St. 44. V Goric^v cetvrtek 30. oktobra 1873. Te5aj HI. „So5a" izhaja wak 6etvrtek s posto prejemana ali v Gorici poSiljana ssa dmsnlmile polit. „So$a": in volja na dom drnsfcva Vse leto . . • • • • f Pol leta . . < • Oetvxfc leta...... 4.-1.10 Za nedrwabnile: Pol leta ....., 2.30 1.20 Posaroezne stevilke se dobivajo po 10 koWov v Goviei pri Paternollijn in Ho-liarjn; v Trstn v tobak;irnic4tli „Via del IMvtrinrp 179" hi ,.Vf»«MIa wwiim CO'-. SOČA Pri oznanttih se pfainje za navadn© pristopno vrsto: 8 k:., So so tiska I krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 0 „ „ „ „ 3 krat Za voce erke po prostoru in VHftk ' 30 kr. za kolek. NaroSmna in dopisi naj so Majro. \ no posiljajo uredniku: Vilctorjn JJo-I i v Gonci, Con. del Crinto 186 bltao it skoga trgn ,kdcr *c nahaja tudi uprav* n' o. — Rokopisi so no vrafajo; dopifd ii;i i hlagovoljno franknjejo. — Delal-w ii ilrugim ncpromoBnim nn nawfttlna zni ako so oprlnst* pri nwdftiltott. , Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Nove Solske posta.e. IV. (Jtolje.) Da dob.mo dobre ljudsko Ucitdjo, treb*, kakor smo uze zadnjiO omenili, ncobhodnn dobrih uciteljskiii odgojevalisc. V ta nameu pa naj bi so postavile pro-parattdije na popoinem eirnko stopinjo z vsemi drngimi sredaijimi Solami. Kajti le tedaj, kedar bode imelo ueittljsko osobjo in pripravmScdi L>uuk-> veljavu in e-uako nravoave place, kakor ono dnigrti srudujih. ho), se bodo ogluSale za dotiime hluzbe sposohne, na pos-tuvni podlagi za sreduje solo kvalifikotanc moei, Kak.Sue razmero so zdaj na naSem preparaudiji v Gorici, ne bomo tukuj razpravljaii; o tern spregovo-rimo nekoliko besedij morda pozuoje enkrat na dm-gem niestu. Trddi morerao bamo to, da pripruvui&C'e v Gorici mj tako, kukoiSno bi morato biti gledu na ujegov velevaiun naracn, in kaj onacfKa bi so m«rida moglo trditi ludi o i^tcraluMn in o tr/,u<»ko)n prcpurau* diji. Sicur jo. tii'ii vsako ixuiej njili pivmalo obisko-vauo, tako da stovdo dijakov utj v unbent primcri so Stevilom uditeljev. GledtJ da so i.ato inu razmorc na Gorifikcm, Tr-/ "«kem in l«>t«rskciii nnake, da potrubujciiuo na Pri* ». ur»krm povsod aloven^kib in italijauskih uC'iteljev, bi inlo po nasem mnenji vsaknkor priporocljivo, ko bt so */.a celo I'nmorsko napravito euo sanio uciteljsko pvi-pravni.4e s paralclnimi lazrcdi. Za ono sauio tako u-cd.sce bi se dobde luzo sposobue uciteljske moci, bi «e napraviie lepsi ucilne zbirko in bi so voiiko manjo potrosdo, nego ae m«»ra zduj trositi za tri piimerno ttlabo ur<*jena in se sploh ne pruv t»posobnim ucitolj-skjm osobjem oskrbljyoa pripravn sua. Da pa ne na-ttane \?. tegii nobena ovira oddaljenim ob.skovalcem, naj se dovole doticnim pripravuikoin pmncrno vise stipendije. Uciteljske sluzbe na pripravniscih naj bi s« po-ib'ljevafe takiui moiora, k:tten so no samo za to kva* lifikovani, ampak so tndi priznani dobri pedagogl, da »e more od njtb prifakovati, kabodo, kakor priporoca LI8TKK. Da, tako je bilo ntkedaj, ko sc narod nij zaveda-ni svojih pravic, ni svojib krivic, ko fmaticsii kiplan-&k nij opil tsako bozjo nedeijo in vsaki svoti praznik da je rera v nevarnosti. Tako je bi!o, in iUveli -mo v strahu boijem in cloveski ncumnosti. Tako je b In, ko so bdi dmgacui mo^je in drugacni roozaki na BVftn. Tako je b*lo, ko neki m^nih nij ikoz tiideset let druzega jedel, uego jeimenof kruh, in nij dimega pil, nego' amazano vodo. Tako je bilo ko se je drugi svetnik zadovolil se stanovanjem v votH"i in se s pe-terimi figami na dan. Tako je bilo t sti 6as, ko so se svetniki le enkrat ^ leto, in to je o veliki nt^ci, ostrigli, in ko se nijso preobleklr, predno jim nij obleka s mia razpa'a. Tako je bilo, ko sv. Abraham se vse svoje zivenje nij ni-kedar omil. Fades vel etiam pedes nunquam dilnz uitn i peSciea N\mv3v. bo zastopani po sestih uitavoveraih Nemcih t'livm kierikalno-fcvaalnem Nemou in samo treh mozeh slovt nskega rodu, nasi Stajerskt bratje poSljejo ttamesto najmanje Stirilt samo enega prav svojega in enega a-doptira'ucg: nuza, koroSki Siovenci pa prav nobenega svojega zastopnika v drzavni zbor. Tedaj namesto najmanje 2() slovensktlt poslanciv, katoro bipa sedajni uepraviVni postavi lebko imeli, bode samo 9 moX na-Segt rod a zagovarjtlo nase svetc pravico in naSo in* so poklicani, da verujejo vse, kar sveto plsmo u6i in cerknv zapoveduje. Tako je bilo, ko nij bilo posvetne oblasti, takp je bilo, ko nij bdo drzavnih zborov; priSli so pa ti (hzaviii in dezcloi zbnri na dan in kaplanska bera: vedro, skuta in sir, je v nevarnosti. Kedo more, kaj za to? Oas prineso vse seboj. Se celo Amijenski ah bolje st. mavcrski Peter ne more nio za to. Kaj more on za to, ce ga katolisko ljudstvo ne posluSa tako, kakor njegovega prcdnika, kedar je Slo zoper nekrScaiirike u'evernike. Kaj more on za to, da je svet tako hudobvii, in ima o sposobnosti, poStenosti invert, drugo vero, kakor onV ^alostni dasi so to; nekedaj so delali tz vode vino, in bilo je najboljse in najokusttdjSe vino, a sedaj d0* lajo iz vina vodo, in voda je najslabejsa, a poleg tega najdraza.'.'; Svet so je s pametjo skregal, in g. Mtfera ne molet^ampak pravi, da je to najbyljSe vino, katero je kedMj'briska ztmlja rodila. Crerlat Judaeus......; Bili so srecni oasi; \ citalnici sm> pleaali in so veselili; v ,,Sociu smo govor h in liberalce zagovarjali; pr;sli so „Gor earji"; v citalnici moli^a ro&mkranec in obhajamo sv. stucijone: v Sooi sdimo in zdeba.no po — Valesn. Po tern naj »ece Se H"do, da j»r vera v nevarnosti. ., _ ., Bile so volitve, dr. Tonkh jo bil gotov, da pride v drzavni zbor; on se je tega trdao zaoaSal, sedaj mu ta neumnost Se ua misel ue pride. Dr. Tonkli bil je uze kot dijak poinan po vseh deielab sveta, biije na« rodnjak, bil je liberalec, Jtagovarjal je svoje pravice v lepi italijanScin>', bil je kandidat SoLine in Glasove stranke, vseltj je sreiino propal, in naSi pametni pQ* tomci jtoreko enkrat: „Tako je bilo." JU^'UIHI teresse * dunajskem parlamentu. Ali nij to zalostno? JMWBM'm bndd zaliti in morapeci to,ce se ozre po lepi doHKmni in vidi, kako trdo se spava narodoa za-vest sem ter tija mej Slovene?, kako neoiarni so v naj-vj$uej§ih trenutkib position i^a zlvenja, kako .se dajo spredej in zadej siepa^ti in zapeljovati po tujih vsi-ljencih in po lastnib breziwcajniu odpadnikih; feako je v slovenskeni srediSci, v beli Ljubljam, breztaktna in sebiena svojat sloveoskih prvakov svojim ogojasila naroo'no delovanje, mnogim celo udusila vse narodne cute, tnjim naseljencem pa omrzila vse simpatije do domacinov, takciv da je v malth letih slovenska Ljubljana postala narodu izneve.rjeno nemoursko mesto. V sree ga mora zgati, ko vidi, kako posnemujo slab pa zapeljiv vzgled glavnega mesta skoro ysa druga kranjska mesta in trgovi, kateri so pr« zadnj.h volitvah v veliko svojo 'sramoto volili z ogromno vefino glasov same Nemce in nemskutarje in s to-m oskruoile cast kranjake iotelligencije, kojo bi morali raprezento-vjiti. Enako na slor. Stajorskem in Koroskem, kder so pa meSeanje in trzanje uze bolje zmesani s tujimi element!, NaSi slovendci trgovi na GoriSk* m morajo zatiboio voliti svojoga drzav. zastopnika zkupaj z go-rijkiui mestom in z farlanskimt obrtnijak.mi kraji; oni bi prat gotovo odlocuo narudnega poslanca voliti, — toda italijanskih glasov je vsaj Se enkrat toliko \ec\ Kaj poeeti v takem polozajiV Fogajati se za moza, kateri je Slovencem kolikor toliko praviden in kateri more in houe najvee stoviti za povzdigo oa§ih materjalnih koristij. Ne pomaga ni6* treba oportu&ovati, kar morajo iz enukih rwzlogov tudi tiaii veliki poscstmfci, dokler so v mjtnjSini. Neugodni izid volitev je zakrivil, so ve d i, tudi domad prepir mej starimi in mladimi. Kakor pri nas na Gori§kera, tako se je tudi na Kranjskem in Stajer-skem pokazala resinca starega pregovora: „Duobus litigantibus tenius gaudet* (Kedar se dva prepirata, veseli se tretji), samo da so tarn naslodki domacega prepira veliko bujsi, ker so vsled njega zmagn odnesli ustavoverni narodni nasprotniki. Prvaki so v teui 'sr-ditem prepira zopet jasno poknzali svojo neupogljivo trdovratnost. Vsiliti so hoteli celo tarn svoje kandidate, kder bi bil inorda zmagal sposoben liberaien mo/., a nikdar ne klenkalec, n. pr. v ljubljanskem mestu in v kranjskih meatih in trgovih in hujSe in strastoejle so izpodrivali liberalno-slovenske, nego nemskntarske kandidate. A alepi prvaki bodo bojda uie pri prthodnjih volitvah videli, kaj so si pri letoinjih skupili in z tiiimi vred tudi oni duhovoiki, kateri so letos prav S3 siioo stra-stjo napiujali vse zile, 8egajoci dalec, Lez meje dubov-nijske dostojoosti, da bi jzmagale pravnarske namere in da bi se sloveoski narod zopet za sto let nazaj pc-tisuil, ko si je se le krepko zacel naprej pomagat;. Ne za boga, ne pojdemo ve6 nazaj I Narodoa in-telligencija se bode zlozda in ojacila; kder spava, se mora vzbudtti, kder je §e nij, je treba ustvaritt. Slo-vensko prebivalstvo na kmetih je nze letos zacelo ka-zata, da se hoce v javnem zivenji svobodneje gibati, in da, ce spoStoje duhovmka v cerkvi in v njegovi slozbi splob, mu nede vec na korist njegovili nameaov blap- jnarikaBmrmnMmA¦¦-mWmm&mi....................... V Gorici 30. oktobra 1873, Na§i drzavni poslanci se uze napravljajo na Duoaj, kder si hodejo pred zacetkom sessije se razstavo nekoliko ogledati. Srecni, in mnogo zavidani mozje, kako do bro vam bode v krasni rezidenci! Skoda, zares velika skoda, da ima nasa de/.ela tako malo sc iezev v dr-2avni lesenjaci za svoje doraadine, ko jih je vendar se toliko mozakov, kateri bi tako neizmemo radi tarn se-deli in od oblicja do oblicja gledali se zvczdami m krizei oblozene ministre in druge slavne odbenjake. Sa) pravijo, da se zvezde vtrinjajo; kako bi bio vendar fletoo, si misli kak doma ostali kaudtdat, ako bi jaz tarn lepo komode sedel ua levici ali desnici ali v zlati sredi, in bi se mi kar nenadoma kaka taka zve-zda vternila na mozka prsa — zravea krizica! Pa pustimo ga, naj se moz ziblje v zlatih p& praznih sanjah in menimo se rajsi o teat, k*| bc.lo zdaj prav za prav podiujali uah zaztopuikt na Dunaji. ~ Zbrah se bodo pred vsem na cesarskem dvoru, kder jim bode presv. eesar povedal, ali prav za prav prebral to, s Lemer si gospodje ministn gotovo uie ve6 teijnov gla-vo belijo: razjasnil jim bode nainrec pota,. n^katenh naj bdatstrljska politika bodila, se ve da. mzjm tfsttb, o katerib necejo ministri, da bi se vsemu svetu raz-krila, ali katerib niti oni sami se ne poznajo. Po tem se saidejo v poslanski zbornici; desnicarji se vsedejo na desoo, levicarji na levo. eni pa, katerim je vse eno, ah se sude drzavna ladja na desno ali na levo in so zadovoljm, da se le sude, zasedejo prostore sredi dvo-rane. Zborovanje se zacne in z njim prepir mej levicarji, desnicarji in srednjaki prav zaradi poti, katere je edkazalpresv. cesar avstrijski politiki vsvojempre-«tekem govoru. Eni trdijo, da so ft> prava pota in da bo Avstrija sreSna, ako bode pa njib bodila, all prav za prav, ce jo bodo ministri po njej vodili, drugi 8e temu mneoju upirajo ter pravijo, ,da so to nevarna 6evati pri volitvah. In to pot pojde naprej, cem bolje se bode zavedalo svojih drzavijansktk pravic in svoje lastne Y&l&ve. %dar bodo izvrsene novo solsk* po-stave, bodjB tu^di, to neizmemo podpiralo napredek in saraozavest na|ega naroda. Vsi poSteiii rodoljnhi pa naj se slozno lotijo na-rodnega delovanji, a tako, da bo uze za dobn dve leti izid prihodnjth dezelaozborskib volitev Lazal, da zmaguje na Slovenskem nase gesl>>: W za narod, omiko in svobodo! Na Krasu 25. oktobra. [Jzv. dop.J !z zanesljivoga vira srao zvedeli, da gre za to, naseg* okrajnega gla-varja gosp. Mali-ta :z Sezane v To!m n prestaviti, iu nam na mesto njega viteza Rina!dini-ja za glavarja vrinifci. Mi no poznamo tega gospoda; to pa venw da je bil uie prej enkrat za okrajnega glavarja v Tolmin namenjen, in da se nij upala visoka vlada njega zaiad lioznanja sloven&Sine na to mesto po^lat». Ako nij bil L. vitez Rhaldim za Tolmtn snow-bon, jo za nas fie manje sposobon, kajt> mi hnccino 7.i naSoga okrajnega glavarja doaiacinc , k> »a-<, nase rove in nadioge pozna, alt pa vsaj domorodcu, ki iias popolnoma lazumc, ki nam v gladki slovenscini dopisuje ia v vsakem obziru nstreze, kakor nam je gospod Malt dozdaj ustregel. Velika skoda, ako ne nesreca, bi nam in visoki vladi pretila, ko bi se zacetkoma otneajena vladnana-raena nresnicila! Zaradi tega protestujemo svecani> proti namenjeru naredbi, in to temveu, ker jo za ne-potrelmo spoznamo. Znano nam je namrec, da se drugi nradniki dobe, ki so obeh dezelnih jezikov in tudi nemscine popolnoma vesti, ki so se za sluzbo okrajucga glavarstva za aposobne skazab, ki so place visje stopinje potiebnejsi, ino ki imajo vee zaslug za avsttijik» drzavo nogo g. vitez Rinaldini, kterega ime nas z veliko grozo spo-minja na neko fevduo in mraiinjasko dobo srednjega veka, katere neprijotnih ostankov se se zdaj « celo naso mocjo branimo._________ V Ljubljani 22. okt.*) [Izv. dop.] (0 volitvah. ~~ Kaj poreko nasi meSeani? — Slocenska Caput. — Si" gmm temporis.) „Zmagajena8u!* pravijo sloven^ki liberalc;, wkajti izvoljena sta v kmetsk h obcinah na Kranjskem oba na§a kandidataa. — MI>ali smo jet-* se oglasajo stari in klerikalci, Bkajti Ho hen wart je vendar izvoljen.* — Za obema stranema pa kakor Mefis^o stoji ter si mane roke kranjski nemSkutar ter obemi fige kaze, kajti tudi njegov Faust-Descbmann se je se svojo do-lenjsko Marjetico okonstil. Ctgava je zmaga? — Tudi ko bi narodni liberalec ne bi', moral bi reel: wNa§ala Kajti pomisliti morale, kako stra§an boj se je bil zo« per oba kandtdata, katera so narodni hberalci na Kranjskem v kmetski skupini postavili, a vendar sta oba zmagala, dr. R»zlag zoper grofa Hohenwarta na *) #al nam ie, da je dopis prekesno dosel za zadnji list! URED. pota, da je treba nadrugo stran vkreniti, da tudi vo-ditelji-ministri bi se morali spreroenitt itd. Hudo ia dolgo se kavsajo, vsaka strauka napravi svoj poseben nacrt, aii svojo posebno marche-routo avstr jski politiki in ker se vendar ne morejo zediniti, sklenejo, naj bo glasovanje odlocilo, kateri nacrt ima obvelja'i. In tako se zgodi in s tern je tudi koncan prepir, kateremu pravijo radresna debatax. Naj bolje cadtio pri vsem tem jrf pa, da so in ostanejo gospodjo miij-sebojni nasprotniki v zbornici, prej in poslej najbo'jsi prijatelji. Dostikrat najdes dva taka mozaka, katera sta zjutraj v parlamentu, eden iz levice drug iz des-nice, drug druzega z ocmi in jezikom strasttio zbatlaia in drug proti drngeuia razsajala, da sedita tako prt-jaznc skupaj pri zlati kaplici Klostemeubarzaoa, ali Weidlingerja, kakor bi ne niogla drug brez druzega ztveti. To so vsi drugi mo?je, kakor mi, kateri se pogo-stcma v rSoei* in v „Giasuu wae lana caprimB pne-kamo, po tem pa se tudi na ulic.ib, alt v citalnici ali koder si bodi pisano gledamo in si hrbte obraeamo. Vidi se, da se je mozakom u2e mlalostua kri polegla. Adresna debata utegue trajati kakili It dui. V njej so se poslanci spoznali in zdaj vedo kakosne barvc je ta ali nni, aii menijo vsaj, da to vedo, kajti marsi-kedo je svojo pravo barvo zakril in pokazal drugo, ker je to njeinu boljSe kazalo, marsikedo ima tudi na-v"do, ali je take narave, da rad in pogostoma barvo spreraiuja. Pulitiskih kamaleonov ne manjka tudt drugod; nikar, ne mislite da zive in se rede samo na Goriskem. Po konfianem adresnem prepiru, pridejo drzavui prora5uni na vrsto. Pa le naglol 5as bezi, nikogar ne prasa, in 26. novembra so uze sklicani dezelni zboril Za prihodnjo leto treba nmogo denara. Drzavui zakelj je bil nze poprej na vseh straneb bnd, a du naj ski „kracha ga je le se buje raztrgal. V vojikt se imaja nove, prav posebne pu§ke poskusiti, kakorSnth se ne-majo nikoder drugod; stare gurabe so se tudi uze Natranjskem, Viljeni Pfeifer zoper n->tarja Irki6a 'na Dolenjskem. Posebno Razlag.)va izvolitev je zi stare klenka'ce hud uriaree, narodnim pi najlepse za-dos^enje, kajti najbesm>j&i napadi BleiWi;isaovega „oat-mbusa'4 so na vrle Notranjce brez namerovanega upli-v dva spravtli v dr/avai zbor: Hohenwarta ua Goreujskein, grofa R a r b a v Ijabljanski okolici. 8 tem, da jo Hobeiwart izvoljen uamesto dr. Poklukarja, meaim, da m>ra vsak bolisi mlal, bodisi star zado^oijan biti. Da je pt grot' Barbo pr;3«l v drzavni zbor, ima so samo temu zahvaltti, da libomlci volilnega okraja nijso poznalt milled*, da je disto klenkalen. Pa vendar njl Tiiti dan pred volit-v.j.j je pii^lo veu vohbrov v Ljublj mo k centraluemn J volitncmu olboru zahtev»joesh, da se p>st:tvi liberaien I kandidat, far drngaie 3« ue inor >jo vulitvo udole/,iti. Centralui odbor jim je moral /.^Ijo upolniti, pottavtl ' je Pet'a Kozieija, ki je prijo) cafitn) manj&iuo 5C glasov. Prihoduji^ se itberalcem gotovo posreci, da tudi ta okraj klerikalcem iz rok izpubjo. Da je izvoljen Deschmauu, to bo krivi samo tieti ijudje, k; so v „Xovicah4 izrekli, da jim je Ijubsi nemskutar nego liberaien Slovenec Izpolnila se jim je volja! Dr. Zarnik bi bil v tem okruji gotovo zmagal, a tiuh >vni so bili zoper njega. Da, oelo ucif.elj Kin. Tomsic, katetega so sami poataviii, jim zadnji Las nij vec ugajal. Ko je bila nedavno v 2u2emberkn [ birtna, so ga kar pri skofovem kosilu od kaodidattire odstavilt ter dnfie enta dr. Sterbenca na njegov sedez posaldi. A Ca^i je mnu', ko so ljudje duhovue 7 drzavne zb irn posiljab, Volilo so bili zarad toga de-spoticnega popovskega ravnunja hudo razsijeni; Desch-mann to izve, se odpelje httro ua Dolenjsko in vse volilcc zi-se pridobi. Dr. Stcrbenec je sratnotno propal. Se dve voLtvi ste, ki lib.raloe neiznterno vesele; I Nab r i goja pa V o 5 n j a ka. Opomnim Vas, kako sta „Gla* * in „Novice* dt*. VoSnjaka z doktorjem Ne- i bodtgatrebi pita la, ko je del v trzaSko okolico „bob- I nat.tt A zdaj se vidi, da je dr. Vosigak prokleto iz-vrsten tambourmajor. Lehko se rece, da brez ojego* vega „bobua,^ bi se tr/aski Slovenci nikoli no MU tsko ohrabili in navdu^ih. — Oas, proator mi branita, da bi vam o Vosnjakovi volitvi obiirno poroual. Samo to omenim, da se gotovo nikder nij tako htida bitev bila kakor v Brezicah io v Celji. Popovska nesram-nost je tukaj preaegala vse meje. Pekel in hudil, smtttii grehi in prisega, denar in zuganje — vse toje I moralo pripomoci Kosarju, a vendar je pal! Habeafe [ sibi! In tako se je izpolnilo moje wprerokovanje,u fka-tero sem vam zadnjid enkrat pisal, d t bode v drl. zboru sedelo vec liberalnih nego klerikalnih slovensk h poslancev. Liberalci bodo iraeli 4, klerikalci 3 poslauce, prvi so: dr. VoSojak, dr. Razlag, Pfeifer zdisule na vojaSkih suknjah in hlace morajo vojaki nove druga6ne dobiti, ker ne pristuj^jo vee dosedajne no vim naredbam v vojaskem nreglementu(t, sicer bo treba tuui stevilo vojakov izdatoo pomnozil. ker je nekdo po nakljucbi vtdel. Ha se jeseverui medved ne-voljno za desuiui use»om popraskal. Menaza pa je letos zeio draga, zato zabteva g. minister vojastva, da se mu dosedajni „etala za nekolikn mtlijonov poviksa. - Minister'poljedclstva pa dokazujo, daje ueobhodno potrebuo, ka sc v Avstriji kmjska plemena premenijo. kar tudi ne stane prav malo; natnerava tudi poslatt ekspedicijo strokovnjakov v Kapadocijo, da bo tarn-kajsnje kmetijske razmere pieiskovafa in po tem po roc til a in nasvetovala, kako naj bi se nasepoljedelatvo zboljsalo. Poiicijski minister bi rad osnovdl v Gorici, na juzni nemLki meji, duevnik „Neue freie Gorzer Zei-tung-4 in ker se ne m>re nadejati v zacetku mnogih naroenihov, - treba doberSne subvencije. Toda on ne pove, za kaj, kajti poHcijskt minister ima v svojem proracuuu veliko rubnko: „za tajne namene* in teh nij prav na veliki zvon obesati. Io tako imajo se vsi drugi ministri vsak svojo posebno zahtevo; znizati neee nobeden, vsak bi rad le se nekoisko poviksal. Bi pa tudi ne bilo dodi-dnn, da bi i5Ii se strcski rakovo pot, zdaj v srecni eri spiosnega napredka! Nasi mozje se na v^e kriplje upirajo in zdi ie da bodo celo miuisterstvo prekucnilo se svojim trdovrat-r»im uporotn, a na vse zadnje zmaga vendar drzavna korist, dub casa, silt napredka in taki in.enaki vele-vazni faktorji — iu vse je dovoljeno. Zdaj je pa tudi uze skrajnt cas, da se zborovanje odlozi — do po prazuikih. Utrujeni podanci Intijo vsak po svoje trdo zashizene desetake, nakupijo maj-hen ppotmnck svojim soprogam, ofcrokom igrafie in hajd domov! Kako veselo zvizg4 -/LukainUija" 5ez Seme-ring. m^^mm_mmm^m Cabej. in Nabrigoj, drugi: Hoheuwait, Barbo, Hetman, ki je zopcr dr. Ploja zmagal. Vas-^ga Winklerja ne pri-Stevam niti liberate "m, niti klenkalecm, vendar so menda ne inotim, ce reuem, da bode veckrat z dr. Vo-ynjakom glasoval nego s Hohunwartora. Kaj pa poreko nasi inescani? Meuim, da bodo povsod oddah xud.uo gla*ov — nemSkutarjem. V najugodnejsem ftlu&tji bacl«» /magal §e dr. Z a r n i k v gorenjskih in notranjskih mestih ~ ce ga dr. Soppan ne bode posekal. Popolne m zgubljen pa je dr. Costa in mi se gotovo n* bomo jjkali za njim. — Dr. Bucar se je v Novem mestu odpovedal kandidaturi, ker dru-gace bi ga bila vl.»da pre&taviia v Kocevje. Zdaj ondi kandidoje Ijublj. trgovec Horak, katerega pa nihee vo-lil ne bode, Lv Ljubljana, belaLjubljana, narodno nrediice cele Slovenrje, slovenske Atene? Ab, sree boli dtoveka, pa vendar je res, da Ljubljana bi ae morala pravo za pravo SLOVEMSKA CAPUA imonovati! Po-iiticna demoralisacjja v narodnih krogih je v Ljubljani brezkrajna in brezroernn! Ko bod«» „SoAV pnnesla inoj dopis, takiat si mislit% di jo v Ljnbljaus dr. A-dolf Schatfer z vctfino najmanje 200 glasov u/o za po-slanca izvoljen! Tako jo! Efiui uiovek. kitori bi bil tukaj iziuej nus mogel izvoljen biti je - naj vpm kedo knr hoce — dr. Hizlag, kajii zanj l)i b lo glasovalo Jit.iogo uradmkov iti dvomljivih toeScauov, kuteritn Schafferjevo prusofilstvo mr wore ugajati. Pa namestu, da bi bil dr. Kazlag, ko jo l)ii uze za kandidata po-st&vljen, odlocuo stopil na volilno bojisee, se je dal ku>-rikalmm intrigijam zapctjtti in '/ nemftkutarskim agi-tovanjem opta§iti, vrget je orozje iz rok ter odpovedal se danes — kandidaturi. Klerikalci so postavili zdaj za kandidata Ivan a Vilbarja, toda 6a bode trikrat toliko glasov dobd, kolikor se je plakatov zanj po o-glik nabilo, mora m>z zadovuljen b ti. NemSkutarska zmaga v Ljubljani bode sijijna! KoiieLno naj vam kot signuin tcmporis povrm, da dva dezeltia poslnnca, prijntolja ljubljhink« prva&ke garde, na Notraojskem uiu volilua ino/.a nijsta bda. Deknn G a b r i j a n in pos 'stnik K n 1 e n iz Pianine mjsta imela toliko upliva m«\j naro'lom, da hi bila prodrla za volilno mozc, Nasproti j«* pa veselo Cut*, da vsemu zuganju in popovskemu pritiskanju vkljub se vrli senozeSki knplnn g. Zagoijan isij dal pregovorit', da bi bil svoj glas oddal Ilolienwartu, m-go volil j« Uazlaga, kar je v I'ostojni muntim pope tuko ia/,ka-6ilo, kakfyr je narodne Hberalce noizmerno razveaulilo. V Ljubljani 2b. okt. [Izv. dop.) (Sedan na&rga w-} >.icya boja in njcyovi usroki. - rGlasov humor. — Kaho se sjmobnost sa dopnaka prhlobi). „Siiioi:i je pa slan'ta pala, na t*i lepi krnnjski svet!" — Te besede stare narodne pesni eeni polu-ijlasuo recitiral, ko sera v&raj zjutra iz „Slov. Nar." izvedel izid vteranjdi volitev po mcstih itrgih naKra nJ8kem. To je pravi Sedan za vse Slovence, za libe-ralne i klenkalne, at are i in lade ! Jv:;| tacega nihce \\) pricakoval, najrnanjc pa nenisikut-trji sami! Mi smo sramotno propuli, nKin^kutarji so S'jajno zmagali — na vsem bojisC:! Izmej 1554 oddamh glasov so jih trije nem5kut;»rji prejeli 1123, vai narodni kandidatje skupaj pa samo - 401. Sramota! V Stajerskib mcst«h jedr. Prus propal. Narodna (?!) duhoviieina se vnhtve niti ivHc/'H nij. Xa Go-reujskera iti Xotranjskem je ixvoljen dr. S u j> p a n s IWi glasovi; Costa jib je dobil loy, dr. Zaraik (Uj; ima torej dr. Sappan 167 glasov \»{: ncgo obi na-.od-i, 1 kandidata skupaj. - Na DoK-njskeai je pr»j»l nein-skutar Hocevar 102 gla^a ve«: n«^go iiai-'idni Hjrak. — In ceto v Ljubljani, kuk:ij su neinskutarji p'tkazaii, knko so moon", kajti ml ad:, agiini dr. Sch.iffir j.» izmej 72<> vo'ilcev iwbil 5-iO glas>v, tcdij 2.")7 vec* nego Ivan Vilhar (124), in dr. llazlag (59;. In da nasa sramota v Ljnbtjani vs::j p.enujb.ia ne'bodt*, jese 11a-rodna, staroslovenska kitpcijska k imora tako bedasto volt la, da je Schatfrrju 7, Viibarj'» 5, V. C. Sapanu pa S glase oJdala. Kar je, to je. Storjeao se ila preuarediti. Vse t «zbe so zdaj zastonj. Nego pmnisljati nam 'w. kaj je azrok da so nem^katarji tako sijajno zmagal: in u-gib.iti, kako bi se nas'i prip )mocki, da se jim v pri-hodnje z.nagn zapredi. Abotno so m: zli vse grebe ua vlado zvraeati ter vlado doUiti, da j« ona in edino ona aemskatarjemjdo /mage pripomogli. Se vp, da nekaj je res st. riln* a vsega ne. Ce je narod pobticno zrel, tudi vlada z ysemi sTOJimi raznovrstairai sr«dslvi nicesa ne zmore. Zakaj pa Cehov ne pobijejo Nemci? Na Oeskera tudi vlada pri vsaki voiitvi hudo pntwka, pa veodar niceaa ne opravi, pri uas pa, kar hoce. Vlada je pri oas za to tako mogocna, ker nas meican polilicno nij zrel, ker ae svojih drzavljanskih pravic ne zaveda, ker ma manjka b p 10 s n j e n a 0 b r a z e n 0 s t i. §ol in do-brih Sol, srednjih, posebno pa meScaoskih nam je tre-ba, da iz njih vzrasie nov, izobrazen, znacajen zarod ki se ne bo dal e. k. uradnikoni voditi, kakor kmetski volilec svojemn klaplauu. Filistri morajo izmreti, mes^ani se moajo vzrediti. Vr drugo mi je opomniti, ka jv bila nasa pobtika do letoinjega lcta tako starokopitna in kleceplazna, da je morala vse ioteligentuo'mesuanstvo od sebe od-bijati ter je nemskutarjem v naroeaj goniti. Na§i dr- Lavni poslauci Kadnjib 10 let so vedno in vselej hodili se svednjevegkimi reakoijonaiji. Tako n. pr. so v dr-zavnem zboru glasavali za ohranitcy !:onkordata} zoper novo solske postave, so poviSanje krvavsg.i davka za malo ioterijo itd. iz kratka potezal; so se za vse re-akcijonarne, svobodnemu razutku 61ovo§tva sovrazne postave. Poleg tega-smo po§iljali ljudi na Dunaj, ki so ondi ab za svoj zep izvrstno skrbeli, ali pa bill po polnein nezmozni, da so so trikrat osrao§i|i, ce so le enkrat usta odprli. Doma pa, v Ljubljani smo se esofirali za sv. oceta papeza, za vplikanske pro-cesije, za ainorikanske.iu afrikansko misijone in sploh za vse k 1 e d e p 1 a s t vo. Ta nasa popovska politika je dajala nemskutarjem izvrstno orozje v roke, z njim so -po--naaTiwmdrteTTiBB"~po_iSfavicir8 farSkimi blapcn papeSkimi zuavi pitali. S torn so pridobili mnogo in-teligentnega, proje narodnega, svobodoljubnega meS-canstva na svojo stran. Tretji uzrok, da smo propali, jc poiitifina de-rn 0 r a 11 s a c i j a na nali strani. Jaz no mislim raz-dvoja moj mladimi in starimi, roete mej svobodoljubi-mi 1 kleiikalnimi Slovenvi.< Ta razdvoj ^ moral pflti; nahajamo ga pri vacb narodili. Smeino je mialiti, da bi klerikalfc, kateremu gre pred vsim ?a Rim, in za stanovske interese po tern sfcoprv za naroddolgo hodil skupaj eno pot z liberalcem, kateri Mi pred vsim svoj narod onukati tor nm raztrgati jjpone, ki ga vezejoua mraenjaStvo. V rosnici se je tudi pokazalo, da tft'po-tiebui razpor moj bboralnimi in Werikalnimi Slovenci v nobencm mcstu nij kriv na§ega propada, kajti samo v gorenjskonokrafijskib mestih sfca si stala dva na§a kanddata nasproti, a oba skupaj eta prejela 167 glasov maujo nego ustavoverec. A kako hooete zma-gati v Ljubljani, ce n. pr. Bleiweiss-Costa no poslusaje javnega iniieuja kar na svojo roko zana^ajo so na svojo ognljeno veljavo kandidata postavifca, po tern pa ni* fiesu zanj no storitn? Kako hi>Leto z*nagali, c*^ na p-, rlr. Oosta pravi: Dr. Kazlag ht moin porsoiilichor I'o.iid, t'iir den agitire ieh mit meinen Lentoa nnter keinor Bddiugung! - Kako bouete zmag«ti, L0 pol seznja dolgi plakati po uliunib oglib Petra ali Pavla, ta Poter*" ali Pavel pa ob prav thtem dasu po.&iW" pisib pise, da njega nj treba voliti, kar pa nekaterib Jjudij ne moti, da Petru ali Pavla z novimi plakati m iiarodiioga kandidata priporouajo. Knko boeeto zmagali, 6e v LjubQani zive, ljitdje, ki so bili uzo dezelni in cir&ivni poslaiifii, ki su doktoreB utriusque juris, in so pravi pravcati prvaki, pa vendar v Ljubljani 5e volilno pravice ri'jmajo in sieer z'tto tie — ker so pre-umazani, da bi vsako leto 10 gll. davka od svojib do-bodkov plaeevali. In morda je v Ljubljani nad 100 takih wnarod-njakov", ki bi si za 10 gld. lebko volilno pravico ku-pili. A nam«stu, da bi agitovali in tako ljudi, *5e uz.? sami nijmajo dovolje inuStva, moralicno r '/silili, da bi si kupili volilno pravico, pi kricimo na pensijonistc, na vlado, na e. k. uraduike, na nem^kutarje samo za tega dolj, ker znajo boljo agitovali in vztrafneje delati nego mi! Naro-lni HberAlci, se v;\ so bili se za to volitev premalo organieljui«, ki ste dr. ltiizlaga volili. Tudi V. Pfeifer jo po vrlem wGlasu" klerika'oe. Ali frujete, g. Pfe.ferV Kaj ne, ta je lep». Preje so vam vse oostali, celo to da sle Bt*jt§ki" denar pjdedovali, zdaj vas pa za svojega na-rede.^ Kaj poreee vas „frat.irB pi. Pilpach? — Tudi Nabrigoj jc klerikalcc, 111 -nda za to — ker je'kmet. Pa kaj bi dalje govoril! Pece je, da bodo v resnici 4-5 libnraimb sloveuskth poslanoev sedelo, a samo 'd klerikalni in da bi to svojo jezo zakrdi liberalce — kar za svoje n-r«d". Kakor vsi jezuiti je t»udi ^Glas* gladek kakor jegulja. Opaziii sto uze, da sta „Politjk* in „Obzor" v nynovcjSem casu libcralnim Slovencem kako lekcijo privosSiSa. Iz pruv bfctrega vira sem izvedel, od kod to izhaja. ^Polit»ku je bila, kakor je znano, zadnje case o Slovencih jako slabo poduCeaa; stalncga do-pisnika fee Slovenskega nij nikoli imela; pa dokler je bil Skrejsovsky pri listuje vendar §e v tfasih katero zadela. A zdaj, ko se je moral Skrejsovsky listu odteg-niti, vidno propada; vs«j kar 0 uas Slovencih ve, pobira po dunajskih listih. Ker pa li 0 liberalnih Slovencih prceej ugodno pi§ejo, „ Politiku uze iz starcga ceskega sovra&tva do ustavovercev tudi li-beralae Slovence erti, samo zato ker se usUvovem veckrat z nami pefiajo. Da tudi nasi prvaki v casih ii usum delfini kak chmek zoper nas nar.) vedli ?proti njemu, da je videl: „Tukaj uze ue bode kfip6yeltt Gre torej k dr. Bleiweissu, gre k dr. Costi, ki- sta ^o prestanem izpitu izprevidela, da bi se dal iz nje^a prav <3eden doprvak ustvariti. Dala sta mu torej r*-zum ti: „Prav 2al nama j\ ljubi 'doktor, a preoej se1-daj ti nobenega mandata^e ne moruva preskrbeti, ker so vsi voblni okraji s kandidati uze pi^skrbljeni, 4a, nekoliko doprvakov imava Se doma na razpolaganje. A bodi priden in pam ten, ogibaj se dr. Voinjaka in narodne tiskaruo in v.del bos, ne bodes se kesaL Oe ti tudi sed ij ne moreva do poslanstva pomagati, po» stayila te bova na Notranjskem, gder si doma, vaaj.za kandidata v dozelni zbor precej pri priho4njih volit* vah!" — Pridni Lovro si je to za usosa zapisa,!, ter je uze precej v Ljubljani po „Slov, Naroduu mabaii zaeel. Pris -dsi v Zagreb je pri .jObzorju* vse libe-ralne Slnvauco poor nil h tako pri dr. Costi, katif* rega so has hrvatski narodni voditolji po Ijubljao^m skodn 1870. mod soboj ffp:ditifinega koiiwdijasa!*. iwa* novali n(lusszottel(( zaslu^l. ILuc illae lacrimae! « Nedavno jo ttObzor,< VaJiega Winklerja, ki jo do »t-daj vedno se starimi Sloveuci boiil - us tav0 v of" ca imeuovid, vendar je na prituibo" „Slov. Nar.w to ime pnklieal. V Trttu 21. okt. (Izv. dop.] Volitvo so koncane; z vesnljcm gledamo u:i bojidce, kclor je toliko sovrfl/.-nikov mrtvih ostaio. Da, tr/aska okobca je po zma-govalnciu dnevu vsa drugacna; narodua znvest bo jo vzbudda na novo in upalila So iskronejde domoljubjq, Okrajni komisarji, katero je mestni mugUtrat po vsej okobei postavil t. ladja srecno jadrala. Vi kot kipitan, in Vas cln.'f kot krmar, sta po svojih uesposobnostib v mornarskih vtulnostili, tako zakrmila, da sj bo ob pecinah razbila. Uze lansko leto obsorej Vas je imela dolcteti kizea, ko ste pod-pise za ziiann lasko solo i'mgirali, kakor tudi Van „Mtrgostt Bonin. L«t»s so Ilojanei reo resao v roke vzeli, ter so napravili proSujj do magistratu, v kateri aaktevajo odstraniti neitelja Konma ter prestrojiti Si laski razrel v slovcnskeg*. ProSnja nosi 55 najve-Ij.ivnejsih pidpisov, ;n posteno podpisauih, ne kakor lansko leto. Radovcdui smo, kaj l)> rae^tno stares nstvo sterile, in kako bu vazno' prosaj> rogilo. Ntdejamo 86 vsakako dolnv'g.i nspelin. 0> ih j", Hojauci, da sto se prebudili in sprevideli, da na svojih priili gojite stru-peuo katfo. Nnj se vafii otroei izrejajo po sposobnib uditeljih in na podlagi zlravega razuma. Tirjajtet z»Vt btevajte in didajto neu rudljivo, «la ohranito starp? pjj-dubljeno sluvo t;r novo p)veCati na obalih jndraQWC-ga morja. V Celji 2'X oktobra. |l/.v. dop..] Volitev za mepto i trg* Celje, ^.iler, Vitanj.*ko, Mozirje, Konjice, Rogatec, Brezioe, SoStanj so koncano i izvoljen \* nasprotnik dv. Kor<-gg"r, lcatvii bo sedelv drzavnein zboru nepozaujoc potrrb, razmer in okoK&n deiele, 9 kateri je vo!jen. Dasiravno jo toliko let na Dunsjv ven lar so ga n«mcurji postavili zi kandidata in zitta-gal je z ogromao veciao, v GelJHkwn mestu z259 gla-sovi proti 25. t Pu eni Btvam je kriva te ogromne vecme mlao-nost tukajSnjih narodnjakov, katei-ih je vendar pre^cj, a malo jib ja jedernih in maoz:ea omahajo6ih. Ko se ie naznanil resultat volitve, upili m nav-zocni navduJUio ^bravo* in godba uze od jutra.dd popoludhe liodi po mestu „rait kliugendem Spigl^, kakor pri ienitovanji. , Karati moramo tudi narodni trg Zaleo, kateri se, je tako piclo n leleZd vaznegM akta. Iz kraja, na kflj-tewga smo «e vedno zana%l«, da je zivo naroden, pn-s!o je le malo, nekaj ecz 10 voliicey; in ceravao bi bilt tako ziaaga na«,protnkova, vendar In imeli Mf caiijo p>kazit», da zive za inrol, kakor so pntrjevah na taborn. . „ „ . Volitev je bila jako Sivahna in nemcttrji so 91 mnogo prizadejaii. da bi nas „va!ata iv.pfavili, pa to 0,J 8 V Rrtgutcu tudi zivi nem§kutarstvo, in ce bi ne bili narodnjaki iz Smarskega trga tya donesli glasove, §e teh 13 bi ne bilo, katere je dobd narcdni kandidat dr. Prns. . Znacaj Foreggerjev - to moramo reci — je na jako slabi podlagi, ker je sam dal tiskati listke, na kojib svojo resuicoljubnosfc in svoje newSkutarstvo raz-klada, kajti, kedor se cuti trdnega z.iacaja, mora ra-ftuiiti na to, da volilci njegove politique in 03obne misli vedo iu da iraajo popoluem zaupauje do njegove osobe, fcakor n. pr. do poslauca Nabergoja v trzaski okolict. . Politicni preglecL yol^egQ-^j-_^—-. ^pa5jc So posebud nam Slovencem jako nengodno; v mestih in trgih nam-re6 nijsmo spravili skozi po colom slovenskem niti eaega slovenskega kandidata, [enako jo zastop veli-kega posestva ve$ ali manjo v vladnih rokah in so celo na dezeli nam je kak poslanski «toi izpodletel. Slabo zadosti so tedaj za nas Slovence izpadle prve direktne yolitve, a nadejamo so, da so homo iz ravno doMvelega kaj nautili tor pri prihodnjih tolitvah stopili v javnost popolnoraa organizirani, ker uaia liberaloa stranka ima zdaj \azen poklic, da slovenstvu pridobi veljavo v mestib in trgih, kder so dozdaj sami nstavoverci in nradniki gospo-dov&li. Tedaj naj nas no nstraSi slab izid ravno kondanih volitev; nas narod jo toliko zaostal, da nut je treba mnogo skujenj, predno bo sval popol-noma na svojili trdnib nogah. Yolitve pa nijso tndi drngod na Slovanskem ravno dobro izSle; tako so Oehi na Moravskein skoro Tse mestno sedeze zgnbili in v velikem posestvu so Cehom tndi nij posreCila zmaga; samo na Poljskeni so federalistiem Poljaki v vsih mestib in v velikem pogestvu zmagali. Sicer pa danes So no moremo govoriti o no-vem pariamentu; opozieija je, kakor ustaYoverci v mlade in stare, razdeljena v pravnarje in narodne liberalce; v dostih vprasanjih bodo niladi glasovali a opozicijo, posebno \\ onih, ki bodo nameravale izpeljavo pravienega volilnega reda in v druzih do-mokraticiuh; mej tem ko utegnejo narodui liberalci dostikrat potegniti z mladimi in z nstavoverci, posebno v solskih in cerkvenih vprasanjih. Gotovo pa je, da ustavoverci nijso ve6 tako koinpaktni, kakor so bili, kajti mladi, katerib je okolo 50 in vsa drnga opozieija skupaj jih bo gotovo dostikrat pobila z veliko vecmo. Zbogteh okoljnostij se tndi zopet slisi o ministerski krizi, apred odprtvijo drz. zbora senijkaj tacega nadejati; krizaznaselepotem nastati, ko enkrat drz. zbor svojo pravo barvo po-kaze. 9Wiener Zeitnng* od 25. oktobra prinasa ce-sarski patent, vsled katerega se dezelni zbori skli-cani na 26. novembra. Ker se drzavni zbor 4. novembra odpre, bode torej od poeetka malo easa zboroval; toliko da bo volitve verifieiral in adresno debato dovrsil in morda vlado kaj pokregal zarad strasanske krize, katera se zdaj nij dovrsena. Pac je zadnji cas, da se na§ drzavni zastop resno po-svetnje, kaj je storitij da se nstavi velikanska ne-varnost, katera prav zdaj preti uniciti naso drzavo; kajti slisi se od merodajnih stranij, da §e le zdaj pride pravi wkranft in v resnici so na Bunaji in v Trstn napovedani mnogi falimenti, donara nij veC dobiti po nobeni ceni; zgodilo se bode, da Clovek z velikim premoZenjem ne bode dobil 100 gl. w\ posodo in da nmogo po§tenih ljndij, nraclnikov in delalcev bode ostalo brez zaslu^ka. Mislite se na tisoSe stradajoCib drnzln, nezanplijvost od vseli stranij in na vrh se politicno mizerijo in razdraze-nost in srd vseb narodov na ono stranko, ki je vse to prouzro&la, pa imate zalostno podobo Avstrije, Ce se bitro ne pomaga. Kako pa pomagati ? T prvi vrsti mora dr^avi slrcbeti, da prihrani privsib drazib budgetih, pa d?r budget za javna dela prav obilno dotira, da se bodo zacelezidati fcdezneceste. Morda bo vsled tega vendar enkrat ugodno reseno Vprasanje zarad predelske |2elezniee, ker preniisliti je treba, da nasa dezelica bo popolnoma uboi^ala vkljub vsem izvrstnim pridelkom, ki se tukaj na-hajajo, Ce kmalo ne dobimo te 2eleznice. Denainja „Neue freie Presse" je prinesla ela-nek} ki popisuje grozno financno stanje naSe drzaye in vest, da financni minister resno misli na to, da se pomore trgovstvu in obrtniji in da bo glavno delo novega drz. zbora odvrnjenje bnde krize, katera se zarad Avstrije zdaj siri po cell Evropi. Hrvatski salwr bode te dni razpnscen, ker z novembrom bo zacel zborovati ogrski parlament. Sabor se nij dovrsil vsega dela, vendar pa so Hr-vatje kolikor toliko zadovoljni se sedajno vlado, ker imajo v narodnem obzira skoro vse, kar hoSejo. Na Fi*ancoskem postaja polozaj vsaki daii end-nejsi; v kratkem stopi sknp narodna skupseina; monarhisti bodo precej stavili vprasanje zarad re-stanracije monarbije; republikanci in bonapartisti pa so se zedinili, da bodo tenia predloga naspro-tovali in se slisi da imaja republikanci vefiino z?t-gotovljeno in da bodo v najslabsem slncaji zapu still skupE'ino, da po tem bode manjkalo postavno Stevilo pslancw, vsietl eesiir ne bo mogofa sklepati o nobeni reei. Blonarhisti pa se menda tega no sh-aSijo, marve»^ racunijo na Mac-Mahona, da bo re-pnbliko izdal in kralja Henrika T sft silo bajone-tov na prestol postavil; faktiCno je, da je grof Chambord ui^e poslal svoje konje na Prancosko, in da se on sam te dni preseli iz Avstrije na mejo Pranccsko, da bo bolje pri rokab. Ce tudi pride ta Clovek na prestol, njegova vlada ne bo dolgo trajala, pa6 pa bode Francosko se enkrat dozivelo krvavo mesarjenje. Sicer pa §e nij gotovo, 6» bo cela armada nbogala Mac-Slabona. Xa vsak m\H\\ bomo prihodnji mesec mnogo, mnogo do^iveli. Na Spanjskein Castellar zdaj ostro vlada, za-torej pa ima zdaj republika doner uspoh iu Kar-listi dobivajo zmerom po lirbtn. Ne samo kristjanska, sploh i*love,ska dolXnost je, da bogatcpi Jjndje potlpirajo nboge, in tako se pri nas po vseb dezelah vefc ali manj dela. Tudi obeine drzava podpira, in eelo razni dobrotniki vecjirat v dni^tva stopijo, da blagodejni namen lo^e dose^ejo. Prav mno-govrstni so na^ini, po katerih «e da ubogim pomagati, kajti neizmeren razlocek jo mod njimi, in eni so po ne-sreci, drugi po nepazljivosti, nevednosti in ^e drugi so po lostni krivdi zabredli v propad, Mnogo jih je tndi takih, ki so revni od doma, in nemorejo dospeti do ve6 promo^enja. Vscm tern na pomoc prihajati je gotovo lepo in vrh tega vsi deztli korist posebno, fie imajo driizino, jjer je uboStvo izvirek velikega zla in nevad-no slabo odgojeva otroke. Evo tu je priloznost, takim ubogim otrokom pomagati za celo zfrenjc s tem, da hodijo v solo, da se potem se kakega rokodelstva ali eelo kakega znanstva ueijo, da poznej dobijo sluzbe. Otrokom pa Sola le malo koristi, ce nijmajobukev, pa-pirja, peres in drngih ueil, in prav zato ne morajo ubogi star; 1 otrok posiljati v Solo, ker jim teh reei ku-pavati ne morajo, in brez njiii uspeha nij. Dobrotniki in Vi, ki vam je mar za solo, za naso narodnost, in ki Ijubite otroke, podpirajte jih sploh, darujte jim pa uze zdaj o zaeetku solskega leta kaj malega v pusiee, da se jim bodo mogle dajati take solske stvari. Razne vestL (Solsivo,; Ministerstvo se sedaj nij razjasnilo, ali bodo v prvi soli letos parallelke ali ne. Ti gospodje odlasajo do zadnjega tretiotka. Ob tej priliki moramo hvalevredno omeniti, da nij res, da je bil g. ravnatelj Schaffenbauer za odpravljanje parallelk, marivec da se se vedno poganja za nje, kar J3 za goriske razmere jako potrebno, ee nouemo s dasont prazuih klopij gUdati. (StariSem in ffonpntlom. profftakom.) Gospodje dobe sobe in starisi stanovanja iu hrano za sinove §tu-dente pri mnogih dobrib rodbinah v Gonci. Ke lor hoee kaj vec izvedeti, naj se obrne do n a Sega nred-nistva. (I»apraveh>) V zadnji „8ocia stev. 43. ee je vri-nila neljnba pomota. V dopisu iz Gorice citaj zadnji stavek tako le: T,Po tem ima uase mesto un podesta a sorte. Naj bi po njem tndi naSe mesto bolj§a oso-da zadela!w (Xaiim Atjakom.; Gioinazijsko ravnateljstvo na-znanja, da se Sola zacno stoprv v tvorek-4. novembra, ne pa v ponedeljek, kakor je bil> priobceno v gimna-zijskem izvestji. Vpisovauje traja incl. do 3. novembra. Itavno tako se naznanja, da na vadaici bode zacetek v tvorek, vpisovauje v ponedeljek iu tvorek; priprav-nisde iroa pa Se le 8 svojo „bozjo sluzbo.44 €enik razjie^a l>Ia^a na gorfficcm trgu, 30. oct. _..__ . _ f. fkr. Pscuiea kraska, pagan 8| 65 ;, gorska n 3 50 „ jjoriska „ .- — Tnrsica tlomaca 2! 20 „ osjerska „ 2; 25 Jecrnen eel 2 - „ pelian „ » m Ovcs laski 1! so „ ogrski 1 30 FiwI laski „ , 31 40 „ gorski „ 2! 67 m 2! m Krnmpir n«v e< nt . Si 30 Spho ¦ l! — Slama l; ._ Slnnina t^i'0'1! (* »maea <-enfc 42' ¦- ,, amcrikaiin leu ., 3,r» - Vina crno, wJr«i |Km| . , 10 do 22; ~ ¦ „ bolo, „ . 14 „ 18 -. Pivo Rradsko „ VM 1. vrate po 13 II. vwfce po 12.50 III. vi-.st»; po 10.25 IV. vrste po 9.50 V. vrste po 8 11. Moke is Rittcrjevih mlinov v Stradicah. He zakljcm- St. I. po 16.70 St. II. po 15.40 St 111. po 13.60 8fe. IV. po 12.50 St. V, po 10.90 VI. po 8.40. Brez zaklja: Otrobi drobni po 3.10 otrobi debcli po 3.— fl. ix ur«i1nIko%f» 11 it n ire. (S. 15. v. 1'. 7a\ nam, da no moremo porabiti poslanoga spisa; po tem bi bil nas list cisto Solski. In m«nda jo into sfcvar xiio drug slovcnsk list prine^l. 0. Razing priliotlrijio, • Gosp. J. I*, v G. Vafie poslano prihodnjitJ. * Slavnemu obCinstvu dajem na ssnanja, da f?om 7MA delati svojim novim mlinom. fi Svoj mlin sem zdaj gledd na vsako- l| vrsten napredek v mlinarski stroki tako prenaredil, da mi bode osloj mogofie Co-stite navoCnike, kateri so uze poprej skoz ve<5 let meni svoje popolno zaufanje ska* zavali, se bolje zadovoliti bodisi zarao!. nizke cene, kakor tudi zarad izvrstnih izdelkov. Iz kratka, jaz sem vso storil, da slavno obcinstvo popolno zadovoljim, vsled eesar se nadejam, da me bode od-slej se z vecint zaupanjem po(!astilo. "VESZEIi JOCHMAKN lastnik melutniCnega mlina v Ajdov^oini. % —/ ALBIN SL1TSCHBR ( trgovpc t LJUBLJAKI, na dunajski cesti, §fc. 64 ( priporotfa svojo stacuno za specerijsko blago in zeleznino; drzi zalogo najboljslh vodnih in eirkulamih fL"$ zag za diie. deske in fnrnire, mnogovrst- *$$ ^" niS roenib zag, pil, vlitib in iz pleba" ^P omailiranih piskrov in vseb orodij za m§ knhinjo; zelezne prihranilne ognjiSea; ple-Mb bate in grudelnaste peCi in kotle, koSnje SR itio slamorezne kose, lepo pozla&ne kriie ^m za grobe i. t. d. 6Lgs> trg i^w*"-%?'»* i Izdavatelj in odgovorni nrednik; VIKTOR DOLENEC. - Tiskar: PATERNOLLIv Gorici.