te besede Čeh ni mogel ničesa odgovoriti, in tako sta molče jezdila dalje do Spihova. Ondi najdeta vse pripravljeno na vojno, kajti stari Tolim je pričakoval, da bodisi Križarji napadejo grad, ali pa da Zbišek, vrnivši se, odpelje vojake na pomoč staremu gospodu. Ljudje so bili oboroženi in dasi jim vojna ni bila nič novega, vendar so koperneče pričakovali Nemcev, nadejaje se obilnega plena. V gradu je po-zpravil de Lorcha in Zbiška duhovnik Kaleb in takoj po večerji pokazal mu pergament z Jurandovim pečatom, na katerem je bil z lastno roko napisal poslednjo voljo viteza iz Spihova.« »Narekoval mi je,« je dejal, »v oni noči, ko je potem odšel v Sčitno. Nu... ni se nadejal, da se še kedaj vrne.« »Ali čemu niste zinili o tem ničesar ?« »Molčal sem, ker mi je priznal to kot spovedniško tajnost, kar namerava storiti. Večni mir mu daj Gospod! Večna luč naj mu sveti!« »Ne govorite o njem kakor o mrliču, ker je še živ. Vem to iz besed Križarja Rotgiera, s katerim sem se bojeval na knežjem dvoru. Vršila se je med nama sodba božja in ubil sem ga.« »Vsled tega se smemo še manj nadejati Juran-dove vrnitve, k večjemu, ako bi to hotela moč božja.« »Torej grem tje s tem vitezom, da gr rešim iz njihovih rok.« »Ti očitno ne poznaš križarskih rok, toda jaz jih poznam, ker sem bil petnajst let duhovnik v njihovi deželi, predno me je poklical Jurand v Spihov. Le Bog more rešiti Juranda.« »In tudi nam pomagati.« »Amen!« Na to razvije pergament ter jame citati. Jurand je zapustil vse svoje zemljišče in vse svoje imetje Danuški in njenim potomcem, a v slučaju, ako bi umrla brez potomcev, pa njenemu možu ZbiŠku iz Bogdanca. Proti koncu priporoča to svojo poslednjo voljo tudi knežjemu varstvu, »da vse, kar bi nemara ne bilo prav, popravi knezova milost.* Ta konec je bil pridodan radi tega, ker je duhovnik Kaleb poznal le kanonično pravo, a Jurand, ki se je ukvarjal neprestano z vojno, pa le vitežko pravo. Ko je prečital celo listino ZbiŠku, je razodel vsebino tudi nekaterim ljudem spihovske posadke, ki so takoj priznali mladega viteza za svojega gospodarja in mu obljubili pokorščino. (Dalje pride.) sodila 10 mesecev trde ječe s postom vsak mesec, in ko prestane kazen, ga. postavijo pod policijsko nadzorstvo. Tatvine je bila obdolžena tudi 19 let stara Alojzija Postrin, rojena v Torre pri Palmi. Ukradla je bila svoji gospodinji v Fari zlato ovratnico, potem jo je prodala v Palmi ter izročila denar svoji materi. Sodni dvor jej je prL-odi! 4 mesece trde ječe s postom vsaki dan. Josip Kranjec iz Šturij je prodajal salami, ki so bili pokvarjeni. Komisija mu je zaplenila takih salamov za kg 1.50. Pred sodniki je povedal, da je opozarjal kupo-valce, kaki da so salami. Kranjec je bil obtožbe oproščen. .Okrajna posojilnic* v Kanalu, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj redni občni zbor v Kanalu dne 25. marca t. 1. ob 4. uri popoludne v občinski dvorani. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor/ Listnica. — V Prago: Prihodnjič. Za obljubljeno se priporočamo. Dopis, v A.: Prihodnjič. Trgovsko-obrtua reg. zadruga a neomejenim Jamstvom v ttorici naznanja p. t. občinstvu, da bode vsled načeUtvenega in nadzorstvenega sklepa z dne 27. februvarija t. 1. zavod od 15. t. m. naprej ie od osme ure zjutraj do poledne ure popoldan za stranke odprt. Opozarja se loraj vse one, ki imajo opravilo v zadrugi, da je ie med zgoraj omenjenimi dnevnimi urami mogoče pri zadrugi kaj opraviti. Svetovno anano je, da dajo Mauthner-jeva napojena semenapese zapičo največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-lenadna in cvetlična semena. Razgled po svetu. Dr. Iran Ladislav Rieger t- — V torek popoludne je umrl v Pragi v starosti 84 M dr. Fran Lad. Rieger, mož, ki je stal skoro pol stoletja na čelu vsega češkega gibanja. L. 1848. je bil Rieger že jeden najuglednejših čeSkih rodoljubov. Svojo veljavo si je pridobit z izrednim svojim talentom in krasnim govorniškim darom. Pri naslednjih volitvah v državni zbor je bil izvoljen kar v 7 okrajih. V drž. zboru v Kromerižu je razvijal Rieger živahno delovanje v smislu demokratičnih načel in narodne jednakoprav-nosti. Ko je vlada razgnala državni zbor, je Sel dr. R?eger v Pariz, kjer je občeval mnogo s poljskimi in ogrskimi emigranti, vsled česar je bil aretiran, ko se je vrnil v Prago. Leta 1853. se je poročil s hčerko zgodovinarja Palackega. Ker vlada ni hotela vstreči njegovi želji, da bi se posvetil profesuri, se je lota literarnega in časnikarskega dela. Leta 1860. so se rodili .Narodni Lisly*. Začetkom ustavne dobe je skušal Rieger dobiti plemstvo za češka narodna stremljenja, zalo je tej zvezi mnogo žr'.=dno v dotiki z razkošnim pafleževim dvorom, ki ni slovel po posebno strogi askezi, je bil kreposten in nikdar ni žena prestopila prag njegovega doma, ki je bil v največjem neredu. Kakor Dante in Šekspir je imel tudi on po mnenju Taine-ja dušo boga, ki je bil izgnan iz Olimpa. Najbolj je občudoval sikstino Goethe in on sam pravi, da mu niti narava sama ne ugaja, ako je videl prej Miche-langelova dela, ker on narave ne more gledati s takimi očmi kot Michelangelo. V svojem potovanju po Italiji tudi pripoveduje, da je enkrat s svojimi prijatelji podkupil z dobro napitnino vratarja, ki jim je otvoril postranska vrata poleg oltarja. Imeli so s seboj dovolj jedi in tudi pijače in* po južini je zaspal Olimpijec vsled velike vročine na papeževem prestolu. Tudi Goethe menda nikdar ni premišljeval, radi česa ne zavzemajo mesto prerokov in šibi! apostoli, saj jih je ravno dvanajst. Želja papeževa je bila, da slika Miche-[ langelo apostole, ali on se je izgovarjal, da bi stvar prav ubožno izgledala, ker po bili apostoli sami ubogi. Seveda, ako bi bil slikal na s^op sikstine, dvanajstorico apostolov, ne bilo bi mu mogoče prikazati strastnih in silnih značajev, kakoršni so bili proroki, ki si nikakor ne prizadevajo brzdati svojih instinktov, in tudi ne klasičnih boginj, ka- koršna je delfijska sibila ali gigantske starke, kakoršna je prorokinja rimske bodočnosti. Mirni, usmiljeni in krotki ribiči niso ugajali največjemu romanskemu geniju, koji ni nikdar razumel onega nauka, ki se je nekdaj razlegal z gore ob Ge-nezaretskem jezeru: »Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo podedovali.« Romani pa tudi niso poklicani podedovati zemlje. Nikomur ni svetovati, da bi šel iz sikstine naravnost v stance. Oko, ki je občudovalo Jona in pogubljence poslednje sodbe, mora nekoliko dni počivati, potem naj pridejo na vrsto Rafaelove stance. Vasari daje Rafaelu mnogokrat priimek »grazioso* in ni besede, ki bi bolje označevala vso smer njegove umetnosti. Titan Michelangelo in ljubki ženskomehki Rafael sta si največja protivnika. Dolge, strme, ozke, izlizane in izkrhane na obokani steni z obledelimi freski okrašene stopnice dovedejc do zaprtih lesenih dvokrilnih vrat, pred vrata zatvorjenega raja. Ko je otvoril sluga vrata, mi je odvzel palico in fotografični aparat, izročil plehasto znamko in pokazal z roko na podolgast hodnik, kakor da bi hotel. reči, da začne vesten potnik tu s svojim delom. Z nekim čustvom svetega strahu sem vstopil v raj, in sedaj naj se mučim s teatraličnimi in pom-poznimi slikami iz življenja različnih svetnikov, katere je spočela manirirana zgodovinska šola poslednjih desetletij in katere so za modernega človeka največja pokora. Barve so bile seveda silno sveže in vestni romarji so hodili, ne da bi se prenaglili, od slike do slike ter vestno čitali, kar je bilo pisano v njihovi krijižuri. Obrnil sem skoraj hrbet tej zbirki slik k velikemu začudenju onega za zgodovinsko šolo vnetega vratarja. V prvi dvorani je na dolgi steni več metrov dolga slika, predstavljajoča zmago nad Turki pri Dunaju. Ni treba še posebej razlagati, da je videti mnogo vzpenjajočih konj s šarastimi uzdami, dragocenih šabrak, turbanov vseh vrst in najpiemenitejših in najhrabrejših junakov. Najboljše je, ako se pri tej sliki sploh ne ustavljamo, ako ho- čemo imeti več užitka v stancah, kjer barve niso tako žive in slike tako pseudorealistične. ^ V drugi dvorani pteže zopet veliki kosi platna, in v ,r sredi se še celo šopiri pod steklom cela razstava mašnii. knjig, misalov, evangeljev in drugih pozlačenih knjig. V stancah je bival Julij II. Prva stanca se imenuje »deli' incendio« po fresku požarja Borga, ki zavzema steno nasproti oknu. Pravzaprav to ni požar, kaj bi pa pravzaprav tudi gorelo, saj je povsodi mramor, in papež Leon IV. je ogenj itak že ugasil z nadnaravno pomočjo, ali vendar se skuša vse rešiti. Močna žena mršavih las spusti otročiča v roke nekemu možu na ulici; prva skrb materi je, da reši dete, dasi že šviga okoli njenega telesa plamen. Mišičast sin nosi bledega in onemoglega starca, ki ima neko ruto ovito okoli glave; srečen je, da more očeta rešiti. Rdeči inkarnat mladeniča se močno razlikuje od žoltega inkarnata starčevega, ki že sam na sebi služi v karakteristiko starosti. To sta Anhiz in Enej; Rafael je slikal požar Troje, ne Borga, in Rafael ni čital kakšne zaprašene rimske kronike, temveč drugo knjigo Enejide. Nosilke vode, v katerih mnogobar-vene halje in dolge lase se br^no zaganja veter, dvigujejo napolnjene amfore navzgor, da bi zadušile na strehi še vedno prasketajoči ogenj. Lepa je tudi ona mirna skupina v ozadju, ki je prosila papeža, naj stori čudež. Žena v sredi, ki je visoko razprostrla roke proti papežu, je do dna duše prepričana, da more le on pomagati. To živahno gibanje rok je nekak viden izraz verujoče duše. Gol krepek mladenič se spušča počasi po steni navzdol. Pravična je Vasarijeva sodba, d> so ti »ignudi« v tej stanci sicer lepi, ali ne [ j-vsem izvrstni. V Sikstini se vidijo drugi orjaki. Prvokrat bije obiskovalcu stane njih tendencijoznost jasno v oči pred zmago nad Saraceni pred Ostijo. Papež Leon III. sedeč na svojem prestolu sredi bojnega trušča s črtami Leona X. v obrazu, gleda skoraj malomarno na bojujoče se vojščake. Jetnike, uklenjene v verige, r vm- Da se v i nova, eaonadstpopna hiša št 43 v Ajdovščini. Hiša je ob glavni cesti, j tik glavnega trga. Pripravna je za I vsako trgovino ali obrt Ogleda si jo lahko vsak ter se lahko tam pogodi radi najemnine. Razpis natečaja! Podbrdom pri Tolminu zidalo se bode ? >vo poslopje za dvorazredno ljudsko šolo. m Troški so proraSunjem na 20.1HHI Ji. Načrti in podrobnTpro?ačufir troškov^so razpoloženi pri podpisanem uraau ob uradnih urah do 16. marca t. 1. Ponudbe, katere naj se primerno naslovi in katerim naj se priloži varščino 5" „ (t. j. 1000 K.) proračunjenega aneska, dopošlje naj se podpisanemu uradu najkasneje do vštevši 16. marca 1.1. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu. dne 21. febru?arja 1903. Predsednik: Prliizig s. r. Odlikovana krojaška delavnica l&rašič krojaški mojster v Vrtni uliel štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne MtetiSUJ8^ stan. Gotove obleke last nega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene.zmerne. Na zahtevo gospode z dežele sem -vedno na_razpolago_ter_ tudi postrežem ~f~osebno z uzorci na njihovem domu. Gostilničarji in tovarnarji pozor! Higijenične pljuvalnike po predpisih priporoča tvrdka Konjedic & Zajee v Gorici. KW* Cena komada K 1 40. -^Q| je v najboljšem stanu. — Cena srednja. Tržaška ulica št. 13 v Gorici. Anton Potatzky v Gorici . Na sreil lUStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kt»pov»lišče nlniberikega in drobnega , ' blaga ter tkanin, »reja in nitij I POTREBŠČINE " "j I za pisarnice, kadilce in popotnike. ! Najboljše šivanke za Šivalne stroje, j POTREBŠČINE za krojaie in šeol/arje. Svetinjice. — Rožni Tencl. — Mašu« knjižice. Hišna obuvah za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Zahtevajte moj iluslrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega požil.a zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad. ivornicn ur in eksportna hiša Most it. 249. — (ČeSko). F J Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35—8 Pozor! V ulici Riva Castello štv. 4 se nahaja J BAZAR > z bogato žoirko drobnarij, manufaktur, igrač, itd. Cena zelo nizke. Božjast. Kdor trpi na bnŽjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva •e zastonj in franko v Seimanueii-Apoteke, Frank* fnrt a. M. Hiša na prodaj v delu mesta pod Kostanjevico, a prometnem kraju, posebno z otvoritvijo nove železnice, — primerna za trgovino j cena jako nizka. — Kje, pove upravništvo. Odlikovana tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvatska) Na zahtevo pošilja vsakomur hrezplačno ilu-slrovane cenike. • Tovnrna jo bila odlikovana leta 1900. na pariž- kej tvetovnej razstavi ter leLa 1896. na milenijski razstavi v Budimpešti. 15% pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. ZORNIK Gorica, Gosposka ulica 7 vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. BNT Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. ""^Mel Zahvala. Globoko ginjene vsled mnogoštevilnega sočutja, povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga in očeta ErpestA PaHsca izreka podpisana rodbina za to, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo ob pogrebu, najtoplejšo zahvalo; osobito se zahvaljuje prečastiti duhovščini, e. kr. uradnikom in vsem tolminskim trža-nom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno še zahvaljuje darovatelje nagrobnih vencev, odbor narodne čitalniee in rokodelskega bralnega društva za toli številno udeležbo in gospode pevce za ginljivo petje v cerkvi in pri grobu. Tolmin, dne 1. marca 1903. Žalujoča rodbina. t t t i i Naznanilo. Podpisani si usoja naznanjati slav. občinstvu, da dokler ni pripravljen fotogr. atelie v mestu, imam na svojem stanovanju delavnico in pomočnika, da bodem lahko sam potoval po okolici ter sprejemal naročila ter ista izvrševal v kolikor mogoče najkrajšem času. Priporočam se slav. občinstvu za naročila na vsa v fotogr. stroko spadajoča dela. Priporočam velike fotografi e povečane do naravne velikosti enobarvne, in v naravnih barvah/ kakor tudi na platno z oljnatimi barvami. Nadalje fotogr. na porcelanasto in stekleno posodo, na porcelanaste plošče za nagrobne spomenike itd. Fotogr. na papir, platno, žido, les, na podvratne igle za ženske in možke, na zapestne gumbe itd. z zlatimi ali tudi z double okovi, ter majhne fotogr. v obliki pisemskih znamk, po vsaki novi ali stari fotografiji. Posebno pa priporočam krasno dovršene razglednice najnovejše vrste, kakoršnih še do sedaj ni bilo po deželi; za manjše občino tudi samo po 500 kom. Vsako naročilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj ter pridem fotografirat na dom brezplačno. Dokler ne naznanim v časopisih svojega prihodnjega sta- ivanja in atelieja, naj se vsako naročilo naslovi: Gorica, Št. Peterska ulica 48. Se spoštovanjem se priporočam udani Fran Weis fotograf. ! I I peljejo pred prestol, žalost in bojazen pred mučno smrtjo jih navdaja. To bi bilo po godu Juliju II., ki je bil vojaki oc pete do glave, ki je odgovoril Michelangelu, ko ga je I vprašal, ali naj da njegovem kipu v roko evangelij: »Meč, .lisliš, da sem sholasfik?« Njegov naslednik Leon X. je pa bf! prijatelj muz in razkošja, nikar pa ne žvenketa orožja. In vendar sedi na prestolu veliki Medicejec, ves kakoršen je bil, in poleg njega dva njegova sodobnika, skopi kardinal Julij iz rodovine Medici in humanist veseli Bibijena, s čigar nečakinjo je bil Rafael zaročen, ali s katero se ni nikdar oženil. Temu kardinalu se je imel Rafael mnogo zahvaliti, da mu ni bilo nikdar treba boriti se z gmotnimi težkočami. Slika, predstavljajoča kronanje Karla Velikega, ni velike umetniške vrednosti, dasi se odlikujejo nekatere posameznosti po umetniških vrlinah. Dolga vrsta škofovskih miter je podobna belim škarniceljnom. Kardinali, škofje, sku-dijeri in kubikulari so prav skrbno cerernonijozno po dostojanstvu razvrščeni. Vidi se, da je Rafaelu to delo presedalo. Strop je slikal Rafaelov učitelj Petro Perugino, in le iz spoštovanja do njega ni dopustil, da bi se te slike odstranile in nadomestile z njegovimi alegorijami, kakor se je 3 zgodilo v drugih st?n ah. V »cameri della signatura« je papež podpisaval bule «n edikte, ki so naznanjali celemu svetu njegovo voljo in njegove ukaze. Tudi freski so morali biti seveda primerni sobani, v kateri so se odigravale tako važne državne akcije. Rafael se je pri dveh glavnih slikah popolnoma udal tendenci, katere se ni nikdar bal, ako je vedel, da ugodi s tem svojim visokim zaščitnikom na papeževem prestolu. Dočim b> Pri kakem srednjem talentu tendenca potlačila zdatno umetniško vrednost, vdihnil je Rafaelov genij tem umotvorom toliko prave umetnosti, da je tendenca stopila v ozadje, dasi so naslikane na teh stenah ideje papežtva in one vsega italijanskega riw»scimenta. Nasproti Disputi je Šola atenska, nasproti steni, naj kateri je prikazan ves razvitek cerkve, vsa bojujoča, verujoča, in triumfujoča cerkev, je stena s treskom, ki nam predočuje vso antično kulturo. Poiukrščanski monoteist Katon z Aristotelom vred je središče Šole atenske. Njuna filozofija je v ozki zvezi s cerkvenim in posvetnim duševnim življenjem rinascirnenta. Meja med krščanstvom in poganstvom je bila skoraj izbrisana, in Rafaelovi sodobniki se prav nič niso čudili, ako so videli zastopnike različnih grških in rimskih filozofskih smerov na tej steni, na oni pa cerkvene očake in učenike, na tej steni krščanska nebesa, na oni pa poganski Parnas. Šola atenska je nekoliko temna, ali ne vsled upliva časa, temveč ker je namenoma temno slikana; vse te skupine so razvrščene v veliki otvorjeni lopi grškega sloga. Posebno je treba naglašati, da stojita Platon in Aristotel na vrhu sredi slike, kar ima velikanski kulturno historični pomen. Platon in Aristotel pomenita vrhunec grškega kulturnega življenja. Naštevati vse različne skupine, predstavljajoče različne grške filozofične šole, bi bilo pač odveč. Povedati je le treba, da so mojstersko razvrščene in da je vse v živahnem gibanju, kar je bilo posebno težko doseči, ker je gradivo sicer obsežno ali težko porabljivo. Rafael sam najbrž ni imel dovolj teoretične izobrazbe, dasi je živel v veku, ko je v Italiji največ veljala gramatika in Platonova filozofija, da bi mogel sam sestavljati vse te skupine. Bržkone so mu drugi pomagali s svojim svetom, v prvi vrsti menda Bembo in Sadoleto. Oba sta bila pa-pežka tajnika in kardinala, sta posnemala Ciceronov pismeni slog in bila njegova najbolj goreča Častitelja; poslednji se je pridružil radikalnim častiteljem preporoda vkljub nezadovoljnosti njegovih stanovskih tovarišev. Zanimivo je, da je Rafael sam sebe ovekovečil na desni strani stene. Lice ravno ni klasično lepo, vendar duhovito in izrazito. Vasari pravi, da je to glava mladeniča jako skromne zunanjosti, polna prikupljive miline s črnim baretom na glavi. Poleg njega pa stoji Sodoma, Id se prav dobrovoljno smehlja zavit v bel plašč in z belim baretom pokrit. Vsi tipi učenjakov so zastopani na tej steni, od pedanta, ki veruje edino le v to, kar je zapisano, ki se le more izkazati kot učenjak po dolgem proučevanju svoje stroke in prebrskanju stoterih knjig, do genija, kateremu vse vdihuje višja moč. Tudi ne manjka zamišljeni skeptik, sangvični optimist, tihi učenjak in modrijan, ki se boji hrušča in vrišča trga in zbora in se zapira v svojo tiho celo, in filozof, ki ne more ločiti politike od vede, ki bi bil nesrečen, ako ne bi mogel svojih teorij razvijati v postavah v prid ljudstvu in državi. Mladenič, zavit v dolgo belo togo z dolgimi zlatimi lasmi ima angelj-sko lepo in milo, nekoliko nagnjeno glavo. V dokaz svojega pristno italijanskega lokalnega patrijotizma je slikal potret mladega kneza svojega ro stnega mesta sredi med grške modrijane., Arhimed uči mladeniče, na katerih je mogoče opaziti vse stopnje duševne napetosti in pazljivosti.-' Zanimiva je skupina Sokratovih učericev. Dasi je ustvarjal te modrijane povsem svobodno po svoji domišljiji, predstavljajoč različne človeške značaje, je moral vendar Sokrata slikati, kakor živi v nas, z okroglim obrazom, topim nosom in visokim čelom. Poleg njega je moško lepi Alkibijad v oklopu, Ksenofont in Aisnines. Demokrit ima glavo ovito z bršljanom v znak, da najbolj Čisla uživanje. Potujoč filozof priklevsa ravno oprt na svojo palico na pozorišče. Kedar se oko privadi temnemu koloritu in kedar smo se zamaknili v to ali ono skupino, dozdeva se nam, da je vse živo na steni, da čita ta, da stopa stopnice navzdol oni, da se vsi ti pomenkujejo in izpolnjujejo v svoji vedi. In skoro se poraja želja, da bi te božanske postave le ostale na svojem mestu, ker ni upanja, da bi jih mogel kdo sestavljati v skupine, ki bi nam tako prijale. (Daljo pride.) Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča prlste« bela ^Jfc^r »«"»»«»»«¦»!-In erna vina "tfOllF matlnsklh in izvipavskih, <4pHR Isterskih furlanskih, V vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 lilrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzoree. Caa« zmotm. Pastraiba »sifona, »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. 1902. tako: in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 'loga se obrestujejo po i%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Bentni davek plačuje posojilnica sama. .is na vknjižbe po 5%%» na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, g %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 57»%. Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po 20K = 158.640. —Hranilpe vloge 1,318.965. — Posojila 1.379.213. — Vrednost hiš 142.643 (vresnici so vredne ved). — Rsservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvln. M1 zalogi ima kave vseh vrsl^ različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemenlSkt ttllei 81. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* r^arol praščil^, pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Kornu št 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. «t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. LIKIHEKT. CAPS1CI GOMFOS. te Rlehtarjava Itkarna v Pragi - pripoznano kot izvrstno bol nblažujoce mazilo; za ceno 80h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v origr. steklenicah z naio zaSčitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz RIGHTEHJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" «^ f pra«i. n Ellzabethgasse St. 6. l'Uj Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Erizgalniee za sadjino drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgal n ico (strealjke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolmešanico, svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vini in ovočje s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti peronosport In za žveplanje, sesal&e za vino, eevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trleure), mlatiinice, vitale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Cenilniki zastonj in franke. Dopisuje se v vseh jezikih. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, izvrstne in Apollo-*« Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. VssUc član ima po preteku petib let pravico do dividende. iEft9IJft vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovtnsko-narodno upravi. Vsa pojasnila daje: Generalni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banenej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-j kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Muzikalične cenike za glasovir harmonij violin cello cltre kamorno godbo orkester kitaro posni j humoristiko zbore duete, tercete zbirke za učenje zastonj in poštnine prosto OTTO MAASS zaloga in sMadišSe muzikalij =- --.._.__ dujj^j vi/2, ISariabilferstrasse 8 | Schichtovo hranilno jedernato milo • • z varstveno zmamko ® garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. "q # # # # Pri nakupu naj se pazi na ime „8chichf" in na gornjo varstveno znamko. O # # # O Zastop na debelo: Humhert Bozzini -t Gorica. 1*1 Mizarska zadruga J|J| v loriGi (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo 11^1 veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. 11* H* * * 1*1 *i v Solkanu pri Grorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vccchia Št. t, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. : Cene zmerne. ' Dela je lično (er dobro osuieno.